Na podlagi 39. in 40. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 ter Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97) in 7. člena statuta Mestne občine Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 29/99) je Svet mestne občine Slovenj Gradec dne 27. 6. 2002 sprejel

S tem odlokom se sprejmejo prostorski ureditveni pogoji za območja urejanja, ki jih določa meja urbanistične zasnove Mestne občine Slovenj Gradec, ki sta jih izdelala Urbi, d.o.o., Oblikovanje prostora in Urbanistični inštitut Republike Slovenije v letu 2001.

Prostorski ureditveni pogoji so prostorski izvedbeni akt, ki določa merila in pogoje za poseganje v prostor. Prostorski ureditveni pogoji določajo pogoje za posege v prostor, za katere je treba pridobiti lokacijsko dovoljenje in tiste, ki jih je treba priglasiti.

Prostorski ureditveni pogoji vsebujejo:
– besedilo odloka o prostorskih ureditvenih pogojih,
– povzetek usmeritev in opredelitev iz prostorskega plana,
– obrazložitev,
– soglasja pristojnih organov, organizacij in skupnosti z obrazložitvijo pogojev,
– grafične prikaze:
– Izsek iz prostorskega plana občine v merilu 1:10000,
– Meje območij urejanja v merilu 1:10000,
– Razmejitve, merila in pogoji, v merilu 1:5000,
– Ureditev prometa, v merilu 1:5000,
– Infrastruktura, v merilu 1:5000.
Grafični prikazi so sestavni del odloka o PUP in so izdelani v analogni in digitalni obliki. Digitalni podatki so izdelani na osnovi digitalnega katastrskega načrta (DKN) in se lahko uporabljajo samo z uradno geodetsko podlogo DKN GURS, 2001.

Prostorski ureditveni pogoji določajo:
– Funkcijo območij s pogoji za izrabo in kvaliteto graditve ali drugega posega,
– Pogoje za oblikovanje posegov v prostor,
– Pogoje za določanje gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč,
– Pogoje za prometno urejanje,
– Pogoje za komunalno, energetsko in telekomunikacijsko opremljanje,
– Pogoje za varstvo in urejanje voda,
– Merila in pogoje za varstvo narave in kulturne dediščine.
Pogoji so določeni za ves obravnavani prostor, za območja urejanja in posamezne ureditvene enote.

