Uradni list

Številka 72
Uradni list RS, št. 72/2002 z dne 9. 8. 2002
Uradni list

Uradni list RS, št. 72/2002 z dne 9. 8. 2002

Kazalo

3444. Uredba o lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Šentvid-Koseze, stran 7973.

Na podlagi tretjega odstavka 41. člena, 45.č člena in 45.f člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, 43/89 in 5/90, Uradni list RS, – stari, št. 26/90, 3/91 in 10/91, Uradni list RS/I, št. 17/91 in Uradni list RS, št. 55/92, 13/93, 18/93, 47/93, 71/93, 29/95, 44/97 in 9/01) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Šentvid–Koseze
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S to uredbo se, ob upoštevanju prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Republike Slovenije ter prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Mestne občine Ljubljana, sprejme lokacijski načrt za avtocesto na odseku Šentvid–Koseze (v nadaljevanju: lokacijski načrt). Lokacijski načrt je izdelal LUZ d.d., Ljubljana, pod št. projekta 5012.
2. člen
Lokacijski načrt določa mejo območja urejanja, funkcijo območja, lego, potek, zmogljivost ter velikost objektov in naprav, pogoje za urbanistično, krajinsko in arhitekturno oblikovanje objektov, naprav in ureditev, pogoje za prometno in komunalno urejanje območja, okoljevarstvene ukrepe, dinamiko izvajanja posegov, obveznosti investitorja in izvajalcev, tolerance in nadzor nad izvajanjem uredbe.
3. člen
Lokacijski načrt iz 1. člena te uredbe vsebuje tekstualni in grafični del.
Tekstualni del lokacijskega načrta vsebuje:
a) uredbo,
b) obrazložitev lokacijskega načrta:
– obrazložitev in utemeljitev lokacijskega načrta,
– funkcija območja,
– prometno tehnična rešitev,
– ureditev komunalno energetske infrastrukture,
– prostorske ureditve po posameznih področjih,
– ocena stroškov,
– etape izvajanja,
– seznam parcel v območju lokacijskega načrta,
c) soglasja in mnenja organov in organizacij;
d) seznam lastnikov parcel z deleži odkupa.
Grafični del lokacijskega načrta vsebuje:
– prikaz iz prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Republike Slovenije v M 1:250000,
– prikaze iz prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občin in mesta Ljubljana za območje Mestne občine Ljubljana v M 1:5000 in 1:25000,
– prikaz širšega območja LN v M 1:25000,
– pregledna situacija v M 1:5000,
– ureditvena situacija v M 1:1000,
– zbirni načrt komunalnih vodov v M 1:1000,
– karakteristični prečni profili v M 1:50,
– vzdolžni profil v M 1:1000/100,
– načrt gradbenih parcel v M 1:1000 in 1:2880 in
– zakoličbeni načrt cestnega sveta v M 1:1000.
Sestavni del lokacijskega načrta je tudi poročilo o vplivih na okolje.
II. OBSEG UREDITVENEGA OBMOČJA
4. člen
A) Ureditveno območje lokacijskega načrta obsega naslednje parcele oziroma dele parcel po katastrskih občinah:
a) Območje cestnega sveta z vsemi spremljajočimi objekti in ureditvami:
k.o. Vižmarje
1226/1, 1226/3, 1226/9, 1227, 1226/10, 1228/1, 1228/2, 1228/3, 1228/4, 1228/5, 1229, 1231/2, 1232/2, 1232/3, 1232/4, 1233/1, 1233/2, 1234, 1235/1, 1238/1, 1238/2, 1245, 1246, 1247, 1257/14, 1257/15, 1321/1, 1321/2, 1330, 1331, 1332, 1360, 1366/2, 1366/3, 1370, 1371/1, 1372/2, 1372/3, 1372/18, 1373/1, 1373/2, 1374/1, 1374/2, 1375/1, 1460/2, 1461/1, 1461/2, 1465, 1466, 1468, 1473/1, 1473/2, 1502, 1751/1, 1751/4, 1751/5, 1751/6, 1757, 1759/1, 1763/1, 1774/1, 1793, 1794/1, 1795/1, 1795/4, 1797/3, 1797/4, 1797/5, 1797/6, 1797/7, 1808/6, 1808/9, 1808/10, 2052, 2054, 2056, 2057, 2058, 2059, 2062, 2063, 2065, 2066, 2067, 2069, 2074, 2075, 2076
k.o. Šentvid
35, 285/1, 285/2, 287/1, 287/2, 288/1, 288/3, 293, 294, 295, 296/1, 297/1, 297/2, 297/3, 298/1, 298/2, 298/3, 299, 300/1, 300/2, 301, 1099/2, 1099/3, 1099/4, 1099/5, 1099/6, 1099/19, 1100/1, 1100/2, 1101/1, 1102/1, 1102/2, 1102/3, 1104, 1105/1, 1105/2, 1106, 1107, 1108/1, 1108/2, 1108/3, 1111, 1112/1, 1113/1, 1113/2, 1113/3, 1113/4, 1115, 1116/1, 1116/2, 1116/3, 1116/4, 1116/5, 1117, 1118, 1119/1, 1119/2, 1121/1, 1121/2, 1121/11, 1121/12, 1123, 1124/1, 1124/2, 1125/1, 1125/3, 1126/3, 1126/4, 1126/6, 1126/9, 1127, 1128, 1136, 1137, 1139/1, 1139/2, 1140, 1141, 1142/1, 1142/2, 1142/3, 1143, 1144/1, 1144/2, 1145, 1146/1, 1146/2, 1146/3, 1146/4, 1147/1, 1147/2, 1148/2, 1148/3, 1150, 1151, 1152, 1153, 1154/2, 1172/1, 1173/1, 1174/1, 1174/2, 1174/3, 1174/4, 1175, 1176, 1177/1, 1177/2, 1177/3, 1177/4, 1177/5, 1178/2, 1183/1, 1196/1, 1196/2, 1198, 1209, 1279, 1283/1, 1283/2, 1284, 1703/1, 1703/3, 1703/4, 1703/5, 1704/1, 1705, 1706, 1708, 1709/1, 1709/2, 1711/1, 1713/1, 1713/2, 1714/1, 1714/2, 1714/3, 1714/4, 1714/5, 1715/1, 1715/2, 1716/1, 1716/2, 1716/3, 1717/3, 1720/2, 1720/3, 1722/1, 1722/2, 1723/1, 1725, 1726, 1727, 1728, 1729/1, 1729/2, 1730/1, 1730/2, 1730/3, 1731/1, 1731/2, 1731/3, 1731/4, 1731/6, 1732, 1759, 1760/1, 1760/2, 1761, 1762, 1763/2, 1763/3, 1764/1, 1764/2, 1764/3, 1764/4, 1765/1, 1765/3, 1928/2, 1930, 1933/1, 1933/2, 1934, 1935, 1936, 1939, 1942, 1943/1, 1943/2, 1947, 1944, 1948
k.o. Glince
552, 573/1, 573/2, 575/1, 663/3, 831/1, 831/2, 831/5, 832/1, 832/3, 832/4, 833/11, 836/7, 838/1, 838/2, 839/1, 845/1, 848/2, 849/1, 850, 851, 853, 1431, 1437/3, 1443/4, 1505/4
k.o. Dravlje
1223, 1224, 1225, 1255/1, 1256/59, 1256/60, 1256/61, 1271/1, 1272/1, 1272/2, 1273/1, 1273/2, 1274, 1275/4, 1276/1, 1276/3, 1276/4, 1277, 1278, 1281, 1282, 1283, 1285, 1286, 1290/1, 1320/1, 1320/2, 1320/4, 1320/6, 1321/1, 1322/1, 1322/2, 1322/3, 1322/4, 1323/1, 1323/2, 1323/3, 1329, 1330, 1331, 1332/1, 1333/1, 1333/2, 1333/3, 1333/4, 1333/5, 1333/6, 1334/1, 1335, 1336/1, 1336/2, 1336/3, 1337, 1338, 1339/1, 1339/2, 1340/1, 1340/2, 1341, 1342, 1343/1, 1345, 1346/1, 1346/2, 1346/3, 1346/4, 1346/5, 1347/1, 1347/3, 1347/4, 1348/1, 1348/3, 1349, 1350/1, 1351/1, 1351/3, 1351/5, 1352/1, 1352/2, 1353, 1354/1, 1354/2, 1354/3, 1355, 1356, 1357, 1358/1, 1358/2, 1359, 1360, 1361, 1362, 1363/1, 1363/2, 1364, 1365, 1369, 1377, 1378/1, 1378/2, 1378/3, 1379/1, 1379/3, 1379/4, 1381/1, 1381/3, 1381/4, 1382/1, 1382/2, 1382/3, 1382/4, 1383/2, 1383/3, 1383/4, 1384/3, 1384/4, 1384/5, 1385/3, 1385/4, 1385/5, 1388/3, 1388/5, 1388/6, 1391/1, 1391/3, 1392, 1393, 1394/1, 1394/2, 1394/3, 1394/4, 1396, 1397/1, 1397/2, 1398, 1399/1, 1400, 1402/1, 1403/1, 1403/2, 1403/7, 1403/8, 1404/4, 1404/5, 1410/1, 1410/2, 1410/3, 1410/4, 1410/5, 1411/2, 1411/9, 1411/10, 1412/4, 1416/12, 1418/6, 1419/1, 1420/7, 1421/5, 1549/7, 1549/8, 1549/9, 1549/10, 1549/13, 1549/14, 1555/6, 1555/7, 1555/8, 1580/1, 1580/2, 1587, 1588/1, 1588/2, 1589/1, 1589/2, 1590, 1591, 1592, 1593/1, 1593/2, 1594, 1595, 1596/1, 1596/2, 1597/1, 1597/2, 1598, 1599, 1600/1, 1600/2, 1601/1, 1601/2, 1601/3, 1602, 1603, 1604/1, 1604/2, 1604/3, 1605, 1606/1, 1606/2, 1606/3, 1607, 1610/1, 1610/2, 1610/3, 1621, 1622/1, 1622/2, 1625/1, 1625/2, 1626/1, 1626/2, 1627, 1628/1, 1628/2, 1629/1, 1629/2, 1630/1, 1630/2, 1632/1, 1632/2, 1633/1, 1633/2, 1633/3, 1634/1, 1634/2, 1634/3, 1634/4, 1635/1, 1635/2, 1635/3, 1636/1, 1636/3, 1636/6, 1636/13, 1636/16, 1636/17, 1639/6, 1639/7, 1640/1, 1641, 1643/4, 1668/1, 1668/2, 1668/4, 1668/5, 1668/8, 1668/9, 1669/1, 1670, 1672/1, 1672/2, 1672/3, 1672/4, 1673, 1674/1, 1674/4, 1674/5, 1674/6, 1674/7, 1675/1, 1675/2, 1675/3, 1675/5, 1675/6, 1675/7, 1675/8, 1675/9, 1675/13, 1677, 1678/1, 1678/2, 1678/3, 1678/4, 1678/5, 1678/6, 1678/7, 1679/5, 1679/6, 1680/1, 1680/2, 1842, 1843, 1845, 1846, 1847, 1848, 1850, 1857, 1860, 1861, 1862, 1863, 1864, 1865, 1866
