Na podlagi 39. in 40. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegih v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, 43/89 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93, 44/97), 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, 72/93, 6/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98 in 59/99 – odl. US) ter 16. člena statuta Občine Brežice (Uradni list RS, št. 49/99 in 86/99) je Občinski svet občine Brežice na 32. seji dne 6. 5. 2002 sprejel

Sprejme se odlok o zazidalnem načrtu Gospodarski terminal Obrežje, ki ga je izdelal CRP d.o.o. Brežice pod številko ZN 040-UB/2001, ki obravnava območje ob naselju Obrežje, avtocesti Ljubljana–Zagreb in mejnem prehodu Obrežje.

Določbe tega odloka so dopolnjene z:
A) Tekstualnim delom:
Obrazložitev
Pogoji in soglasja pristojnih organov in organizacij
Ocena stroškov za izvedbo
odlok
B) Grafičnim delom:

1. Izsek iz grafičnih prilog spremembe
in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega
plana Občine Brežice za obdobje 1986–2000
in družbenega plana Občine Brežice
za obdobje 1986–1990                                      1:5000
2. Katastrski načrt                                       1:1000
3. Geodetska podloga                                      1:1000
4. Arhitektonsko zazidalna situacija                      1:1000
5. Prerez terena A–A, B–B,                                1:1000
6. Situacija infrastrukture                               1:1000
7. Prometna situacija                                     1:1000
8. Načrt gradbenih parcel                                 1:1000
9. Situacija zakoličbe                                    1:1000
10. Ukrepi za obrambo in zaščito                          1:1000

Območje se nahaja v katastrski občini Obrežje.
Meja severnega dela ZN se prične na skrajnem severozahodnem delu območja pri lomnih točkah T76 in T77, kjer poteka po delu parcelne meje parc. št. 203/1, potem se meja nadaljuje proti jugu do lomne točke T71 in prečka parc. št. 203/1 in 200/1, potem poteka proti zahodu po obstoječi parcelni meji parc. št. 200/5 do lomne točke T60, nato se obrne proti jugu, kjer prečka parc. št. 200/5, 200/2 in 190/2 in se spet nadaljuje proti zahodu po delu parcelne meje parc. št. 190/1 do lomne točke T47. Naprej meja prečka parc. št. 190/1 do lomne točke T48 in spet poteka po delu parcelne meje parc. št. 190/1 do lomne točke T49, kjer se obrne proti jugu, prečka parc. št. 190/1 do lomne točke T51.
Od te točke meja spremeni smer proti vzhodu in poteka po delu parc. št. 190/1, 185/1, 183/1, 155/2, 153/1 in 149 do lomne točke T5, kjer spet spremeni smer proti severu in poteka po delu parc. št. 1893/13, 158, 163, 172, 181/2, 180/2, 180/1, 1893/16 in pri lomni točki T12 spremeni smer proti zahodu, kjer poteka delno po parc. št. 195, 178/3, 178/4, 203/19.
Pri lomni točki T24 spremeni smer proti jugu do lomne točke T25, kjer poteka po delu parc. št. 197/1. Od lomne točke T25 do T76 meja poteka delno po parcelni meji parc. št. 197/2 in 203/1.
Območje vključuje še naslednje parc. št.: 197/4, 196, 195, 1893/15, 1893/14, 155/1, 180/3 k.o. Obrežje.
Meja južnega dela zazidalnega načrta se prične pri lomni točki T7 na severozahodnem delu območja. Meja poteka proti jugu in prečka parc. št. 153/1, 149/1, 149, 148/3, 148/5, 148/1, 1893/13, 43/1. Pri lomni točki T21 meja spremeni smer proti vzhodu in poteka delno po parcelni meji parc. št. 43/1 ter prečka parc. št. 44/1 in 45/1. Pri lomni točki T20 meja spremeni smer proti severu in prečka naslednje parc. št.: 45/1, 44/1, 43/1, 1893/19, 1893/13, 148/6, 148/4, 148/1, 148/5, 148/3 in 149. Pri lomni točki T31 se meja nadaljuje proti zahodu do lomne točke T7 in prečka parc. št. 149 in 153/1.
Površina območja znaša 11,3 ha.
Sestavni del opisa meje območja urejanja je načrt gradbenih parcel s prikazom meje območja zazidalnega načrta in s koordinatami lomnih točk obodne parcelacije.