Pojmi po tem odloku so:
1. Delež dejavnosti je delež posamezne dejavnosti v območju predpisane pretežne namembnosti.
2. Dopolnilne gradnje so vse vrste gradbenih posegov na nepozidanih stavbnih zemljiščih, kjer se s posegom zapolnjuje nepozidane vrzeli v stavbnem tkivu.
3. Gradbena meja je črta, ki je določena v grafičnem prikazu in jo objekti iz 11. in 12. podtočke tega člena ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so odmaknjeni od nje v notranjost gradbene parcele.
4. Gradbena linija je črta, ki je določena v grafičnem prikazu, na katero morajo biti z najmanj enim robom postavljeni objekti, ki se gradijo ob tej črti. Dovoljeni so manjši zamiki fasade (delov fasade) od gradbene linije fasade v notranjost stavbne mase. Objekti lahko presegajo gradbeno linijo le s funkcionalnimi in oblikovnimi elementi strešne konstrukcije (napušči), kolikor ne posegajo v določila katere koli druge pozitivne gradbene ali z njo povezane zakonodaje.
5. Indeks zazidanosti je razmerje med zazidano površino objekta (stavbišče) in površino parcele (stavbnega zemljišča).
6. Indeks izrabe je razmerje med celotno koristno površino objekta in površino parcele oziroma stavbnega zemljišča.
7. Javne površine so površine, ki so dostopne vsem, ne glede na funkcijo, merilo, program ali lastništvo; pojem “javno“ v splošnem implicira možnosti, potenciale in/ali prisotnost posameznikov ali skupin v danem grajenem ali odprtem prostoru; pa tudi prostor, kjer je prisotnost ljudi sestavni ali nujni del prostora; pojem “javna površina“ implicira sedanje, načrtovane ali prenovljene programe, funkcije ali tehnične zmogljivosti, ki omogočajo varne in doživljajsko spodbudne javne prostore v ali v okolici urbaniziranih področij.
8. Javni programi so tisti, ki so v celoti ali deloma vezani na delo s strankami oziroma na obisk javnosti.
9. Kvartarne dejavnosti po tem odloku so izobraževanje, šolstvo, zdravstvo, socialno in otroško varstvo, kulturne dejavnosti, občinska, državna in pokrajinska uprava, svobodni poklici, verske ustanove in cerkve, šport, rekreacija.
10. Mešanje dejavnosti je želeno umeščanje raznovrstnih dejavnosti v posamezna območja urejanja zaradi izboljšanja bivalnih kakovosti v posameznih območjih, kjer je predpisana pretežna namembnost.
11. Novi poseg je gradnja na stavbnem zemljišču, ki do posega ni bilo zasedeno z gradnjo.
12. Območja urejanja so sklenjene prostorske celote sorodne namembnosti, vrste posegov v prostor in arhitekturno-urbanističnega izraza, za katero veljajo skupni pogoji in merila glede namembnosti, vrste posega v prostor in oblikovanja.
13. Obvodni prostor je območje ležeče vzdolž vodotoka v katerem so prisotne sledi delovanja rečne dinamike.
14. Pomožni objekt je objekt, ki stoji ob ali v neposredni bližini osnovnega objekta in je namenjen izboljšavi bivalnih pogojev ter ljubiteljski dejavnosti lastnika ali uporabnika objekta. Za takšen objekt ni potrebno pridobiti dovoljenja za poseg v prostor in se lahko postavi na podlagi priglasitve del, vendar zanj veljajo vsa določila o namembnosti, odmikih, oblikovanju ipd. predpisanih za posamezno območje urejanja ali ureditveno enoto.
15. Prenova po tem odloku je skupna oznaka za območja in objekte, kjer pri posegih v prostor prevladujejo naslednja dejanja: Preprečevanje propadanja ali poslabšanja stanja, Preventivna zaščitna dela (vzdrževanje obstoječega stanja, za kar so lahko potrebna posebna dela za zaščito in tudi (manjša) popravila in nadomestila, da bi preprečili nadaljnje poškodbe in uničenja), Konsolidacija, tudi utrditve, učvrstitve, ojačanja (fizični posegi z dodajanjem ali uporabo adhezivnih oziroma ojačitvenih sredstev v materiale/strukturo ali konstrukcijo objektov z namenom, da bi zagotovili njihovo nadaljnjo trajnost in integriteto strukture), Restavracija (katere namen je povrniti originalen koncept čitljivosti objekta ali arhitekturne kompozicije/arhitekturnega videza. Metoda je pogosto uporabljena in upravičena ob restavraciji v potresu poškodovanih objektov iz struktur, ki jim je mogoče jasno identificirati sestavine: npr. obdelani kamen, lesena ostrešja idr., Rehabilitacija (posegi, ki omogočijo ponovno usposobitev objekta za rabo prek različnih prilagoditvenih del oziroma adaptacij, Replika (izdelava kopije, reprodukcije, ki pomeni izdelavo kopije po obstoječem originalu in se običajno uporablja za posamezne izdelke/umetnine in manj pogosto za večje, sestavljene sklope in stavbe) in Rekonstrukcija (poseg, s katerim vzpostavimo, na novo zgradimo ali drugače obnovimo uničene ali poškodovane dele objekta z uporabo starih ali novih materialov ali kombinacije obeh).
16. Pretežna namembnost je tista, ki v posameznem območju predpisane namembnosti prevladuje.
17. Primarne dejavnosti po tem odloku so kmetijstvo in gozdarstvo.
18. Proizvodne dejavnosti po tem odloku so sekundarne in sorodne dejavnosti.
19. Terciarne dejavnosti po tem odloku so trgovina, gostinstvo, turizem, promet in storitve.
20. Ureditvena enota je sklenjeno območje urejanja, ki predstavlja prostorsko celoto, v katerem so poleg splošnih pogojev urejanja, ki veljajo ureditvenemu območju, predpisani še lokacijsko specifični.
21. Varovano območje je območje nadzorovanega ali omejenega poseganja v prostor zaradi varovanja značaja ali funkcionalnosti zavarovanih naravnih, kulturnih ali infrastrukturnih objektov, naprav in območij.
22. Zaokrožitev stanovanjskih površin pomeni povezovanje in racionalizacijo območij graditev iz polpreteklega obdobja, vzpostavitev grajenih robov med različnimi rabami prostora in varovanje naravnega okolja pred razpršeno poselitvijo s strnjevanjem pozidanih območij, ki jih je mogoče racionalno priključiti na obstoječa ali načrtovana infrastrukturna omrežja.

1. Območja, ki se jih ureja s temi PUP obsegajo površine v naseljih Pameče, Podgorje, Troblje; Slovenj Gradec; Šmartno pri Slovenj Gradcu; Tomaška vas in Turiška vas.
2. Meje so določene v grafičnem prikazu v merilu 1:5000 in v digitalni obliki na podlagi DKN.
3. S PUP se ne ureja območij veljavnih prostorskih izvedbenih načrtov.