k.o. Brdo
1238, 1241/1, 1241/2, 1241/3, 1243, 1244/1, 1245/2, 1245/3, 1245/4, 1245/5, 1866/4, 1866/5, 1866/8, 2196, 2198
k.o Grič
877/2, 880/2, 1503, 1504
b) Območje prestavitve, novogradnje in ureditve komunalnih naprav, energetskih naprav ter omrežja zvez in drugih ureditev, ki jih zahteva gradnja avtocestnega odseka:
k.o. Vižmarje
Elektrika
1751/6
k.o. Šentvid
Elektrika
1100/1, 1101/1, 1108/1, 1113/1, 1115, 1118, 1119/1, 1119/2, 1121/1, 1123, 1146/4, 1147/2, 1147/3, 1154/1, 1158/1, 1158/2, 1173/1, 1174/2, 1174/3, 1174/4, 1177/3, 1198, 1705, 1709/1, 1710, 1765/1, 1764/1, 1173/3,
Vodovod
1099/2, 312/2, 1704/1, 1709/2, 1125/2, 1126/4, 1126/6, 1126/9, 1765/1, 1764/1, 1703/1, 1707, 1710, 1711/3, 1124/1, 1124/2, 1928/1,
TT vodi
1722/1, 1115, 1116/1, 1116/2, 1153, 1153, 1732, 1765/1, 1764/1, 1720/2, 1720/3, 1154/2
Plin
1123, 1153, 1152, 1154/2
Kanalizacija
1099/19, 1101/3, 1101/1, 1102/1
k.o Dravlje
Elektrika
1283, 1284, 1282, 1286, 1287, 1288/1, 1291/1, 1337, 1342, 1403/7, 1675/3, 1271/1, 1271/2, 1269/3, 1269/1, 1269/7, 1269/8, 1668/7, 1256/56
Vodovod
1323/1, 1346/2, 1369, 1270/3, 1270/4, 1678/3, 1842, 1269/9, 1668/2
TK vodi
1336/2, 1672/1
Plin
1272/2, 1346/2, 1346/3, 1342, 1345, 1347/1, 1347/4, 1847, 1674/1, 1343/1, 1281, 1351/2
Kanalizacija
1330
k.o. Glince
Elektrika
574/2, 575/1, 838/1, 838/2, 1431
Vodovod
573/1
c) Območje začasnih ureditev
k.o. Vižmarje
1757, 1759/1, 1751/1, 1751/6, 1751/4, 1763/1
k.o. Šentvid
1939, 294, 298/1, 300/1, 300/2, 1209, 1283/2, 1283/1, 1284, 299
B) Ureditveno območje lokacijskega načrta obsega tudi območje predorskih cevi pod parcelami
k.o Šentvid
1279, 1281, 1282, 1283/1, 1283/2, 1285, 1286, 1289, 1290, 1291, 1292, 1300, 1301, 1302, 1303, 1304, 1305, 1306, 1307, 1308, 1309, 1310, 1311, 1675, 1676, 1680, 1761, 1760/1, 1762
III. FUNKCIJA OBMOČJA S PROMETNO -TEHNIČNIMI POGOJI UREJANJA
5. člen
Območje urejanja iz 4. člena te uredbe obsega:
– območje izključne rabe avtoceste z objekti in ureditvami (deviacije cest in poti, prestavitve avtobusnih postajališč, nadvoze, podvoze, mostove, portale in predorske cevi, propuste, priključke),
– območje ureditev obcestnega prostora, vključno z rekultivacijo zemljišč,
– območje ureditev vodotokov,
– območje prestavitev in navezav infrastrukturnih objektov in naprav,
– območje okoljevarstvenih ukrepov,
– območje začasnih ureditev.
6. člen
Trasa avtoceste
Avtocesta se izvede kot izvennivojska štiripasovnica z odstavnimi pasovi in vmesnim ločilnim pasom. Trasa se prične v km 0,000 in konča v km 5,550. Dolžina trase je 5,550 km.
Vertikalne in horizontalne elemente odseka avtoceste se projektira z upoštevanjem računske hitrosti 120 km/h. Med priključkom Brod in zahodno avtocesto se uporabi najmanjši horizontalni radij 1.500 m, največji vzpon 2,8% in najmanjši konveksni vertikalni radij 18.000 m.
Projektirani normalni prečni profil znaša 28,00 m, in sicer štirje vozni pasovi po 3,75 m, dva odstavna pasova po 2,50 m, srednji ločilni pas 4,00m, dva notranja robna pasova po 0,50 m, dva zunanja robna pasova po 0,20 m in dve bankini po 1,30m.
Odsek avtoceste poteka v smeri sever – jug, s pričetkom na priključku Brod in zaključkom s priključitvijo na obstoječo štiripasovno ljubljansko zahodno avtocesto. Od priključka Brod do Celovške ceste je trasa že zgrajena in poteka v vkopu do galerije, ki je že izvedena v dolžini 270 m od severnega portala. Manjka še 170 m galerije do pričetka klasičnega dela predora. Pod Šentviškim hribom poteka avtocesta po dveh predorskih ceveh v dolžini 1051 m oziroma 1049 m. Od izstopa iz predora poteka trasa najprej v vkopu med Iskro in Pržanom, nato prečka Ulico Andreja Bitenca, potok Pržanec ter v nadaljevanju Kamnogoriško in Zapuško cesto ter Draveljsko gmajno s Podutiško cesto. Na območju ostanka ravninskega gozda je načrtovan priključek Koseze, kjer se ljubljanska severna obvozna cesta priključuje na avtocesto. Prečne povezave (Cesta Andreja Bitenca, Kamnogoriška in Podutiška cesta) se deviira, prečkanja avtoceste se izvede z nadvozi. Deviacije služijo vsem vrstam motornega, kolesarskega in peš prometa. V podaljšku Zapuške ceste pa se izvede nadhod za pešce in kolesarje.
7. člen
Priključki
Priključek Koseze se oblikuje tako, da se ljubljanska severna obvozna cesta podrejeno priključuje na avtocesto. V priključku Koseze je pri prometno bolj obremenjenih smereh (povezava južnega dela avtoceste s severno obvozno cesto) upoštevana računska hitrost 80 km/h, pri prometno manj obremenjeni smeri (povezava severnega dela avtoceste s severno obvozno cesto) pa 40 km/h. Na rampah z računsko hitrostjo 80 km/h je uporabljen najmanjši horizontalni radij 350 m, največji vzpon 2,5% in najmanjši konveksni radij 7.500, pri rampah z računsko hitrostjo 40 km/h pa je najmanjši horizontalni radij 55 m, največji vzpon 3% in najmanjši konveksni radij 1.500 m.
Projektirani normalni prečni profili priključka Koseze znašajo:
– za rampo 1 (odcepna rampa z avtoceste iz smeri priključka Kozarje proti severni obvozni cesti) je NPP 25 m, in sicer štirje vozni pasovi po 3,75 m, ločilni pas 2m, dva notranja robna pasova po 0,50 m, dva zunanja robna pasova po 0,20 m, dva odstavna pasova po 2,50 m in dve bankini po 1,30 m,
– za rampo 2 (priključna rampa s severne obvozne ceste na avtocesto v smeri proti Kozarjam) je NPP 16,50 m in sicer dva vozna pasova po 3,75 m, vključevalni pas 3 m, notranji robni pas 0,50 m, zunanji robni pas 0,20 m, ločilni pas 0,50m, odstavni pas 2,50 m in bankina po 1,30 m oziroma 1,50 m,
– za rampo 3 (odcepna rampa z avtoceste iz smeri Šentvida na severno obvozno cesto v smeri proti Celovški cesti) je NPP 11,50 m, in sicer dva vozna pasova po 3 m, dva robna pasova po 0,50 m in dve bankini po 1,50 m,
– za rampo 4 (priključna rampa s severne obvozne ceste iz smeri Celovške ceste na avtocesto v smeri proti Šentvidu) je NPP 9,80 m in sicer vozni pas 3,50 m, dva ločilna pasova po 0,50 m, odstavni pas 2,50m in bankini po 1,50 oziroma 1,30m.