Na obravnavanem območju so dovoljene naslednje dejavnosti:
Severni del zazidalnega načrta:
– stanovanjske, kmetijske dejavnosti za lastne potrebe, storitvene dejavnosti, poslovne storitve, finančno posredništvo, promet, skladiščenje in zveze, gostinstvo, trgovina, predelovalne dejavnosti, proizvodne in obrtne dejavnosti, ki ne bodo ekološko sporne ter dejavnosti javne uprave.
Južni del zazidalnega načrta:
– storitvene dejavnosti, poslovne storitve, finančno posredništvo, promet, skladiščenje in zveze, gostinstvo, trgovina, dejavnosti javne uprave.

Celotna parcela je funkcionalno zemljišče.

Na območju zazidalnega načrta je dopustna naslednja izraba prostora:
Južni del zazidalnega načrta:
– poslovno-skladiščni objekti,
– poslovni objekti,
– komunalni, energetski in telekomunikacijski koridorji ter ostali infrastrukturni objekti in naprave,
– prometne površine, parkirišča,
– prostori za posode za smeti,
– garaže,
– zelenice,
– adaptacije, rekonstrukcije, sanacije, dozidave, nadzidave in vzdrževalna dela na objektih.
Območje namenjeno za avto-moto-tehnično bazo:
– bencinska črpalka,
– poslovni objekti,
– prenočitveni objekti,
– servisne delavnice,
– skladišča, deponije,
– komunalni, energetski in telekomunikacijski koridorji ter ostali infrastrukturni objekti in naprave,
– prometne površine, parkirišča,
– prostori za posode za smeti,
– garaže,
– zelenice,
– adaptacije, rekonstrukcije, sanacije, dozidave, nadzidave in vzdrževalna dela na objektih.
Območje namenjeno za skladiščne dejavnosti:
– poslovno-skladiščno-proizvodni objekti,
– poslovni objekti,
– komunalni, energetski in telekomunikacijski koridorji ter ostali infrastrukturni objekti in naprave,
– prometne površine, parkirišča,
– prostori za posode za smeti,
– zelenice,
– adaptacije, rekonstrukcije, sanacije, dozidave, nadzidave in vzdrževalna dela na objektih.
Območje namenjeno za gostinsko dejavnost:
– motel,
– trgovina,
– bencinska črpalka,
– poslovni objekti,
– komunalni, energetski in telekomunikacijski koridorji ter ostali infrastrukturni objekti in naprave,
– prometne površine, parkirišča,
– prostori za posode za smeti,
– garaže,
– zelenice,
– adaptacije, rekonstrukcije, sanacije, dozidave, nadzidave in vzdrževalna dela na objektih.
Območje namenjeno za trgovsko dejavnost:
– objekti gostinstva,
– prenočitveni objekti,
– trgovina, nakupovalni center,
– bencinska črpalka,
– poslovno-skladiščni objekti,
– poslovni objekti,
– komunalni, energetski in telekomunikacijski koridorji ter ostali infrastrukturni objekti in naprave,
– prometne površine, parkirišča,
– prostori za posode za smeti,
– garaže,
– zelenice,
– adaptacije, rekonstrukcije, sanacije, dozidave, nadzidave in vzdrževalna dela na objektih.
Območje namenjeno za stanovanjsko obrtne dejavnosti:
– stanovanjski objekti,
– stanovanjsko-poslovno-obrtni, kmetijski objekti,
– objekti gostinstva,
– objekti trgovine,
– bencinska črpalka,
– komunalni, energetski in telekomunikacijski koridorji ter ostali infrastrukturni objekti in naprave,
– prometne površine, parkirišča,
– prostori za posode za smeti,
– gospodarski objekti namenjeni za kmetijske dejavnosti,
– garaže,
– zelenice,