Vrste pretežne namembnosti v območju urejanja so:

– območja centralnih dejavnosti  – inštituti,       z oznako Ci,
– območja centralnih dejavnosti  – trgovina,        z oznako Ct,
– območja naselbinskih jeder,                       z oznako J,
– območja za komunalne dejavnosti,                  z oznako K,
– območja za industrijo,                            z oznako P,
– območja za proizvodno obrt,                       z oznako Po,
– območja za proizvodne storitve,                   z oznako Ps,
– območja za šport,                                 z oznako R,
– območja stanovanj nižje gostote,                  z oznako Sn,
– območja stanovanj višje gostote,                  z oznako Sv,
– območja mestnih parkov,                           z oznako mp,
– območja arheoloških parkov,                       z oznako ap,
– območja obvodnega prostora,                       z oznako vp.

1. V območjih centralnih dejavnosti – inštituti (Ci) so dopustni posegi za naslednje namene in dejavnosti:
– izobraževanje, šolstvo,
– zdravstvo,
– socialno in otroško varstvo,
– kulturne dejavnosti,
– občinska, državna in pokrajinska uprava,
– svobodni poklici,
– verske ustanove in cerkve,
– trgovine in gostinstvo kot spremljajoča dejavnost osnovni dejavnosti,
– turizem,
– stanovanja za lastnika oziroma upravljavca objekta, in sicer največ eno stanovanje na objekt,
– stanovanja v obstoječih objektih v teh območjih.
2. V območjih centralnih dejavnosti – trgovina (Ct) so dopustni posegi za naslednje namene in dejavnosti:
– stanovanja višje gostote (več kot 80 preb./ha),
– mešane terciarne in kvartarne dejavnosti,
– proizvodne dejavnosti, ki po površini ne presegajo 120 m2 in ne povzročajo prekomernih obremenitev okolja; locirane so lahko v pritličnih ali kletnih prostorih posameznih objektov,
– šport in rekreacija.
3. V območjih naselbinskih jeder (J) so dopustni posegi za naslednje namene in dejavnosti:
– stanovanja,
– terciarne in kvartarne dejavnosti, ki so praviloma locirane v pritličjih objektov,
– turizem,
– proizvodne dejavnosti, ki po površini ne presegajo 120 m2 in ne povzročajo prekomernih obremenitev okolja; locirane so lahko v pritličnih ali kletnih prostorih posameznih objektov, vendar ne na ali ob osrednjih prostorih naselij.
4. V območjih za komunalne dejavnosti (K) so dopustni posegi za naslednje namene in dejavnosti:
– pokopališča (Kp): v zvezi s pokopavanjem, urejanjem parkov in odprtih površin, cerkvami, trgovinami in storitvami povezanimi z pokopališko dejavnostjo,
– oskrbne sisteme komunale in energetike (Ko): v zvezi s komunalno dejavnostjo, energetiko, trgovinami in storitvami v zvezi z komunalno dejavnostjo,
– promet (Kt): v zvezi s prometom, trgovinami in storitvami v zvezi s prometno dejavnostjo,
– letališko dejavnostji (Kl): v zvezi z letalskim prometom in storitvami vezanimi na letalski promet.
5. V območjih za industrijo (Pi) so dopustni posegi za naslednje namene in dejavnosti:
– proizvodnja, pri čemer stavbišča grajenih objektov presegajo 1000 m2 bruto površine,
– energetika,
– trgovina in storitve, ki so v funkciji osnovne proizvodne dejavnosti,
– gostinstvo, kot spremljajoča dejavnost osnovni namembnosti območja.
6. V območjih za proizvodno obrt (Po) so dopustni posegi za naslednje namene in dejavnosti:
– proizvodnja, pri čemer stavbišča grajenih objektov ne presegajo 1000 m2 bruto površine,
– energetika,
– trgovina in storitve, ki so v funkciji osnovne proizvodne dejavnosti,
– gostinstvo, kot spremljajoča dejavnost osnovni namembnosti območja.
7. V območjih za proizvodne storitve (Ps) so dopustni posegi za naslednje namene in dejavnosti:
– proizvodnja, pri čemer stavbišča grajenih objektov ne presegajo 1000 m2 bruto površine,
– skladiščenje,
– transportno logistične dejavnosti,
– trgovina, storitve in specializirani servisi ki so v funkciji osnovne proizvodne storitve,
– gostinstvo, kot spremljajoča dejavnost osnovni namembnosti območja.
8. V območjih za šport (R) so dopustni posegi za naslednje namene in dejavnosti:
– šport,
– trgovina in storitve, ki so v funkciji osnovne namembnosti območja,
– gostinstvo, kot spremljajoča dejavnost osnovni namembnosti območja.
9. V območjih za stanovanja nižje gostote (Sn) so dopustni posegi za naslednje namene in dejavnosti:
– stanovanja nižje gostote (40-80 preb./ha),
– terciarne dejavnosti in kvartarne dejavnosti za potrebe stanovanjskega območja,
– proizvodne dejavnosti, ki po površini ne presegajo 120 m2 in ne povzročajo prekomernih obremenitev okolja z emisijami ali prometom; locirane so lahko v pritličnih ali kletnih prostorih posameznih objektov,
– šport in rekreacija.
10. V območjih za stanovanja višje gostote (Sv) so dopustni posegi za naslednje namene in dejavnosti:
– stanovanja višje gostote (več kot 80 preb./ha),
– terciarne dejavnost in kvartarne dejavnosti za potrebe stanovanjskega območja, ki so locirane v pritličnih ali kletnih prostorih posameznih objektov,
– proizvodne dejavnosti, ki po površini ne presegajo 120 m2 in ne povzročajo prekomernih obremenitev okolja z emisijami ali prometom; locirane so lahko v pritličnih ali kletnih prostorih posameznih objektov,
– šport in rekreacija.
11. V območjih mestnih parkov so dopustni posegi za naslednje namene in dejavnosti:
– za počitek in pasivno rekreacijo,
– za varstvo in sprostitev otrok.
12. V območjih arheoloških parkov so dopustni posegi za naslednje namene in dejavnosti:
– kulturne dejavnosti,
– za počitek in pasivno rekreacijo, tj. dejavnosti, ki ne potrebujejo posebnih grajenih objektov in naprav,
– za varstvo in sprostitev otrok,
– gostinstva, trgovine in storitev, ki so v funkciji osnovne dejavnosti.
13. V območjih obvodnega prostora so dopustni posegi za naslednje namene in dejavnosti:
– za počitek in pasivno rekreacijo, tj. dejavnosti, ki ne potrebujejo posebnih grajenih objektov in naprav,
– vodnogospodarske ureditve z energetsko izrabo vodotokov na reguliranih odsekih vodotokov.
V območjih urejanja so dopustni posegi tudi za že obstoječe dejavnosti, ki sicer niso dopustne v točkah od 1 do 13. Za obstoječe namembnosti in dejavnosti, ki niso v skladu s predpisano pretežno namembnostjo območja in z usmeritvijo razvoja posameznega območja, ni dopustno povečanje površin in zmogljivosti, dopustno pa je vzdrževanje obstoječih razmer, razen če te dejavnosti prekomerno vplivajo na okolje. Brez sanacije neustreznih razmer oziroma vplivov, novi posegi s tovrstnimi namembnostmi niso dopustni.