Na odseku avtoceste se izvedeta še dva priključka:
– priključek Šentvid je lociran na km 1,040, na prečkanju Celovške ceste. Priključek ohranja obstoječo obliko kot polovični diamant z dvema priključnima rampama in predstavlja prvo fazo priključevanja na Celovško cesto, druga polovica priključka pa bo zagotovljena s povezovalno cesto Stanežiče–Brod, ki je predmet drugega lokacijskega načrta. NPP priključne rampe je 6,50 m, in sicer dva vozna pasova po 3,00m, robnima pasovoma po 0,25 m.
– priključek Podutiška je lociran na km 3,732, na prečkanju s Podutiško cesto, ki se v ta namen deviira. Priključek se oblikuje s tremi rampami, dve priključni in eno odcepno. Odcepna rampa z avtoceste iz smeri Šentvida proti Podutiški cesti ima NPP 8,70 m, in sicer vozišče 5 m, dva robna pasova po 0,34 m in dve bankini po 3 m. Priključna rampa s Podutiške ceste na severno obvozno cesto oziroma v nadaljevanju na avtocesto proti Kozarjam in priključna rampa na avtocesto v smeri proti Šentvidu s Podutiške ceste imata NPP enak kot odcepna rampa.
Rampe na priključku Šentvid in Podutiška so projektirane za računsko hitrost 60 km/h, največji vzpon oziroma padec pa je 5%.
8. člen
Križišča
– semaforizirano križišče Celovška – priključek Šentvid se ohrani,
– križišče Podutiške ceste in vzhodnega para ramp severne obvozne ceste ostane nespremenjeno,
– križišče Podutiške ceste in zahodnega para ramp severne obvozne ceste se spremeni tako, da se ukine priključna rampa s Podutiške ceste na severno obvozno cesto v smeri proti jugu. Križišče se semaforizira v koordinaciji s sosednjimi križišči,
– križišče Podutiške ceste z Ulico Bratov Babnik se razširi z dodatnim zavijalnim pasom na Podutiški cesti. Križišče se semaforizira,
– križišči s priključno in odcepno rampo na zahodni strani avtoceste se semaforizira, Križišča s priključno rampo na vzhodni strani se ne semaforizira, treba pa je urediti dodatni vozni pas za leve zavijalce na Podutiški cesti,
– križišče Podutiške ceste z dovozno cesto do plinarne v Podutiku se semaforizira.
9. člen
Deviacije
Zaradi izgradnje avtoceste se izvede deviacije naslednjih cest in poti:
– deviacija 1-1: podhod v Šentvidu, peš in kolesarska pot. Obstoječi podhod širine 6 m se ob gradnji galerije poruši, po izgradnji se ga zgradi v obstoječih dimenzijah,
– deviacija 1-2: začasna deviacija Celovške ceste (glavna cesta G1- 8, odsek 213). Obstoječa Celovška cesta se v delu, ki je tangiran zaradi gradnje galerije poruši, po izgradnji se jo zgradi v obstoječih dimenzijah, to je z NPP v širini 28,00 m in sicer štirje vozni pasovi po 3,50 m, srednja zelenica 4m južna zelenica 4 m, dvosmerna kolesarska steza 3 m, hodnik 3 m. Začasna deviacija se izvede v smeri proti jugu, proti Šentviškemu hribu. Elementi so projektirani za hitrost 40 km/h oziroma z najmanjšim horizontalnim radijem 75 m; deviacija se izvede kot štiripasovna, z dvosmerno kolesarsko stezo in hodnikom za pešce na južni strani,
– deviacija 1-3: deviacija lokalne Ceste A. Bitenca poteka v nadvozu preko avtoceste, nekoliko južneje od obstoječe ceste. NPP je 11,8 m, in sicer dva vozna pasova po 3,50 m in dva hodnika s kolesarskima stezama po 2,40m,
– deviacija 1-3a: deviacija nadomešča prekinjen dostop po lokalni cesti do Iskre, z NPP 8,40 m, in sicer dva vozna pasova po 3 m in enostranski pas za pešce in kolesarje širine 2,40 m,
– deviacija 1-3b: prestavitev gozdne poti nad portaloma predora z NPP 3 m,
– deviacija 1-4: deviacija lokalne Kamnogoriške ceste prečka avtocesto na nadvozu. NPP je 11,4 m, in sicer dva vozna pasova po 3,50 m in dva hodnika s kolesarskima stezama po 2,40 m,
– deviacija 1-4a: deviacija nadomešča prekinjeno povezavo lokalnih cest, Pilonove in Kamnogoriške ceste. NPP je 5,00 m, od tega vozišče 4 m in dve bankini po 0,50 m,
– deviacija 1-5: deviacija lokalne Podutiške ceste z NPP 15,20 m, in sicer dva vozna pasova po 3,50 m, dve kolesarski stezi po 1,75 m, dva hodnika po 1,85 m, dve bermi po 0,50 m,
– deviacija 1-5a: deviacija lokalne ceste, Ulice bratov Babnik na območju križišča s Podutiško cesto,
– deviacija 1-5b: deviacije lokalne ceste z dovozom do Plinarne. Ob vzhodnem robu Glinščice se zaradi prekinitve obstoječega izvede nov dovoz do Plinarne, z navezavo na obstoječe križišče pri Podutiku. NPP je 7 m, in sicer vozišče 5 m, dve bankini po 1 m,
– deviacija 1-6: deviacija lokalne ceste, ki povezuje z avtocesto prekinjeno Zapuško cesto s Kozakovo ulico. NPP je 5 m in sicer vozišče 4 m in dve bankini po 0,50 m,
– deviacija 1-6a: peš in kolesarska pot med Podutikom in Dravljami, z nadhodom prečka avtocesto. NPP 5 vključuje 4 m asfaltne prometne površine za kolesarje in pešce in obojestranski bankini širine po 0,5 m,
– deviacija 1-7: deviacija lokalne ceste, zaradi prekinjene Zapuške ceste, v smeri proti Pasji šoli na zahodnem robu naselja Draveljske gmajne. NPP je 5 m, vozišče 4 m in dve bankini po 0,50m,
– deviacija 1- 8: gozdna pot vzdolž rampe Koseze 7, od km 0,150 do km 0,950 rampe, NPP 3 m.
Deviacije se projektira na računsko hitrost 40 km/h, razen deviacije 1-5 Podutiška cesta, kjer se projektira za računsko hitrost 60 km/h.
10. člen
Objekti in zidovi
Na odseku avtoceste se zgradi naslednje objekte:
– galerijo Šentvid dolžine 170 m in povprečne širine 23,45 m, med km avtoceste 0,911 in 1,081,
– začasni nadhod med gradnjo avtoceste v km 0,860,
– podhod 3-1 dolžine 31,72 m in dolžine 7 m, v km rampe 0,304 oziroma 0,305,
– predor Šentviški hrib, leva cev dolžine 1051 m, širine 9,70 m (dva vozna pasova), svetle višine 6,50 m, med km avtoceste 1,081 in 2,132,
– predor Šentviški hrib, desna cev dolžine 1049 m, širine 9,70 m (dva vozna pasova), svetle višine 6,50 m, med km avtoceste1,081 in2,130,
– nadvoz 4-1 na deviaciji Ceste A. Bitenca dolžine 101,7 m in širine 12,3 m, v km avtoceste 2,319,
– prepust za Pržanec širine 48,94 in dolžine 5,50 m, v km avtoceste 2,372,
– nadvoz 4-2 na deviacije Kamnogoriške ceste, dolžine 82,5 m in širine 12,3 m, v km avtoceste 2,762,
– nadhod 4-2a deviacije 1-6a, dolžine 56 m in širine 5,5 m, v km avtoceste 3,200,
– nadvoz 4-3 na deviaciji Podutiške ceste, dolžine 50,21 m in širine 17,70 m, v km avtoceste 3,731,
– most 5-1 preko Pržanca širine 37,06 m in dolžine 7,00 m, v km Podutiške ceste 0,054,
– most 5-2 preko Pržanca-rekonstrukcija v km severne obvoznice 0,528,
– most 5-3 preko Pržanca v km deviacije 1-7a 0,054,
– nadvoz 4-4 širine 14,72 in dolžine 103 m, v km avtoceste 4,128, v km kraka Koseze-2 0,490,
– nadvoz 4-5 širine11,72 in dolžine 77,0 m, v km rampe Koseze-3 0,379.
Na odseku so predvideni zidovi:
– zidovi ob portalu predora v Pržanu (južnem portalu predora Šentvid)
– podporni zid za gospodarski objekt ob začasni deviaciji Celovške, parc. št. 300/1, k.o. Šentvid, km 1,080.
11. člen
Izogibališče
Obstoječe izogibališče v km 5,250 se uredi tako, da je nanj onemogočen dovoz, razen za potrebe policije.