– adaptacije, rekonstrukcije, sanacije, dozidave, nadzidave in vzdrževalna dela na objektih.
Horizontalni gabariti objektov so lahko različnega tlorisa z možnostjo dodajanja različnih volumnov znotraj površine namenjene za razvoj objekta(ov). V območju namenjenem za stanovanjsko-obrtne dejavnosti so dovoljene maks. velikosti stanovanjskih objektov 200 m2 in min 70 m2, obrtnih delavnic ali gospodarskih poslopij maks. 380 m2 in min. 120 m2. Dopustna je združitev stanovanjskega in obrtnega dela objekta. Objekti so lahko večjih površin tako, da se kombinirajo posamezni volumni npr. v obliki črke »L« vendar znotraj površine namenjene za razvoj objekta(ov). Gradbena linija definira odmik objektov od prometnih površin, oziroma rob ob katerem mora biti postavljena ena fasada, ali del fasade objekta.
Vertikalni gabariti objektov so maks. etažnosti: klet (vkopana), pritličje, nadstropje in podstrešje. Kota slemena ne sme presegati 10,60 m nad koto urejenega terena. Za posamezne objekte ni potrebno upoštevati vse etaže.
Konstrukcija objektov je možna: zidana, betonska, montažna, kovinska ali kombinirana.
Kota pritličja je za vsak posamezni objekt navedena v grafični prilogi zazidalna situacija. Tolerance za vse objekte znašajo ±0,20 m
Streha se oblikuje svobodno, razen na območju namenjenem za stanovanjsko obrtne objekte, kjer je v osnovi simetrična dvokapnica z možnostjo dodajanja različnih elementov, ki so podrejeni osnovni dvokapni strehi, naklona 35°–40°. Osvetlitev podstrešij je po izbiri projektanta.
Kritina je možna iz različnih materialov razen plastike, pocinkane pločevine in drugih bleščečih materialov. Barva je poljubna. Na območju namenjenem za stanovanjsko-obrtne dejavnosti je dovoljena uporaba opečne kritine, opečno rdeče barve.
Fasada se svobodno oblikuje. Dovoljena je kombinacija največ treh materialov in barv.
Oblikovanje odprtin na fasadi je po izbiri projektanta. Na območju namenjenem za stanovanjsko-obrtne dejavnosti so fasade videzom prilagojene obstoječi pozidavi.
Kolenčni zid je maks. 0,80 m, ni obvezen za izvedbo.
Gradbena linija je določena v grafični prilogi Arhitektonsko zazidalna situacija. Gradbena linija definira odmik objektov od prometnih površin ali parcelnih meja, oziroma črto, ob kateri mora biti postavljena ena fasada, ali del fasade objekta.
Površina za razvoj objekta(ov) je določena v grafični prilogi Arhitektonsko zazidalna situacija in predstavlja zemljišče, na katerem je možno širiti objekt ali zgraditi ločene objekte pod pogoji, ki jih določa ta odlok. V posameznih primerih stavbišče predstavlja površino za razvoj objekta(ov).

Parkirišča so asfaltirana na vsaki parceli posebej. Parkirišča je možno nadkriti z lahkimi nadstrešnicami ali pergolami.
Peš površine so asfaltirane ali tlakovane.

Nadstrešnice so objekti, ki so odprti z vseh strani, nadkrite s streho, ki je oblikovana po določilih tega odloka. Dovoljene so na vseh območjih zazidalnega načrta do maks. površine 25 m2, razen na območju namenjenem za skladiščne dejavnosti in v primerih nadkritja parkirišč za osebne avtomobile, kjer so lahko tudi večje.
Pergole so objekti, ki so transparetni z vseh strani, brez strehe, možno jih je zazeleniti s plezalkami.