1. Na vseh zemljiščih, razen v območjih mestnih parkov, arheoloških parkov in obvodnega prostora, so dopustne naslednje vrste posegov:
– za obstoječe objekte: prenova, odstranitve objektov, in sprememba namembnosti v dejavnosti, ki so določene z namembnostjo posameznega območja urejanja,
– dopolnilne gradnje novih objektov, ki so določene z pretežno namembnostjo posameznega območja urejanja iz 8. člena,
– postavitve pomožnih in začasnih objektov,
– ureditve infrastrukture (prometno omrežje in naprave ter ulična oprema, komunalno in energetsko omrežje in naprave, omrežje in naprave za zveze),
– vodnogospodarske ureditve za zavarovanje pred škodo in nesrečami,
– ureditev javnih površin,
– postavitve spomenikov, spominskih plošč in drugih obeležij,
2. V območjih za stanovanja nižje gostote (Sn) je poleg naštetih vrst posegov dopustna tudi gradnja novih kmetij s spremljajočimi objekti v območjih kjer je kmetijska dejavnost značilna.
3. V območjih mestnih parkov so dopustne naslednje vrste posegov:
– ureditve parkovnih površin in zelenih površin, ureditve poti, kolesarskih stez, ureditve otroških igrišč,
– ureditve vrtičkov,
– postavitve pomožnih objektov (ograje, klopi, pergole, nadstreški, ute, paviljoni),
– postavitve začasnih objektov za prireditve, katerih program in skladnost potrdi Občinska uprava mestne občine Slovenj Gradec.
Odstranitev visokodebelne vegetacije je dopustna le kot sanitarna sečnja ali v sklopu parkovne ureditve, pri čemer je treba nadomestiti odstranjena debla, drevesa na bližnji lokaciji.
4. V območjih arheoloških parkov so šele na osnovi predhodnih arheoloških izkopavanj dopustne naslednje vrste posegov:
– ureditve parkovnih površin in zelenih površin, ureditve poti, ureditve otroških igrišč,
– ureditve v zvezi z prezentacijo arheoloških najdb na lokaciji najdišča,
– postavitve pomožnih objektov.
5. V območjih obvodnega prostora so dopustne naslednje vrste posegov:
– vzdrževalna dela in vodnogospodarske ureditve,
– ureditev zelenih površin,
– postavitev pomožnih in začasnih objektov,
– ureditev poti za pešce,
– ureditev kolesarskih stez.