12. člen
Javni potniški promet
Po Podutiški cesti poteka proga mestnega potniškega prometa. Obstoječi postajališči na vzhodni strani križišča z Ulico bratov Babnik je potrebno preurediti in prestaviti izven območja mostu čez Pržanec na ustrezno oddaljenost od križišča. Postajališča se izvede v širini 30 m, dolžino postajališč se prilagodi postanku zglobnega vozila. Peron širine 2,5 m omogoča postavitev nadstrešnice.
Prav tako se prestavi postajališče v območju križišča s cesto Pod Kamno gorico.
IV. POGOJI ZA URBANISTIČNO, ARHITEKTURNO IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE
13. člen
Projekt za pridobitev dovoljenja za graditev avtocestnega odseka mora vsebovati tudi krajinsko ureditveni načrt, ki mora opredeliti predvsem oblikovanje reliefa in zasaditve v obcestnem prostoru ter mora upoštevati naslednje pogoje za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje:
Trasa avtoceste z objekti in opremo ceste
Odbojne ograje na avtocesti se izvede v kovinski izvedbi, dopustna višina je 0,75 m. Izjemoma se dopusti izvedba betonskih ograj v kombinaciji s protihrupnimi ograjami.
Vmesni ločilni pas se zatravi ali zasadi z nizkimi grmovnicami s plitkim koreninskim sistemom.
Zaščitna žična ograja minimalne višine 2,5 m se odmakne od nožice nasipa oziroma od zunanjega roba jarka 1–2 m. Potek ograje se prilagodi poteku trase avtoceste in ramp.
Cestna oprema in razsvetljava ceste mora izkazovati enotne oblikovne elemente.
Cestni objekti (nadvozi, mostovi) morajo biti arhitekturno oblikovani, skladno z drugimi spremljajčimi objekti ob avtocesti ter značilnostmi urbane in krajinske podobe prostora.
Protihrupne ograje morajo biti oblikovane tako, da se vzpostavi kakovosten prostor tako na notranji kot na zunanji ceste, s prilagajanjem izvedbe različnih tipov protihrupne zaščite stanju in značilnostim prostora na konkretnem odseku. Upoštevana mora biti prostorska zveznost postavitve različnih tipov protihrupne zaščite in enotnost v oblikovanju in materialih na celotnem odseku ter upoštevanje že izvedenih ukrepov na ostalih odsekih avtoceste.
Priključki
Območja priključkov morajo biti arhitekturno in krajinsko oblikovana; ureditev celotnega območja posameznega priključka mora biti izdelana v krajinsko ureditvenem načrtu.
Zasaditve
Za zagotovitev vpetosti posega v prostor in sanacijo degradiranih površin je treba obcestni prostor mestoma zasaditi z višjo vegetacijo. Pri tem je potrebno upoštevati naslednja izhodišča:
– čim bolj racionalen posek za gradnjo potrebnih gozdnih površin z učinkovito saniranim in oblikovanim gozdnim robom,
– sanacija obrežne vegetacije pri regulacijskih ureditvah z navezavo na ohranjeno vegetacijo in z namenom obnove naravnih biotopov in ekoloških značilnosti območja,
– prilagajanje značilnim vegetacijskim vzorcem in vrstni sestavi, predvsem navezava na obstoječo, avtohtono vegetacijo tako v vrstni sestavi kot v obliki,
– oblikovanje v smislu optičnega vodenja in izboljšanja kakovosti obcestnega prostora (intenzivna ozelenitev v območjih, kjer se prepleta in stika več cest (priključki, rampe, deviacije),
– zakrivanje pred nezaželenimi pogledi oziroma zakrivanje gradbenih konstrukcij in protihrupnih ograj, kjer to dopušča prostor in njegove značilnosti,
– obnova travniških površin v območjih kmetijske rabe z možnostjo ponovne uporabe (zunanje brežine nasipov).
Oblikovanje reliefa
Nasipne in vkopne brežine je treba oblikovati z zaokrožitvijo iztekov v okoliški teren oziroma tako, da se nove oblike logično in brez očitnih stikov navežejo na obstoječi naravni relief oziroma na obstoječe nasipne oziroma vkopne brežine avtoceste. Brežine je treba mestoma zasaditi z višjo vegetacijo tako, da se zagotovi stabilnost brežin in omili prehode v ravnine.
Brežine na območju izstopa obeh predorskih cevi je treba oblikovati skladno z zasnovo portalov in tako, da se doseže skladno izpeljavo v naravni relief. Tudi na vstopni predorski strani na severu je po dokončanju gradbenih del treba sanirati brežine z novo gozdno zasaditvijo.
Pri oblikovanju protihrupnih nasipov je treba upoštevati naslednja izhodišča:
– protihrupne nasipe se na odsekih, kjer se približajo pozidavi zaradi racionalne porabe prostora oblikuje v strmejših nagibih (1:1,5) in kombinira z zasaditvijo v iztekih proti naravnemu terenu; km 2,85-3,2,
– v območju med deviacijama Kamnogoriške in Bitenčeve ceste je treba protihrupna nasipa na zunanji strani oblikovati s široko, položno brežino, z nagibom ca. 1:3,5 tako, da poustvari naravno brežino in doseže položen iztek v naraven teren. Zaradi racionalne rabe prostora se na cestni strani izvede strmejši nasip 1,5:1, utrjen z armirano zemljino in zasajen s pokrovnimi rastlinami; km 2,37-2,75,
– namesto protihrupnih ograj APO-11, APO-13 in APO-15 iz 21. člena te uredbe je skladno z rešitvami podrobnejših projektov možno izvesti protihrupne nasipe.
Rekultivacije
Dele cest in poti, ki po izgradnji avtoceste in spremljajočih objektov ostanejo brez funkcije, je treba humusirati in zatraviti ali zasaditi z višjo vegetacijo.
Ureditve vodnega in obvodnega prostora
Prestavitev vodotokov mora biti izvedena z upoštevanjem načel sonaravnega urejanja in z zasaditvijo avtohtone, drevesne in grmovne obvodne vegetacije.
V. POGOJI ZA KOMUNALNO IN ENERGETSKO UREJANJE
14. člen
Zaradi gradnje avtoceste je treba prestaviti, zamenjati oziroma zaščititi komunalno energetske objekte. Projektiranje in gradnja komunalno energetskih naprav in objektov mora potekati v skladu s pogoji posameznih upravljalcev teh objektov in naprav.
Vodovod
Pri križanju avtoceste z obstoječimi in predvidenimi vodovodi se prestavi, zaščiti ali drugače ustrezno uredi:
– vodovod PVC DN 160 mm v km 0,990 se začasno preveže, po končani gradnji pokritega vkopa se obnovi v prvotni potek v NL DN 150 mm,
– vodovod DN 350 mm v km 1,045 se za čas gradnje pokritega vkopa prestavi v traso deviirane Celovške ceste, nanj se naveže DN 200 mm iz podaljška Prušnikove ulice. Po končani gradnji pokritega vkopa se prestavljeni DN 350 mm obnovi v prvotni potek v NL DN 400 mm. Nanj se naveže DN 200 mm iz podaljška Prušnikove ulice,
– rezervacija trase za dva cevovoda 2 x DN 900 mm ob južni strani Celovške, v km 1,052,
– vodovod DN 100 mm v km 2,140 oziroma km 2,165 – se delno ukine in preveže,
– vodovod DN 300 mm v km 2,310 – se prestavi v km 2.291, se križa z avtocesto v kolektorju 1,60 x 2 m. Delno se ukine in preveže vodovod ob cesti A. Bitenca, izvede se priključni vodovod DN 400 mm do vodohrana nad cesto A. Bitenca,
– vodovod DN 100 mm v km 2,380 – se na novo naveže skupina objektov,
– vodovod DN 200 v km 2,757 – se izvede nov vodovod na deviaciji Kamnogoriške ceste, se poveže z DN 100 do ceste Andreja Bitenca,
– vodovod 80 mm v km 3,590 – se delno ukine, preveže z DN 100 do Ceste bratov Babnik,
– vodovod DN 300 mm po južni strani Podutiške ceste – se prestavi proti jugu in preveže s križanjem avtoceste,
– vodovod DN 200 mm v križišču Ceste bratov Babnik – se obnovi,
– vodovod DN 300 mm v km 3,865 – se prestavi v pohodno kineto 1,6 x 2,0 m v km 3,890.
Po Celovški cesti je v km 1,045 predvidena gradnja dveh magistralnih vodovodov DN 900 mm, zato mora biti predor avtoceste izveden tako, da bo omogočal predvideno izgradnjo.
Pri prevezavah in novogradnjah vodovodov se obstoječe hišne priključke ustrezno prestavi oziroma obnovi.
Kanalizacija
Pri križanju avtoceste z obstoječim in predvidenimi kanali se prestavi, zaščiti ali drugače ustrezno uredi:
– kanala za padavinske in fekalne odpadne vode 2 x 110 cm v km 1,040 – se začasno prestavita in obnovi v prvotno stanje,
– kanal za fekalno odpadno vodo Ø 30 cm v km 2,295 se v območju AC ukine. Izvede se nov kanal s prevezavo v km 2,335,
– predvideni kanal Ø 40 cm vzdolž Kamnogoriške ulice v km 2,738 se na prečkanju z avtocesto izvede v trasi obstoječe Kamnogoriške ulice,
– kanal za padavinsko odpadno vodo Ø 50 cm v km 3,185 se prestavi in zaščiti,
– kanal za odpadno vodo Ø 50 cm v km 3,590 se prestavi in ustrezno zaščiti.