Zelenice:
– ob meji zazidalnega načrta in obstoječe stanovanjske pozidave se zasadi pas visokega drevja in nizkega grmičevja. Zeleno bariero ni potrebno zasaditi kadar ureditve predstavljajo nadaljevanje obstoječe dejavnosti na novo parcelo ali funkcionalno zaokrožitev obstoječega dvorišča;
– na zahodni strani območja namenjenega za skladiščne dejavnosti, ob interni cesti se zasadi drevored visokega drevja in nizkega grmičevja;
– ob severni meji zazidalnega načrta se zasadi pas visokega drevja in nizkega grmičevja;
– na vsaki parceli posebej se hortikulturno uredijo površine namenjene za zelenice.

Ograje:
– na območju namenjenem za skladiščne dejavnosti in avto-moto-tehnično bazo se postavi transparentna ograja višine do 2,50 m;
– na zahodni meji parcele namenjene za skladiščno dejavnost, proti parceli z motelom se postavi netransparentna ograja do višine 2,5 m;
– na območju namenjenem za trgovske in gostinske dejavnosti je prepovedano postavljanje ograj, razen ograj v obliki žive meje višine do 1,2 m;
– na območju namenjenem za stanovanjsko-obrtne dejavnosti so dopustne ograje v obliki žive meje do višine 1,20 m;
– na parkirišču namenjenem za parkiranje nevarnih snovi in tekočin se zgradi varnostni betonski zid do višine 2,5 m. Zid je potrebno obvezno obarvati. Dovoljena je uporaba največ treh barv v tonski skali, ki so prilagojene obstoječi gradnji.

Promet
Na območju zazidalnega načrta GTO se zgradijo interne ceste, ki imajo naslednji karakteristični prerez:
– vozišče 2 x 3,30 m,
– robni pas 2 x 1,0 m.
– v kombinaciji s hodnikom za pešce širine 1,20 m.
Vse prometnice in parkirišča so v asfaltni izvedbi.
Na območju namenjenem za stanovanjsko obrtne dejavnosti je min. širina vozišča 2,75 m.
Ob internih cestah severnega platoja gospodarskega terminala se uredi komunalni koridor širine 3 m na vsako stran vozišča, v katerem se lahko položijo komunalni vodi, zgradijo hodniki za pešce, robni pasovi prometnic, postavi prometna signalizacija in podobno. Kolikor to zahtevajo tehnične rešitve se komunalna infrastruktura lahko položi zunaj koridorja.
Severni plato se priključi na krožišče (predvideno z uredbo o lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Krška vas – Obrežje) z dvema internima cestama in na deviacijo 1-18c – povezovalna cesta do čistilne naprave Obrežje (predvidena z uredbo o lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Krška vas – Obrežje):
– zgradi se zahodna priključna interna cesta, ki poteka od krožišča proti obrtno-stanovanjskemu območju, kjer se lomi in obkroži območje namenjeno za motel ter se spet priključi na krožišče, v dolžini 410 m. Ob zahodnem in severnem delu vozišča se zgradi obojestranski pločnik, ob vzhodnem delu vozišča le enostranski,
– zgradi se vzhodna interna cesta, ki poteka od deviacije 1-18c (povezovalna cesta do čistilne naprave Obrežje) proti severu, do zadnjega poslovno-skladiščnega objekta, v dolžini 300 m. Ob vozišču na zahodni strani se zgradi enostranski pločnik.
Južni plato se priključi na cestno omrežje v križišču deviacije 1-18c (povezovalna cesta do čistilne naprave Obrežje) in vzhodne interne ceste severnega platoja. Dolžina ceste je 50 m. Ob vozišču se zgradi obojestranski pločnik.
Obrtno-stanovanjsko območje se priključi z interno cesto z enostranskim pločnikom dolžine 210 m na zahodno interno cesto severnega platoja.
Minimalni radiji krivin so na osnovnem omrežju cest R(min) = 15 m, na območju stanovanjsko-obrtnih dejavnosti pa je R(min) = 8 m.
Pri prehodih čez cesto se zgradijo utopljeni robniki zaradi invalidov.
Parkirišča za osebna vozila so dim. 2,40 m x 5 m, parkirišča tovornjakov morajo upoštevati dolžino vlačilcev L = 15 m, zgradijo se pod kotom 45° v vzporedni medsebojni razdalji 7 m (širina proste poti med parkirišči).
Na območju skladiščnih dejavnosti se uredijo krožne poti okoli objektov, ki s svojimi tehničnimi elementi morajo omogočiti nemoten promet gasilskih vozil.