1. V območjih za inštitute (Ci) je indeks zazidanosti najmanj 0,4 in največ 0,8; najmanj 20% zemljišča mora biti odprtega oziroma ozelenjenega.
2. V območjih za trgovino (Ct) je indeks zazidanosti najmanj 0,4 in največ 0,8; najmanj 20% zemljišča mora biti odprtega oziroma ozelenjenega.
3. V območjih za komunalne dejavnosti (K) je indeks zazidanosti najmanj 0,4 in največ 0,8 v odvisnosti od značaja in funkcijskih potreb dejavnosti.
4. V območjih za industrijo (Pi) je indeks zazidanosti najmanj 0,5 in največ 0,8 v odvisnosti od značaja in funkcijskih potreb dejavnosti.
5. V območjih za proizvodno obrt (Po) je indeks zazidanosti najmanj 0,4 in največ 0,8 v odvisnosti od značaja in funkcijskih potreb dejavnosti.
6. V območjih za proizvodne storitve (Ps) je indeks zazidanosti najmanj 0,4 in največ 0,8 v odvisnosti od značaja in funkcijskih potreb dejavnosti.
7. V območjih za šport (R) je indeks zazidanosti najmanj 0,2 in največ 0,6 v odvisnosti od značaja in funkcijskih potreb dejavnosti.
8. V območjih za stanovanja nižje gostote (Sn) je indeks zazidanosti najmanj 0,1 in največ 0,4; najmanj 50% zemljišča mora biti ozelenjenega.
9. V območjih za stanovanja višje gostote (Sv) je indeks zazidanosti najmanj 0,4 in največ 0,6; najmanj 30% zemljišča mora biti odprtega oziroma ozelenjenega.

1. V vseh območjih iz 10. člena je na obstoječih stavbnih zemljiščih z dopolnilno gradnjo in prenovo objektov dopustno povečati indeks izrabe za največ 10%. Povečanje indeksa velja za posamezno gradbeno parcelo in ne za območje urejanja ali ureditveno enoto v celoti.
2. V vseh območjih iz 10. člena je na obstoječih stavbnih zemljiščih z dopolnilno gradnjo ali prizidavami dopustno povečati indeks zazidanosti v predpisanih mejah le na osnovi strokovne prevere in upoštevanju drugih določil tega PUP.
3. V območjih naselbinskih jeder (J) je dopustno indeks izrabe povečati le na osnovi posebne strokovne presoje in pogojev soglasjedajalca; investitor si mora pridobiti kulturno-varstvene pogoje pred izdelavo projektne dokumentacije ter kulturno-varstveno soglasje na projektno dokumentacijo pred izdajo gradbenega dovoljenja.
4. Indeksi izrabe za nepozidana območja so opredeljeni v posebnih določbah.

V območjih rezervatov in varstvenih pasov infrastrukturnega omrežja in naprav, varstva in urejanja voda ter varstva narave in kulturne dediščine, ki so določeni v grafičnih prikazih, je izvajanje posegov omejeno skladno z veljavnimi predpisi ter s pogoji, opredeljenimi v določbah tega odloka o prometnem urejanju, komunalnem in energetskem opremljanju, o varstvu in urejanju voda in o varstvu narave in kulturne dediščine.

1. Na območjih, za katera je v planu oziroma v programu priprave PIA mestne občine predpisana izdelava prostorskih izvedbenih načrtov so do sprejetja PIN oziroma podrobnejših dopolnitev PUP dopustne naslednje vrste posegov:
– nujna vzdrževalna dela ali prenova obstoječih objektov in naprav,
– spremembe namembnosti objektov ali delov objektov, ki so na podlagi 8. člena tega odloka dopustna v posameznem območju,
– rušitve objektov,
– postavitve pomožnih in začasnih objektov in naprav, ki jih morajo njihovi lastniki oziroma uporabniki prostora odstraniti na lastne stroške pred začetkom izvajanja prostorskega izvedbenega načrta, če so v nasprotju s predvidenimi posegi v PIN ter ozelenitve,
– gradnja in rekonstrukcija infrastrukturnega omrežja in naprav.
2. Posegi so dopustni pod pogojem, da ne bodo ovirali poznejšega načrtovanja in so skladni s predvidenimi ureditvami.
3. Ta območja so:

1. Osnovna izhodišča pri prihodnjih prostorskih razmestitvah v območju urbanistične zasnove sledijo osnovni zamisli, da je treba posamezna naselja urejati kot zaključene celote ter v vsem pozidanem prostoru povezati njegove ločene dele v funkcionalno celoto. To pomeni, da je s posegi treba vzpostaviti hierarhijo središč v območju, od osrednjega zgodovinskega navzven, v obstoječih stanovanjskih območjih težiti k večjim gostotam zazidave, obstoječe zelene površine in naravna območja vključiti v funkcioniranje mesta in zagotoviti ekološko zdravo okolje, varno pred prekomernimi emisijami hrupa, smradu in emisij iz prometa, kurišč in proizvodnih procesov.
2. Prometnice je treba urediti kot mestne ulice in zgraditi kolesarske poti in poti za pešce ter optimizirati cestno omrežje tovornega in tranzitnega prometa z izgradnjo parkirišč in primernih dostopnih cest.
3. V smislu varovanja okoljskih kakovosti v naseljih je treba ohranjati možnost razvoja industrije ob ekološki sanaciji in vzpostavitvi lokacijskih pogojev za diverzifikacijo in popestritev možnih proizvodnih dejavnosti,
4. V posameznih ureditvenih enotah, ki jih je mogoče razumeti kot ključne za razpoznavnost mestnega prostora in za območja, kjer se s posegom v prostor bistveno spreminja njegova dotedanja celovitost, je dopustno idejne in variantne rešitve pridobiti tudi prek urbanističnih natečajev ali drugih oblik preveritev.

V posameznih ureditvenih enotah je gradbena linija obvezna za vse posege v prostor in je kot taka označena v grafičnih prilogah. Višja nadstropja večnadstropnih objektov s svojo maso ne smejo segati čez gradbeno linijo. Gradbena meja je priporočen skrajni rob posegov označenih v grafičnih prilogah.

1. Površine trgov, osrednjih vaških prostorov in cest naj bodo urejene tako, da se s tlaki ločijo primarne vozne površine od površin za kolesarje ter pešce. Na ožinah, kjer odmik med obstoječimi objekti ne omogoča normativne izvedbe kolesarskih stez ali poti za pešce, naj bo vedno urejena minimalna širina za pešce (60 cm) in kolesarje, vsaj na eni strani vozišča, samo vozišče pa naj se zoži.
2. Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del med gradnjo zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti začasne pomožne konstrukcije in odvečni gradbeni material ter urediti okolico.
3. Pri urejanju javnih in prometnih površin niso dopustne odstranitve varovanih dreves, razen v primerih ko je ogrožena varnost.

V vsa območja urejanja in posamezne ureditvene enote je treba zagotoviti dostop z najbližje javne poti oziroma tako kot je označeno v grafičnih prilogah. Pri ureditvi dostopov se ne smejo poslabšati prometno-varnostne razmere ter dostopnost za kolesarje in funkcionalno ovirane osebe.

1. Z arhitekturnim oblikovanjem je treba po eni strani ohranjati podedovane kakovosti arhitekturne podobe naselij ali posameznih njegovih delov, krepiti območja pomanjkljivega izraza na osnovi prepoznanih kakovosti v prostoru in izgrajevati novo podobo, v območjih kjer takih kakovosti ni. Z arhitekturnim izrazom je treba doseči jasno in čitljivo urbano strukturo, ki je pogojena na eni strani z geografsko lego in reliefom, na drugi strani pa z zgodovinskimi pogoji gradnje, tj. tlorisa in tridimenzionalne podobe. S posegi je treba ustvarjati prepoznavno podobo mesta, ki jo določajo:
– krajevna identiteta: geomorfološke in krajinsko pejsažne značilnosti (topografija, griči, nabrežja) prostorske členitve,
– tlorisna struktura območij skupne identitete in posamičnih tkiv, osnovnih povezovalnih (javni, grajeni in zeleni odprti prostor), zaznavnih in orientacijskih sistemov mesta,
– značilna silhueta in pomembne vedute (pogledi na naravne in grajene prostorske dominante),
– identiteta funkcionalne strukture: vrsta in distribucija posameznih dejavnosti.
2. Z krajinsko arhitekturnim oblikovanjem je treba v mestno strukturo integrirati neizkoriščene prostorske potenciale zelenih površin in odprtih prostorov. Določajo jih predvsem lega v naseljih, privlačne vsebine v neposredni bližini in dejanska razpoložljivost prostora. To so predvsem območja mestnih in arheoloških parkov, obvodni prostor, zunanji prostori šol, vrtcev, domov za starejše občane, odprti prostori in zelene površine ob javnih ustanovah, večjih trgovinskih centrih, industrijskih objektih in odprte površine namenjene športu in rekreaciji. Odprte in zelene prostore mesta je treba smiselno povezati z naravnim zaledjem v zeleni sistem ne glede na lastniško strukturo zemljišč.
3. V posameznih ureditvenih enotah, kjer se s posegom v prostor bistveno spreminja njegova dotedanja celovitost in so prepoznane obstoječe kakovosti prostora je dopustno rešitve za posamezne objekte ali sklope pridobiti tudi prek arhitekturnih, urbanistično-arhitekturnih in krajinsko arhitekturnih natečajev ali drugih oblik preveritev.