Pri prevezavah in novogradnjah kanalov se obstoječe hišne in ostale priključke ustrezno prestavi oziroma obnovi.
Elektroenergetsko omrežje
Visokonapetostni vodi
Na križanju avtoceste z visokonapetostnimi elektroenergetskimi vodi se izvede:
– DV 2x110 kV Logatec I; Logatec II v km 3,035 se višinsko preveri,
– DV 2x110 kV VIČ I; VIČ II v km 3,100 se ojača izolacija.
Srednjenapetostni vodi
Na križanju avtoceste s srednjenapetostnimi elektroenergetskimi vodi se izvede:
– kablovod 10 kV RTP Šiška – TP Turboinštitut v km 1,045 in kablovod 10 kV RTP Šiška – TP Skip v km 1,065 se delno ukine in zgradi nadomestni kablovod,
– od km 1,050 do km 3,700 se vzdolž trase avtocest zgradi kabelska kanalizacija za kasnejše vodenje elektrovodov,
– nova transformatorska postaja TP – predor Šentvid sever za potrebe napajanja predora avtoceste z nadomestnim kablovodom južno od Celovške ceste,
– nova transformatorska postaja TP – predor Šentvid jug v km 2,125,
– SN kabelska povezava 10 kV iz RTP Šiška prečka avtocesto v kabelski kanalizaciji v km 2,425. Na zahodni strani AC se ena veja naveže na TP Jerajeva, druga pa v TP Iskra Pržan,
– DV 10 kV Iskra Pržanj, ki prečka avtocesto v km 2,600, se delno ukine in izvede kablovodna prevezava,
– DV 10 kV Dolnice v km 2,900 se delno ukine in izvede kablovodna prevezava, križanje AC s kabelsko kanalizacijo v km 2,750 in navezavo do TP Jerajeva,
– DV 2x35 kV ENP I; ENP II AC v km 3,180 – doda se nov nosilni steber in ojača izolacijo,
– kablovod 10 kV RTP Šiška – TP Plinarna ob Podutiški cesti v km 3,730 se prestavi izven cestišča in ustrezno zaščiti v prečkanju z avtocesto, zgradi se nova povezava do TP Plinarna,
– kablovod 10 kV TP Plinarna – TP Brajnikova v km 4,110 se prestavi in zaščiti.
Nizkonapetostni vodi
Na križanju avtoceste z nizkonapetostnimi elektroenergetskimi vodi se izvede:
– kabelska kanalizacija z ustrezno kabelsko prevezavo v km 1,020,
– napajanje črpališča za požarno vodo predora v km 1,270 in rezervoarja v km 1,070 iz TP predor sever,
– demontiranje nadzemnega voda v km 2,320,
– ukinitev zračnega voda in kabelska prevezava v km 2,735,
– ukinitev zračnega voda v km 3,510. Kabelska prevezava do napajalne NN omarice na Ulico bratov Babnik.
Telekomunikacijsko omrežje
Zaradi križanj avtoceste z obstoječimi telekomunikacijskimi vodi se izvede:
– kabelska kanalizacija v km 1,015 se začasno prestavi in obnovi v prvotno stanje,
– kabelski vod v km 2,135 km oziroma 2,165 se prestavi,
– telekomunikacijski vodi ob Cesti Andreja Bitenca se prestavi,
– zračni vod v km 2,800 se prestavi,
– kabelski vod v km 3,180 se prestavi,
– zračni vod v km 3,490 se prestavi in pokabli,
– telekomunikacijski vodi ob Podutiški cesti se prestavi,
– kabelska kanalizacija ob zahodni strani obstoječe avtoceste se prestavi in naveže do avtocestne baze Smodinovec.
Plinovod
Pri križanju avtoceste z obstoječimi in predvidenimi plinovodi se izvede naslednje ureditve:
– začasna prestavitev in obnova v prvotno stanje plinovoda PE 225 mm v Celovški cesti v km 1,020,
– vgradnja zaščitne cevi PE 300 mm na mestu križanja predvidenega plinovoda PE 225 mm ob Cesti Andreja Bitenca v km 2,330,
– rezervacija trase za predvideni plinovod DN 100 po deviaciji 1-3a do Iskre Pržanj,
– vgradnja zaščitne cevi PE 225 mm na mestu križanja predvidenega plinovoda PE 160 mm ob Kamnogoriški ulici v km 2,680,
– prestavitev in zaščita magistralnih plinovodov DN 500 mm in DN 250 mm v km 3,278 ter vgradnja dveh dodatnih vzporednih cevi DN 500 mm in DN 250 mm na območju križanja z avtocesto,
– prestavitev in ustrezna zaščita plinovoda PE 225 mm ob Podutiški cesti v km 3,860 ter prevezava plinovoda PE 150 mm za Zlatek in plinovoda PVC 200 mm za Dravlje prek Podutiške ceste,
– zaščita plinovoda PE 225 mm za Kamno Gorico na mestu prečkanja rekonstruirane Podutiške ceste,
– ustrezna zaščita magistralnih plinovodov DN 500 mm in DN 250 mm na mestu prečkanja rekonstruirane Podutiške ceste,
– prestavitev plinovodov JE 250 mm in PVC 150 mm v km 4,110 v novi trasi v km 4,045.
Javna razsvetljava
S sistemom javne razsvetljave se ustrezno razsvetli celotno traso avtoceste, obe predorski cevi ter vse deviacije in priključne ter servisne ceste. Elemente javne razsvetljave se izvede s tipskimi elementi.
Klic v sili
Na celotni trasi avtoceste v desnem odstavnem pasu do avtocestne baze Smodinovec poteka 6 cevna kabelska kanalizacija za klic v sili. Telefonski stebrički so predvideni obojestransko ob avtocesti na medsebojni razdalji ca. 2 km. Obstoječi sistem klica v sili avtoceste proti Gorenjski se ustrezno preveže na nov sistem in vodi do avtocestne baze Smodinovec.
VI. OKOLJEVARSTVENI IN DRUGI POGOJI ZA IZVEDBO POSEGOV V PROSTOR
15. člen
Rušenja obstoječih objektov
Zaradi gradnje avtoceste je potrebno rušenje naslednjih objektov:
lopa                         parc. št. 288/1     k.o.       km 0,950
                                                 Šentvid
lopa                         parc. št. 1723/1    k.o.       km 2,255
stanovanjski                                     Šentvid
objekt         Pilonova 2    parc. št. 1139/2    k.o.       km 2,770
                                                 Šentvid
stanovanjski   Kamnogoriška  parc. št. 1142/2    k.o        km 2,800
objekt         77                                Šentvid
stanovanjski
objekt         Pilonova 6    parc. št. 1137      k.o.       km 2,800
                                                 Šentvid
lopa                         parc. št. 1142/3    k.o.       km 2,830
                                                 Šentvid
4 lope                       parc. št. 1174/3    k.o.       km 3,030
                                                 Šentvid
8 lop                        parc. št. 1174/3    k.o.       km 3,130
                                                 Šentvid
2 lopi                       parc. št. 1177/1    k.o.       km 3,130
                                                 Šentvid
3 lope                       parc. št. 1272/2    k.o.       km 3,250
                                                 Dravlje
lopa                         parc. št. 1273/2    k.o.       km 3,250
                                                 Dravlje
lopa                         parc. št. 1283      k.o.       km 3,250
                                                 Dravlje
3 lope                       parc. št. 1282      k.o.       km 3,250
                                                 Dravlje
stanovanjski   Zapuška 105   parc. št. 1276/4    k.o.       km 3,470
objekt                                           Dravlje
2 lopi                       parc. št. 1276/1    k.o.       km 3,510
                                                 Dravlje
objekt MNZ     Zlatek 6      parc. št. 1271/1    k.o.       km 3,570
                                                 Dravlje
lopa                         parc. št. 1340/1    k.o.       km 3,750
                                                 Dravlje
lopa                         parc. št. 1339      k.o.       km 3,750
                                                 Dravlje
16. člen
Tla
Gradbišče naj bo omejeno na širino odkupljenega zemljišča, tudi pri ureditvi in postavitvi začasnih objektov naj se upoštevajo določbe o omejitvah posegov v prostor. Pri ravnanju v času gradnje je treba upoštevati določila v 28. členu te uredbe.
Pri ravnanju z odpadnimi vodami je treba upoštevati določila 18. člena te uredbe.
V sklopu izdelave projektne dokumentacije je treba izdelati projekt o uporabi rodovitnega dela prsti. Z rodovitno plastjo tal, ki se odstrani z matične podlage, je treba med gradnjo in po izgradnji zagotoviti racionalno ravnanje. Prst se mora odstraniti in deponirati tako, da se ohrani njena plodnost in količina. Preprečiti je treba mešanje mrtvice in živice. Določiti je treba začasne deponije za živico, ki mora biti odložena na največ 1,5 m visoke nasipe. Prst se uporabi za sanacijo devastiranih in degradiranih tal ter za rekultivacijo delov sedaj utrjenih površin, ki se jim spremeni funkcija.
17. člen
Ureditve na območjih kmetijskih zemljišč
Varovanje kmetijskih zemljišč je dolžan zagotoviti investitor s primerno organizirano gradnjo, zaščito zemljišč pred onesnaževanjem v času gradnje in obratovanja ceste, nadomestitvijo prekinjenih poti, sanacijo prekinjenih sistemov za odvodnjavanje oziroma namakanje in s pridobitvijo (usposobitvijo) nadomestnih kmetijskih zemljišč.