Vsi komunalni in energetski ter ostali infrastrukturni priključki do posameznega objekta morajo biti zgrajeni na pripadajoči parceli.

Vodovod – hidrantno omrežje
Na območju zazidalnega načrta se zgradi primarni cevovod vodovoda premera Ø 150 mm od priključitve na primarno vodovodno omrežje MMP Obrežje pri objektu št. 33 (carina, policija) proti severu v dolžini 470 m. Nanj se priključi sekundarno vodovodno omrežje premera Ø 100 mm, ki poteka vzdolžno po severnem platoju (2 x 300 m). Na primarnem in sekundarnem vodovodnem omrežju se postavijo nadzemni hidranti v medsebojni razdalji maks. 80 m.
V območju namenjenem za stanovanjsko-obrtne dejavnosti se na skrajni severozahodni parceli del obstoječega vodovoda prestavi.
Za področje južnega dela zazidalnega načrta in območja namenjenega za Avto-moto-tehnično bazo, je v skladu z že zakupljeno kapaciteto vodovodnega sistema Jesenice – V. Dolina na razpolago Q(sred) = 0,5 l/s in požarne vode 15 l/s, za preostali del območja zazidalnega načrta Gospodarski terminal Obrežje pa je investitor pred izdajo gradbenega dovoljenja dolžan sofinancirati povečanje kapacitet vodovodnega sistema.

Vodovodni priključki
Vodovodni priključki predvidenih objektov se zgradijo od sekundarnega cevovoda do priključnih jaškov na posameznih lastniških parcelah. V vodovodnih jaških se montirajo vodomerni števci.
Vodovodni jaški se dimenzionirajo in zgradijo po navodilih upravljavca vodovoda in se ločijo glede na porabo (gospodinjstva – dejavnosti).