1. Pri določanju višine objektov je poleg predpisanih dopustnih višin za posamezne vrste objektov treba upoštevati tudi vertikalne gabarite naselij oziroma posameznih ureditvenih enot, tako da objekti po višini ne izstopajo iz celotne podobe naselja razen v primerih, kjer se na osnovi posebne presoje, ki jo opravi pooblaščena projektantska organizacija, z višino objektov izboljšuje oziroma načrtno spreminja podoba naselja.
2. Dozidave in nadzidave objektov se morajo proporcijsko skladati s celotno stavbno maso, oblikovanjem in uporabljenimi gradbenimi materiali osnovnega objekta. Dodani del stavbe mora z osnovno oblikovati celovito prostorsko kompozicijo.

1. Strehe morajo biti praviloma dvokapnice v naklonu 35°-45°, razen:
– če gre za rekonstrukcijo obstoječe položnejše ali strmejše strehe in je naklon strehe pogojen s celovitim oblikovanjem ali zasnovo objekta,
– če je oblika strehe pogojena z zasnovo in celovitostjo oblikovanja objekta in smiselno dopolnjuje arhitekturni izraz posamezne ureditvene enote, uličnega niza ali skupine hiš,
– če funkcija objekta zahteva širino objekta, ki presega 15m, npr. v območjih za proizvodnjo (Pi), proizvodne storitve (Ps), komunalne dejavnosti (Ko in Kt) ali centralne dejavnosti (Ct in Ci), so dopustne tudi ravne strehe; ravna streha je tudi dopustna za ureditev teras za gostinske dejavnosti, če je objekt deloma ali v celoti vkopan pod teren ali objekt leži na pobočju in je delno vkopan,
– na zavarovanih objektih kulturne dediščine, kjer sta naklon in zasnova strehe lahko tudi drugačna,
– nad sestavljenimi tlorisi, kjer so možne tudi večslemenske in večkapne strehe.
2. Dvokapne strehe morajo biti oblikovane simetrično. Sleme dvokapnih streh mora potekati v smeri daljše stranice.
3. Višina kolenčnega zidu dvo- in večkapnih streh, ki je višina od vrha tlaka do ležišča kapne lege, je največ 90 cm.
4. Mansardne (lomljene) strehe niso dopustne.
5. Strehe pomožnih objektov, ki so oblikovani kot prizidki osnovnim objektom in vidni z javnih površin, morajo biti izvedeni tako, da se streha osnovnega objekta podaljša oziroma nadaljuje prek pomožnega v enakem naklonu, kot ga ima osnovna streha oziroma se priključi osnovnemu objektu kot prečna streha.
6. Prosto-stoječi pomožni objekti morajo imeti simetrično dvo-kapno streho v naklonu 35°-45°. Ravne strehe niso dopustne.
7. V vsem območju urejanja je pri izboru kritine treba upoštevati kakovostne primere uporabe raznovrstnih kritin iz neposredne okolice objekta oziroma naselja, če gre za kompozicijsko ali oblikovno celovito prostorsko enoto.
8. Odpiranje strešin je dopustno v obliki frčad, pri čemer morajo strešine imeti enak naklon kot osnovni objekt, ali strešnih oken. Celotna dolžina frčad na strehi ali strešnih oken ne sme presegati ene tretjine dolžine strehe.

Ne glede na vrsto prenove veljajo za vse oblike posegov enaki pogoji kot za oblikovanje novogradenj ob upoštevanju pogojev pristojnih služb ter vrsto prenove. Pri posegih prenove kulturnih spomenikov si mora investitor pridobiti kulturno-varstvene pogoje pred izdelavo projektne dokumentacije ter kulturno-varstveno soglasje na projektno dokumentacijo pred izdajo gradbenega dovoljenja.

V primeru, da se ob gradnji novega objekta del obstoječega poruši, je treba ohranjeni in nov del objekt povezati v celovito oblikovno stavbno maso z usklajeno proporcijsko zasnovo in kompozicijsko skladnostjo fasad, tlorisov in strešin.