Pri gradnji ceste se omeji gibanje strojev na območje same trase (izključne rabe), na opuščene dele lokalnih poti. Za transport je treba čim manj uporabljati poljske poti. Začasne ureditve in objekti za potrebe gradbišča se ne smejo urejati na kakovostnih kmetijskih zemljiščih, razen če ni drugih primernejših rešitev.
Investitor je dolžan vzpostaviti prekinjene dostope na kmetijska zemljišča v času izgradnje in po izgradnji avtoceste.
18. člen
Vodnogospodarske ureditve in zaščitni ukrepi
Zaradi gradnje avtocestnega odseka se kakovost voda in vodni režim, posebej pa režim odtoka visokih voda na vplivnem območju, ne sme poslabšati. Zato mora investitor izvesti potrebne ureditve na vodotokih in upoštevati ukrepe za varovanje v času gradnje in po njej.
Med gradnjo mora izvajalec organizirati ukrepe za primer razlitja nevarnih tekočin. V primeru razlitja nevarnih tekočin mora izvajalec onesnaženi material (npr. onesnažena tla) izkopati in ga oddati v predelavo kot nevaren odpadek, razen če ne izvede analize, s katero bi organizacija, pooblaščena s strani ministrstva za okolje in prostor ugotovila, da ne gre za nevaren odpadek in bi lahko bil odstranjen na drug način.
V vodotoke se ne sme spuščati naftnih derivatov, ki se uporabljajo za zagon in delovanje gradbenih strojev in transportnih sredstev.
Pranje delovnega orodja v okoliških vodotokih ni dovoljeno, prav tako ne spuščanje cementnega mleka v vodotoke in odlaganje cementnih odpadkov.
Za potrebe gradnje se med gradnjo ne sme črpati vodo iz vodotokov.
– Ureditve površinskih vodotokov
Na obravnavanem odseku se zaradi gradnje avtoceste in deviacij izvedejo ureditve naslednjih vodotokov:
Regulacija št.: “7-00”
Pobočne vode z zajede hriba nad portaloma se zajame v jarek med portaloma in odvede prek zadrževalnega bazena vzhodno od avtoceste v potok Pržanec.
Regulacija št. “7-01”
Obstoječo strugo potoka Pržanec, se zaradi poglobitve cestne trase prestavi vzdolž avtoceste, nakar križa avtocesto v km 2,4 skozi pravokotni prepust, razpetine 4,5 metra. Skupna dolžina nove in poglobljene obstoječe trase potoka znaša ca. 550 m. V potok se naveže tudi jarek za odvod pobočne vode nad Cesto Andreja Bitenca.
Regulacija št. “7-02”
Obstoječi jarek, ki odvodnjuje travnik nad in pod cesto Andreja Bitenca, se zaradi deviacije Kamnogoriške ceste “1-4” prestavi vzdolž nove deviacije in nato preusmeri vzdolž zahodne strani avtoceste do km 3,141, kjer prečka traso avtoceste in se priključuje na obstoječi desni pritok Pržanca. Prestavitev in regulacija potoka znaša ca. 720 m.
Regulacija št. “7-02a”
Zaradi deviacije ceste “1-7”, se prestavi obstoječi melioracijski jarek v dolžini ca. 100 m.
Regulacija št. “7-03”
Zaradi nove povezovalne lokalne ceste “1-7a”, je potrebno na mestu križanja prestaviti in regulirati strugo potoka Pržanca v dolžini ca. 100 m. Niveletno se potek struge zaradi fekalne kanalizacije Ø 50 cm, ki križa strugo potoka pod obstoječo stopnjo, ne more spremeniti. Temu je potrebno prilagoditi višinski potek deviacije ceste “1-7a”. Zaradi pomanjkanja zadostne višine, je upoštevana varnostna višina pri pretokih s stoletno vodo le ca. 20 cm.
– Odvodnjavanje cestnega telesa
Na celotnem odseku avtoceste se v struge naravnih odvodnikov spušča le čista padavinska voda oziroma voda, ki po kvaliteti ustreza določilom Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96), v povezavi z evropskim standardom pr EN 858 -1. Na sistem odvodnje ne smejo biti priključeni nobeni iztoki sanitarno-fekalnih ali drugih onesnaženih (tehnoloških) vod.
Padavinsko vodo s cestišča se odvaja v obcestnih jarkih. Vse padavinske vode in vsa morebitna razlitja snovi s cestnih površin se navezujejo na zadrževalne bazene – čistilne objekte s koalescentnimi lovilci olj. Odvedene vode se po čiščenju na zadrževalnih bazenih – čistilnih objektih izlivajo v odvodnike.
Voda iz meteorne kanalizacije, drenaž in jarkov se pred iztokom v vodotoke očisti, tako da poteka preko zadrževalnih bazenov.
Izvedejo se zadrževalni bazeni:
v km 2,370 z izlivom v Pržanec,
v km 3,150 z izlivom v Pržanec,
v km 3,750 z izlivom v Pržanec,
v km 5,520 z izlivom v Glinščico,
v km 5,450 z izlivom v Glinščico.
Zadrževalni bazeni – čistilni objekti so praviloma izvedeni kot dva bazena in morajo zagotavljati zahtevano vodotesnost in biti dimenzionirani tako, da bo zadrževalni čas za vse vode, ki bi po projektni rešitvi lahko pritekle vanj, omogočal učinkovito sedimentiranje trdnih delcev in vsaj delno razgradnjo organskih snovi. Potrebno je redno vzdrževanje. Mulj v usedalnikih je treba obravnavati kot posebni odpadek.
Cestišča vseh priključnih cest in deviacij se odvodnjava z odprtimi obcestnimi jarki.
Treba je pripraviti poslovnik o obratovanju in vzdrževanju sistema za odvod meteornih vod s cestišča. Poslovnik mora za primere razlitja večjih količin goriv, olj in drugih za vodotoke škodljivih tekočin, suspenzij in drugih materialov vsebovati načrt za preprečevanje vdora teh snovi v vodotoke in za njihovo odstranitev.
– Zavarovanje vodnih virov
Glede na vodovarstevne pasove, ki jih določa odlok o varstvu virov pitne vode na območju ljubljanskih občin (Uradni list SRS, št. 13/88), ima trasa avtoceste na odseku Šentvid–Koseze naslednji potek v območjih pasov varstva virov pitne vode:
od km 0,000 do km 0,150 (obstoječ AC priključek Brod) – II. varstveni pas
od km 0,150 do km 1,720 – III. varstveni pas
od km 1,720 do km 5,550 – izven varstvenih pasov
Avtocesta ne sme v ničemer poslabšati obstoječega stanja kvalitete vodnih virov, kar je treba doseči z ustreznimi gradbeno tehničnimi ukrepi, z ustreznim načinom gradnje ter po izgradnji z ustreznim načinom vzdrževanja.
Na celotni trasi je potrebno med gradnjo in obratovanjem avtoceste preprečiti izliv polutantov v podtalje in površinske vodotoke.
Vsa odvajanja meteornih vod in izlivov iz gradbišč morajo biti urejena preko ustreznih kompenzacijskih bazenov in lovilcev.
Vsa odvajanja komunalnih odplak morajo biti v času pripravljalnih del in med gradnjo urejena preko ustreznih komunalnih objektov in zavarovana, da ne pride do izliva odplak v vodotoke ali njegovo okolico.
19. člen
Varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje rastlinstva, živalstva in njihovih življenjskih prostorov
Pred pričetkom pripravljalnih del je treba opraviti fotografsko in filmsko dokumentacijo celotne trase avtoceste.
Prečkanje zavarovanega območja krajinskega parka Polhograjski dolomiti se izvede v dvocevnem predoru. Poseg v zavarovano območje predstavlja izstopni portal v Pržanu.
Začasno zavarovanje gradbene jame pri gradnji predora pa bo pomenilo tudi poseg v severni del pobočja.
Prečkanje avtoceste v območju potoka Pržanca predvideva njegovo regulacijo v dolžini ca. 550 m in speljavo struge med deviacijo ceste Andreja Bitenca in severnim krakom izvoza iz predora (km 2,20-2,50).
Za varovanje naravne dediščine, flore in vegetacije, favne in biotopov je treba upoštevati:
– za nove zasaditve je treba uporabljati avtohtono vegetacijo,
– z gradnjo ne smejo biti prizadeta naravno ohranjena območja, na katerih niso neposredno predvideni posegi ali gradbišča, predvsem pa vodotoki.
Ob zahodni strani avtoceste v Pržanju se izvedeta 2 nadomestna biotopa za dvoživke, v km 2,100 in v km 2,300.
Načrte krajinske ureditve z zasaditvenim načrtom je treba predložiti v pregled in potrditev Agenciji Republike Slovenije za okolje – sektorju za ohranjanje narave.
Pred pričetkom gradnje mora biti opravljen ihtiološki pregled potoka Pržanec.
Ker se pri zemeljskih delih lahko odkrije geološka naravna dediščina oziroma vrednote (paleontološke, strukturne, mineraloške), je treba zagotoviti občasen naravovarstveno-geološki nadzor na celotnem območju gradnje. Nadzor mora izvajati strokovna geološka institucija. V primeru pomembnejših geoloških najdb, je treba obvestiti strokovno organizacijo (Agencijo Republike Slovenije za okolje – sektor za ohranjanje narave oziroma Zavod za varstvo narave), ki poda strokovne smernice glede ohranjanja dediščine oziroma nadaljnjega ukrepanja. Dokumentacijo, ki nastane ob nadzoru je treba posredovati Agenciji Republike Slovenije za okolje.