Kanalizacija
Kanalizacijsko omrežje zazidalnega načrta mora biti dimenzionirano na način, da upošteva kasnejšo priključitev kanalizacije naselja Jesenice na predvideni sistem znotraj zazidalnega načrta.
Na območju se zgradi ločen sistem kanalizacije.
Meteorna kanalizacija
Odvajanje meteornih voda z območja ZN se deli v tri dele:
– odvajanje meteornih vod z južnega platoja se uredi z izgradnjo meteorne kanalizacije v dolžini 175 m in priključitvijo le-te na predvideni meteorni kanal, ki poteka po severni meji južnega platoja GTO. Meteorni kanal je predviden z uredbo o lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Krška vas – Obrežje,
– odvajanje meteornih vod s severnega platoja (razen Avto-moto–tehnične baze) se uredi z izgradnjo meteorne kanalizacije, ki vodi meteorne vode z območja proti zbirnemu kanalu meteornih vod ob deviacija 1-18c (povezovalna cesta do čistilne naprave Obrežje, ki je predvidena z uredbo o lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Krška vas – Obrežje) do meteornega kanala (ki je predviden z uredbo o lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Krška vas – Obrežje), v dolžini 440 m zahodnega kraka meteorne kanalizacije in 280 m vzhodnega kraka meteorne kanalizacije.
– meteorna kanalizacija Avto-moto–tehnične baze se zgradi ločeno od preostalega dela meteorne kanalizacije območja v dolžini 250 m zbirnega kolektorja in 330 m zbirnih kanalov. Meteorna kanalizacija območja se zaključi z lovilcem olj, ki ima hkrati funkcijo zadrževalnega bazena razlitih nevarnih tekočin v območju Avto-moto–tehnične baze. Prečiščene meteorne vode se iz lovilca olj izlivajo v odprti meteorni kanal (predviden z uredbo o lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Krška vas – Obrežje), ki vodi meteorne vode mimo ČN Obrežje v reko Savo. Lovilec olj (in zadrževalni bazen) Avto-moto–tehnične baze mora biti opremljen z zapornim ventilom za preprečevanje iztoka nevarnih tekočin v odprte vodotoke.
Odvajanje meteornih voda z drugih površin, kjer je možno onesnaženje voda je potrebno izvesti preko lovilcev olj.
Fekalna kanalizacija
Ob internih prometnicah se zgradijo zbirni kanali. Na njih se izvedejo priključni jaški predvidenih objektov. Zbirni kanali vodijo odpadne vode proti zbirnemu kolektorju odpadnih vod, ki se zgradi ob deviaciji 1-18c (povezovalna cesta do čistilne naprave Obrežje) in se priključi na zbirni kolektor (predviden z uredbo o lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Krška vas – Obrežje) območja MMP Obrežje (ki odvaja odpadne vode proti čistilni napravi Obrežje):
– odvod fekalnih vod južnega platoja se priključi na odvod fekalnih vod MMP Obrežje (predviden z uredbo o lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Krška vas – Obrežje), ki poteka po jugozahodni strani platoja. Zgradijo se kanalizacijski priključki in revizijski jaški na omenjenem fekalnem vodu MMP Obrežje,
– odvod fekalnih vod s severnega platoja se uredi z izgradnjo dveh krakov fekalne kanalizacije. Zahodni krak je dolžine 350 m in odvaja odpadne vode z obrtno-stanovanjskega območja, nakupovalnega centra in motela. Vzhodni krak je dolžine 260 m in odvaja odpadne vode z poslovno-skladiščno-proizvodnih objektov in območja Avto-moto-tehnične baze.
Fekalne vode se vodijo preko opisanih kanalov na čistilno napravo Obrežje.

Odpadki
Na območju je predvideno ločeno zbiranje odpadkov (komunalni, posebni, nevarni) in sekundarnih surovin (papir, steklo, plastika ...).
Odpadki se zbirajo v tipskih posodah, ki jih predpiše upravljavec odvoza odpadkov in se postavijo na dostopno mesto ob interni cesti. Odvažajo se s smetarskimi vozili na deponijo komunalnih odpadkov.

Elektroenergetsko omrežje
Zgradi se:
– nova trafo postaja 1 x 630 kVA locirana v središču kompleksov;
– novo VN kabelsko omrežje za zankasto povezavo nove TP – Mejni prehod z novo TP – GT Obrežje in nadaljnjo povezavo na TP Jesenice II. (I.);
– novo NN kabelsko omrežje za napajanje objektov in sicer se zaključena celota objektov južnega dela napaja iz nove TP – Mejni prehod, severni del GTO pa se napaja iz novo projektirane TP – GT Obrežje.
Zgradi se javna razsvetljava kot:
– cestna razsvetljava znotraj kompleksa GT – Obrežje s svetilkami na stebrih višine H=10 m, ki se postavijo v razmaku D=40m;
– parkiriščna razsvetljava okoli objektov, ki se projektira in izvede v sklopu zunanje ureditve posameznih objektov.
Cestna razsvetljava se napaja iz posebne omarice in “požigališčem”, ki se locira ob novi TP – GTO Obrežje.

Ogrevanje in plinovod
Ogrevanje predvidenih objektov je individualno ali skupinsko za zaključene funkcionalne celote s centralnim ogrevanjem in lastnimi kotlovnicami na kurilno olje ali plin. Po izgradnji
plinovodnega omrežja je možna priključitev in rekonstrukcija ogrevanja z zemeljskim plinom iz plinovodnega omrežja. Na območju se do izgradnje plinovodnega omrežja lahko postavijo začasne plinske cisterne, ki oskrbujejo več parcel.

TK omrežje
Južni del GTO, t.j. objekti neposredno ob mejnem prehodu, se priključujejo s posebno vejo iz obstoječega kabelskega razvodišča (KR).
Severni del zazidalnega načrta se tudi s posebno vejo priključuje iz obstoječega kabelskega razvodišča.
Na vseh križanjih cestišč se TK kanalizacija izvede z povečano zaščito cevi z obbetoniranjem.

Požarno varstvo
Izvede se:
– ustrezni radij prometnic, minimalno 4 m;
– strelovodna zaščita;
– utrjene površine za dostop vozil požarne zaščite;
– izvedba dvoplaščnih cistern za tekoče gorivo (izven objekta) ali enoplaščnih, vgrajenih v poseben prostor v objektu.

Potres
Potrebno je dimenzionirati konstrukcije objektov na intenziteto potresa 8. stopnje intenzivnosti potresov po lestvici MSC.

Zaščita okolja in hrup
Vse dimovodne naprave morajo biti zgrajene iz materiala, da imajo dobro vleko in zgrajen dimnik z ustrezno višino.
Prepovedano je opravljati dejavnosti, ki bi s svojimi tehnološkimi vodami onesnaževale okolje.
Prostor za cisterno na tekoče gorivo mora biti izveden kot nepropustna skleda.
Prostor za parkiranje vozil z nevarnimi tekočinami se izvede kot nepropustna skleda.
Potrebno je upoštevati določbe o maksimalno dovoljenih ravneh hrupa za posamezna območja zazidalnega načrta, in sicer:
– južni plato zazidalnega načrta: III. stopnja varovanja;
– območje namenjeno za avto-moto-tehnično bazo: IV. stopnja varovanja;
– območje namenjeno za skladiščne dejavnosti: IV. stopnja varovanja;
– območje namenjeno za gostinsko dejavnost: III. stopnja varovanja;
– območje namenjeno za trgovsko dejavnost: III. stopnja varovanja;
– območje namenjeno za stanovanjsko obrtne dejavnosti: III. stopnja varovanja.
V času gradnje in obratovanja objektov je potrebno izvajati monitoring hrupa in v primeru prekoračitve dovoljenih vrednosti je potrebno izvesti ukrepe za preprečitev hrupa na obstoječe stanovanjsko območje. Monitoring ni potrebno izvajati v primeru gradnje stanovanjskega ali kmetijsko-gospodarskega objekta.
Meteorne vode s prometnih površin je dovoljeno spuščati v kolektor le preko lovilca olj in maščob.
Na delu terminala, kjer se bodo ustavljala vozila, ki prevažajo nevarne snovi, je potrebno urediti odvodnjavanje ter zajem eventualno iztekajočih snovi ločeno od ostalega dela parkirišč tako, da bo omogočen ločen tretman in preprečeno onesnaževanje okolja.

Varstvo naravne in kulturne dediščine
Celotno območje zazidalnega načrta, ki je arheološko pozitivno območje je potrebno v celoti arheološko raziskati.
Arheološke raziskave je potrebno narediti pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja za posamezni poseg v prostor v skladu s faznostjo izvedbe zazidalnega načrta.

Način ravnanja s prstjo in odvečno zemljo
Ob ureditvi platojev zazidalnega načrta je potrebno odkopano zemljo uporabiti za nasutja v območju zazidalnega načrta. Odvečni material se uporabi za ureditev zelenic ali za sanacijo degradiranega prostora.

Arhitektonske ovire
Na vseh javnih komunikacijah je potrebno izvesti rampe za invalide naklona 1:16.
Potrebno je izvesti »vhode« na peš pločnike ob objektu z utopljenimi robniki v omenjenem naklonu.