20. člen
Varovanje objektov in območij kulturne dediščine
Pred pričetkom del je potrebno zagotoviti posnetke stanja prostora z dediščino, ki morajo biti izdelani po navodilih Zavoda Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine in pri njem hranjeni.
Zaradi deviacije ceste Andreja Bitenca je treba prestaviti baročno znamenje v Pržanu, medtem ko se deviacija Kamnogoriške ceste izogne posegu v območje Kamnogoriškega osamelca in apnenice.
Znamenje je treba v celoti ohraniti in urediti ambientalne značilnosti ob njem. Pri operativnem posegu mora biti zagotovljen nadzor s strani Zavoda Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine oziroma pristojne območne enote.
Investitor mora pred pričetkom posega zagotoviti izvedbo zaščitnih izkopavanj, vključno z vsemi poizkopavalnimi postopki, dveh prazgodovinskih poselitvenih točk, ki sta bili odkriti z ekstenzivnimi arheološkimi raziskavami na trasi, in sicer Pržanj (ZE I/2D; parc. št. 1729/1, k.o. Šentvid) in Kamna gorica (ZE I/9C; parc. št. 1115, k.o. Šentvid).
Nad zemeljskimi deli na celotni trasi AC mora biti zagotovljen stalen arheološki nadzor.
21. člen
Varstvo pred hrupom
Glede na prognoziran promet v letu 2025 bo za zaščito naselij ob trasi avtoceste izvedena protihrupna zaščita v dolžini 3982 m. Na odseku je z obstoječim 515 m dolgim že zgrajenim protihrupnim ukrepom skupno 4497 m protihrupne zaščite.
Protihrupna zaščita je v naslednji izvedbi:
OPN Obstoječi armirani protihrupni nasip – nadvišanje vkopa desno od osi, od km 0,1 + 65 do km 0,6 + 80, dolžine 515 m, višine 2,7 m,
APO-1A Absorbcijska protihrupna ograja na obstoječem podpornem zidu (betonska ograja) izhodne rampe AC na Celovško cesto, od km 0,9 + 00 do km 0,9 + 90, dolžine 90 m, višine 2,5 m,
APO-1B Absorbcijska protihrupna ograja na obstoječem podpornem zidu in ograji vhodne rampe na AC iz Celovške ceste, od km 0,9 + 00 do km 0,9 + 90, dolžine 90 m, višine 2,5 m,
APO-2 Absorbcijska protihrupna ograja, na desnem robu zahodnega pas avtoceste, od km 02,1 + 90 do km 02,4 + 10, dolžine 225 m in višine 3,5 m,
APO-3+PZ Absorbcijska protihrupna ograja levo od vzhodnega pasu avtoceste
(na robu vkopa), od km 2,1 + 33,5 do km 2,3 + 82 =2,4 + 11, dolžine 250 m in višine 2,5 – 4,5 m,
– višina 2,5 m od km 2,1 + 33,5 do km 2,1 + 73,5
– višina 4,5 m od km 2,1 + 73,5 do km 2,2 + 95,5,
– višina 3,5 m od km 2,2 + 95,5 do km 2,3 + 82,
PN-4 Protihrupni nasip – nadvišanje vkopa desno od osi, od km 2,4 + 10 do km 2,7 + 25 m, dolžine 315 m in višine 3,5 – 6 m,
– višina 6,0 m od km 2,4 + 10 do km 25 + 60,
– višina 3,5 m od km 2,5 + 60 do km 2,7 + 25,
PN-5+PZ Protihrupni nasip – nadvišanje vkopa levo od osi AC, od km 2,4 + 11 do km 2,7 + 58 m, dolžine 347 m in višine 3,5 – 5,5 m,
– višina 3,5 m od km 2,4 + 11 do km 2,6 + 65,
– višina 4 m od km 2,6 + 65 do km 2,7 + 58,
PN-6 Protihrupni nasip – nadvišanje vkopa (delno) desno od osi AC, od km 2,7 + 59 do km 3,1 + 97 m, dolžine 438 m, višine 4,0 -6 m,
– višina 4 m od km 2,7 + 59 do km 2,8 + 00,
– višina 4-6 m od km 2,8 + 00 do km 2,9 + 00,
– višina 6 m od km 2,9 + 00 do km 3,1 + 97,
PN-7 Protihrupni nasip – nadvišanje vkopa, levo od osi AC, od km 2,7 + 97 do km 2,8 + 50 m, dolžine 53 m in višine 4 m,
APO-8 Absorbcijska protihrupna ograja – levo od osi na robu vkopa (potek po segmentu kroga), od km 2,8 + 50 m do km 2,8 + 90, dolžine 50 m, višine 4 m,
PN-9 Protihrupni nasip – levo od osi – delno nadvišanje vkopa, od km 2,8 + 90 do km 3,1 + 97, dolžine 307 m, višine 4 – 5 m,
– višina 4 m od km 2,8 + 90 do km 3,1 + 00,
– višina 5 m od km 3,1 + 00 do km 3,1 + 97,
PN-10 Protihrupni nasip levo od osi, od km 3,2 + 03 do km3,2 + 73, dolžine 70 m, višine 0,5 – 5 m,
APO-11 Absorbcijska protihrupna ograja na levem robu AC in na vzhodnem robu rampe »Koseze 8«, od km 3,2 + 23 do km 3,6 + 80, dolžine 457 m, višine 0,5 – 4 m,
– višina 0,5 – 4 m od km 3,2+23 do km 3,2 + 3, l = 50 m (112,5 m2),
– višina 4 m od km 3,2+73 do km 3,5 + 50,
– višina 3,5 m od km 3,5 + 50 do km 3,6 + 20,
– višina 3 m od km 3,6 + 20 do km 3,6 + 50,
– višina 2 m od km 3,6 + 50 do km 3,6 + 80,
PN-12 Protihrupni nasip desno od osi, od km 3,2 + 03 do km 3,2 + 58, dolžine 55 m, višine 0,5 – 6,0 m,
APO-13+PZ Absorbcijska protihrupna ograja na desnem robu AC in na zahodnem robu rampe »Koseze 6«, od km 3,2 + 15 do km 3,6 + 80 m, dolžine 465 m, višine 0,5 – 4,5 m,
– višina 0,5 – 4,5 m od km 3,2 + 15 do km 3,2 + 58,
– višina 4,5 m od km 3,2 + 58 do km 3,5 +50,
– višina 3,5 m od km 3,5 + 50 do km 3,6 + 20,
– višina 3 m od km 3,6 + 20 do km 3,6 + 50,
– višina 2 m od km3,6 + 50 do km 3,6 + 80,
APO-14 Absorbcijska protihrupna ograja ob desnem robu Podutiške ceste, od km 0,2 + 70 m izhodne rampe na Podutiško cesto, do km 0,1 + 09 Podutiške ceste, dolžine 145 m in višine 1,8 m,
APO-15 Absorbcijska protihrupna ograja ob levem robu »rampe« Koseze 1, od km 0,3 + 05 do km 0,9 + 30, dolžine 625 m, višine 2 – 3 m,
– višina 2 m od km 0,3 + 05 do km 0,4 + 00,
– višina 2,5 m od km 0,4 + 00 do km 0,5 + 00,
– višina 3 m od km 0,5 + 00 do km 0,7 + 00,
– višina 2,5 m od km 0,7 + 00 do km 0,9 + 30.
Za pet stanovanjskih objektov se zaradi posebnosti (višina objekta in neposredna bližina avtoceste) izvedejo dodatne pasivne zaščite:
stanovanjski objekt   C. A. Bitenca 70   parc.   1723/2   k.o.      km  2,223
                                         št.              Šentvid
stanovanjski objekt   Kamnogoriška 74    parc.   1153     k.o.      km  2,765
                                         št.              Šentvid
stanovanjski objekt   Zapuška 103        parc.   1276/5   k.o.      km  3,450
                                         št.              Dravlje
stanovanjski objekt   Zapuška101         parc.   1276/6   k.o.      km  3,450
                                         št.              Dravlje
stanovanjski objekt   Zapuška 99         parc.   1276/2   k.o.      km  3,450
                                         št.              Dravlje
Investitor je dolžan v času gradnje avtoceste izvesti protihrupno zaščito za 5-letno plansko obdobje na podlagi izračuna obremenitev hrupa in jih nadgrajevati skladno z rezultati zakonsko predpisanega monitoringa. Protihrupni nasipi se zgradijo v času gradnje avtoceste v končnem obsegu.
Prve meritve hrupa in obratovalni monitoring se izvajata na podlagi veljavnega pravilnika o prvih meritvah na obratovalnem monitoringu hrupa za vire hrupa ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 70/96). Na podlagi monitoringa je investitor dolžan izvesti eventualne potrebne dodatne ukrepe.
Izvajalec je dolžan zagotoviti izvedbo monitoringa hrupa med gradnjo in ukrepati v primeru ugotovljenih prekoračitev vrednosti, določenih za čas gradnje. Merilne točke se določijo na podlagi načrta organizacije gradbišča za naseljena območja v neposredni bližini gradbišča in cest, po katerih bodo potekali glavni transporti.
22. člen
Varstvo zraka
Vsi protihrupni ukrepi imajo tudi funkcijo varovanja pred prašnimi usedlinami in delno imisijami plinov, delno pa ima to funkcijo tudi zasaditev v obcestnem prostoru. Med obratovanjem avtoceste dodatni zaščitni ukrepi niso potrebni.