I. etapa:
– ureditev južnega platoja zazidalnega načrta z vso potrebno infrastrukturo;
– izgradnja komunalnih naprav povezana z izgradnjo ploščadi mejnega prehoda in deviacijo 1-18c, od krožišča do čistilne naprave;
– izgradnja vseh zbirnih kanalov in vodov komunalne in energetske infrastrukture ter prometnih priključkov do južne meje severnega platoja zazidalnega načrta.
II. etapa:
– urediti severni plato zazidalnega načrta z vso potrebno infrastrukturo postopoma v skladu z interesi investitorjev, vendar v funkcionalno-tehnično-tehnoloških sorazmernih enotah.

Pri izvajanju posegov v prostor je izvajalec dolžan zagotoviti varen promet in dostope do objektov, v času gradnje racionalno urediti gradbišče, gospodarno ravnati s prstjo in upoštevati pogoje tega odloka.

Izvajalec je dolžan, da v času gradnje zagotovi varen prometni režim.
Pri izdaji lokacijske odločbe in odprtju obrtne dejavnosti mora investitor pridobiti pisno soglasje sosedov mejašev in Krajevne skupnosti Jesenice na Dolenjskem.

Pred ali sočasno z izgradnjo objektov morajo investitorji zgraditi ustrezno cestno in komunalno ter energetsko infrastrukturo. Obratovanje posameznih objektov pred izgradnjo ustrezne infrastrukture ni dovoljeno.
Po izdelavi projektne dokumentacije za sekundarno infrastrukturno opremo in pridobitvi podlag za primarno infrastrukturno opremo ustrezni občinski organ sprejme program opremljanja stavbnih zemljišč, s katerim določi obseg in delež za posamezno stavbno zemljišče.

Za čas izgradnje in obratovanja gospodarskega terminala je prepovedano uporabljati obstoječe stanovanjske poti znotraj naselja Jesenice na Dolenjskem in Obrežje.

– tolerance za horizontalne gabarite so definirane znotraj površine namenjene za razvoj objekta(ov);
– tolerance za kote pritličja objektov znašajo ±0,20 m;
– pri projektiranju objektov so dopustna odstopanja organizacije programa po etažah in določitve vhodov v objekte;
– možna so odstopanja od predvidenih vhodov na posamezne parcele vendar tako, da je vhod min. 6 m oddaljen od križišča cest, oziroma min. 1 m od parcelne meje;
– dopustne so spremembe tras posameznih infrastrukturnih vodov in priključkov na parcelo, zaradi ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora;
– dovoljena so odstopanja od obodne parcelacije zazidalnega načrta v primeru kadar meja zazidalnega načrta poteka po obstoječih parcelnih mejah z namenom ureditve meja (uskladitev uživalne in katastrske meje) in ob soglasju mejašev,
– zunaj gradbene linije so dovoljeni le manjši zamiki fasade (do 25% fasadne površine, največ 5 m), razen pri objektu motela, kjer je dovoljeno, da se objekt vsaj v eni točki drži gradbene linije,
– zunaj gradbene linije in površine za razvoj objekta(ov) je dopustno postaviti nadstrešnice, začasne objekte, pergole, plinske cisterne, cisterne za olje, posode za smeti, ute in ostale ureditve na koti urejenega terena do maks. višine 0,4 m (pešpoti, peskovnik ...).

Do zgraditve in ureditve območja zazidalnega načrta ostanejo zemljišča v kmetijski rabi.

Nadzor nad izvajanjem zazidalnega načrta opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

Z dnem veljavnosti tega odloka preneha za območje zazidalnega načrta veljati odlok o pomožnih objektih za potrebe občanov in njihovih družin (Uradni list SRS, št. 17/86 in Uradni list RS, št. 65/95, 24/97, 71/97) in odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za območje Občine Brežice (Uradni list SRS, št. 38/87, 25/88, 38/87 in Uradni list RS, št. 37/94, 29/96, 50/98).

Zazidalni načrt je stalno na vpogled pri pristojnem občinskem organu za urejanje prostora Občine Brežice.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.