Med gradnjo je izvajalec dolžan upoštevati naslednje ukrepe za varstvo zraka:
– zakonsko regulativo v zvezi z emisijskimi normami pri gradbeni mehanizaciji in transportnih sredstvih,
– preprečevanje prašenja odkritih delov trase in gradbišča: vlaženje sipkih materialov in nezaščitenih površin ter preprečevanje raznosa materiala z gradbišča,
– sprotno rekultivirati območja velikih posegov.
23. člen
Varstvo pred požarom
Zaradi izgradnje avtoceste se požarna varnost bližnjih objektov ne bo poslabšala. Vsi ti objekti imajo zagotovljen dovoz za intervencijska vozila.
24. člen
Druge ureditve
Začasne ureditve iz točke c) 4. člena te uredbe obsegajo:
– območje gradbišča med Celovško cesto in Šentviškim hribom,
– območje začasne deviacije Celovške ceste in zahodne rampe priključka Šentvid.
Po končani gradnji avtoceste se te površine rekultivirajo tako, da primarna raba ostane nespremenjena.
To območje mora investitor urediti najkasneje do konca gradnje avtocestnega odseka oziroma predaje avtoceste v uporabo. Po končani ureditvi na tem območju preneha veljati uredba o lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Šentvid–Koseze in se območje ureja v skladu z občinskimi planskimi in izvedbenimi akti. Šteje se, da so ureditve končane, ko je za poseg pridobljeno uporabno dovoljenje oziroma, ko to sporazumno ugotovita občina in investitor.
25. člen
Deponije viškov materiala
Idejni projekt avtoceste predvideva do 350.000 m3 viškov slabo nosilnega materiala. Deponija odvečnega zemeljskega materiala je predvidena v obeh pentljah priključka Brod in v zahodni pentlji priključka Šmartno.
Deponiranje materiala izven območja lokacijskega načrta se mora izvajati na podlagi ustrezne prostorske dokumentacije in dovoljenj za poseg v prostor.
26. člen
Cestninjenje
Območje urejanja odseka avtoceste po tej uredbi vključuje tudi možnost postavitve naprav in ureditev za elektronski sistem cestninjenja v prostem toku, če bo vzpostavitev takega sistema določena s posebnimi predpisi ali drugimi akti pristojnih organov. Postavitev teh naprav in ureditev se šteje za dopustna odstopanja v območju urejanja, ki so v javnem interesu.
VII. ETAPNOST IZVEDBE
27. člen
Etape izvajanja lokacijskega načrta so:
– prestavitve, razširitve in druge prilagoditve obstoječih infrastrukturnih in drugih objektov in naprav ter vodnogospodarske ureditve, ki so potrebne za realizacijo predvidenih posegov,
– deli trase avtoceste z ureditvijo obcestnega prostora,
– deviacije cest in poti,
– priključki,
– objekti na trasi avtoceste.
Etape iz prejšnjega odstavka se lahko izvajajo posamezno ali skupaj, predstavljati pa morajo posamezne zaključene funkcionalne celote. Etapnost se prouči in določi v posebnem elaboratu.
VIII. OBVEZNOSTI INVESTITORJA IN IZVAJALCEV
28. člen
Splošne obveznosti
Poleg vseh obveznosti navedenih v predhodnih členih te uredbe, so obveznosti investitorja in izvajalca v času gradnje in po izgradnji tudi:
– izdelati načrt ureditve gradbišča in načrt ureditve prometa na območju Šentvida v času gradnje;
– zagotoviti takšne tehnične in tehnološke rešitve gradnje avtoceste in deviacij, da bo Celovška cesta ves čas prevozna za vse vrste motornega prometa;
– promet v času gradnje organizirati tako, da ne bo prihajalo do poslabšanja prometnih razmer na obstoječem cestnem omrežju;
– pred pričetkom gradnje predložiti Ministrstvu za promet – Direkciji Republike Slovenije za ceste v potrditev predpisano tehnično dokumentacijo za vse začasne priključke na državne ceste; pri tem je treba upoštevati čim manjšo obremenitev teh cest tako, da se največji možni obseg prevozov odvija po trasi avtoceste; gradbiščni priključki so začasni;
– pred pričetkom gradnje izdelati elaborat (posnetek stanja) o kvaliteti obstoječih vozišč na vseh cestah, po katerih bo potekal gradbiščni promet;
– zagotoviti ukrepe na obstoječem cestnem omrežju v takšnem obsegu, da se prometna varnost zaradi graditve avtoceste ne bo poslabšala;
– zagotoviti dostope, ki so bili zaradi gradnje avtoceste prekinjeni;
– pred pridobitvijo enotnega dovoljenja investitor z upravljalci, občino in krajevnimi skupnostmi uskladi popis obstoječih lokalnih cest in javnih poti ter druge infrastukture, ki bo tangirana zaradi gradnje avtoceste;
– zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovoljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč;
– sprotno rekultivirati območja velikih posegov (nasipe, ukope);
– v skladu z veljavnimi predpisi odpraviti v najkrajšem možnem času prekomerne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje in obratovanja avtoceste;
– zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo preko vseh obstoječih infrastrukturnih vodovo in naprav; infrastrukturne vode je treba takoj obnoviti v primeru poškodb pri gradnji;
– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo gradbišča za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka pri transportu, skladiščenju in uporabi škodljivih snovi; v primeru nesreče zagotoviti takojšnje ukrepanje usposobljene službe;
– organizirati gradbišče tako, da gradbiščne baze ne bodo locirane v neposredni bližini naselij oziroma jih postaviti s soglasjem lokalne skupnosti;
– za varovanje vodnih virov med gradnjo mora investitor zagotoviti ukrepe, navedene v 18. členu te uredbe;
– za čas gradnje upoštevati, da se na vseh območjih dovolijo imisije hrupa tako, da v dnevnem času niso prekoračene kritične ravni hrupa predpisane za III. stopnjo varovanja pred hrupom;
– za varovanje gozdov med gradnjo mora investitor zagotoviti ukrepe, navedene v 19. členu te uredbe;
– vzdrževati vegetacijske pasove ob avtocesti, ki so element krajinskega urejanja, istočasno pa imajo tudi funkcijo varovanja pred onesnaževanjem neposrednega okoliškega prostora;
– zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij ter okolico objektov;
– sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi gradnje avtoceste ali uporabe pri gradnji prekinjene ali poškodovane;
– sanirati vse sisteme za odvodnjavanje oziroma namakanje kmetijskih zemljišč, ki bodo zaradi gradnje prekinjeni ali poškodovani;
– zgraditi dostope, ki v načrtu niso predvideni, bodo pa utemeljeno zahtevani v postopku zaslišanih prizadetih strank;
– vse ceste in poti, ki bodo služile obvozu ali transportom med gradnjo, pred pričetkom del ustrezno urediti in protiprašno zaščititi, po izgradnji priključka pa po potrebi obnoviti.
Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati na podlagi ustreznih dovoljenj za poseg v prostor, pridobljenimi pred pričetkom gradnje avtoceste.
Monitoring
Investitor gradnje avtoceste mora:
– zagotoviti celosten načrt monitoringa za področja, ki jih določa poročilo o vplivih na okolje in sicer za stanje nasipov in vkopov z vidika stabilnosti, zaplavljanje zadrževalnikov odvodnih padavinskih vod, emisije v zrak med gradnjo in obratovanjem ter hrup med obratovanjem;
– pri določitvi točk monitoringa naj se smiselno upoštevajo točke že izvedenih meritev ničelnega stanja. V delih, kjer je to mogoče, je treba monitoring prilagoditi in uskladiti z drugimi obstoječimi državnimi ali lokalnimi spremljanji stanj kakovosti okolja. Pri fizičnih meritvah stanja sestavine okolja (tla, vode, zrak, hrup) je treba zagotoviti vsaj tolikšno število točk nadzora, da se pridobi utemeljena informacija o stanju posamezne sestavine okolja;
– točke spremljanja stanja zavarovati tako, da je omogočeno kontinuirano pridobivanje podatkov.
Monitoring se izvaja v skladu z veljavnimi predpisi in usmeritvami poročila o vplivih na okolje. Rezultati monitoringa so javni, investitor poskrbi za dostopnost podatkov.
Dodatni ukrepi, ki jih mora izvesti investitor na podlagi rezultatov monitoringa, so:
– dodatne tehnične in prostorske rešitve,
– dodatne zasaditve in vegetacijske zgostitve,
– sanacija, povečanje ali izgradnja novih naprav,
– sprememba rabe prostora,
– drugi ustrezni ukrepi.
IX. TOLERANCE
29. člen
Vse stacionaže in dimenzije, navedene v tej uredbi, se morajo natančneje določiti v projektni dokumentaciji za pridobitev enotnega dovoljenja za graditev.
Pri realizaciji lokacijskega načrta so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev določenih s tem lokacijskim načrtom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno-tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s katerim pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere.
Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in morajo z njimi soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo.
X. NADZOR
30. člen
Izvajanje te uredbe nadzira in opravlja Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor.
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
31. člen
Lokacijski načrt je na vpogled na Ministrstvu za okolje, prostor in energijo – Uradu Republike Slovenije za prostorsko planiranje in na Mestni občini Ljubljana.
32. člen
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 350-20/2001-1
Ljubljana, dne 30. julija 2002.
Vlada Republike Slovenije
mag. Anton Rop l. r.
Minister