1. Pomožni objekti opredeljujejo naslednje namene:
A. Izboljšava bivanjskega standarda posameznega stanovanjskega objekta,
– Vzdrževanje obstoječih objektov, naprav in njihovih delov in adaptacije, s katerimi se bistveno ne spreminja zunanjost, zmogljivost ali namen obstoječih objektov,
– Garaže, vrtne ute, shrambe za vrtno orodje in drugi pritlični objekti, ki predstavljajo funkcionalno dopolnitev stanovanjskih in gospodarskih objektov, tlorisne površine največ 25 m2, gabarit P,
– Pergole, zimski vrtovi ob že obstoječih objektih in nadstreški nad dostopom oziroma dovozom do objektov, nad balkoni in terasami pri stanovanjskih hišah tlorisne površine največ 30 m2, gabarit P,
– Drvarnice, deponije za kurivo in vkopane kleti, ki predstavljajo dopolnitev stanovanjske hiše ali kmetijskega gospodarstva, tlorisne površine največ 20 m2, gabarit P,
– Tople grede in zaprti cvetličnjaki, če so locirani na funkcionalnih zemljiščih stanovanjskih in gospodarskih objektov, tlorisne površine največ 30 m2, gabarit P,
– Zunanji tipski bazeni z vkopom v teren do 1m in površine največ 25 m2,
– Tlakovanje in ureditev dvorišč pred stanovanjskimi in drugimi objekti,
B. Izboljšava komunalnega, funkcionalnega, energetskega in prometnega standarda posameznega objekta,
– Mali rezervoarji za tekoči plin do vsebine 5 m3,
– Naprave za izkoriščanje sončne energije do površine 30 m2,
– Greznice in montažne čistilne naprave za čiščenje komunalnih odplak in odpadnih voda do 30 PE (populacijskih enot)
C. Izboljšava funkcionalnega standarda več stanovanjskega objekta,
– Zasteklitev balkonov po enovitem projektu za vso zgradbo,
– Zasteklitev teras po enovitem projektu za vso zgradbo,
– Postavitev kolesarnic, stojal za kolesa z nadstrešnico,
– Ureditev prostora za smetnjake,
D. Izboljšava funkcionalnega standarda kmetijskega gospodarstva,
– Lope za shrambo krme, stelje, poljščin in orodij, leseni kozolci za sušenje krme, ki služijo osnovni dejavnosti kmetijskih gospodarstev tlorisne površine največ 30 m2, gabarit P,
– Kurniki, zajčniki, svinjaki in drugi manjši objekti z žičnimi ograjami za rejo malih živali, če ležijo v sklopu stanovanjskih in gospodarskih objektov kmetijskih gospodarstev tlorisne površine največ 10 m2, gabarit P,
– Začasna odprta zavetišča za živali tlorisne površine največ 50 m2, gabarit P,
– Koritasti silosi do 100 m2 z nadstrešnico max. višine 1,50 m,
– Gnojne jame ter gnojišča manjše kubature do 50 m3 zunaj območij kjer veljajo vodovarstveni režimi,
– Leseni čebelnjaki, če so locirani na funkcionalnih zemljiščih stanovanjskih in gospodarskih objektov ter v območju pašnega katastra, ki služijo osnovni dejavnosti kmetijskih gospodarstev tlorisne površine največ 20 m2,
E. Izboljšava objektov, naprav in površin javnega standarda,
– Izgradnja nadstrešnic na avtobusnih postajališčih,
– Mikrourbana oprema parkov in obvodnega prostora (klopi, igrala),
– Postavitev spomenikov, spominskih plošč in drugih obeležij,
– Reklamni, obvestilni in podobni panoji in naprave, ki niso prometni znaki, pritrjeni na obstoječe objekte, zidove, ograje ali samostojno, ki so v skladu z odlokom o plakatiranju,
– Gradnja in vzdrževanje nekategoriziranih poti skladno s soglasjem lastnikov zemljišč,
– Vzdrževanje in urejanje manjših vodotokov ob soglasju in skladno s pogoji upravljalca vodotoka.
2. Pomožne objekte ni dopustno uporabljati in opremljati za bivalne namene.
3. Postavljanje pomožnih objektov ne sme biti v nasprotju z rešitvami v prostorskih sestavinah planskih aktov, določili tega odloka in drugih splošnih aktov mestne občine in z njimi ne smejo biti prizadete pravice in zakoniti interesi drugih oseb.
4. V zvezi z odmiki, oblikovanjem, izboru gradiv pomožnih objektov smiselno veljajo enaka določila kot za ostale objekte.
5. Skupna bruto gradbena površina pomožnih objektov na enem funkcionalnem zemljišču osnovnega objekta ne sme presegati 30 m2, razen za zavetišča za živali, ki lahko obsega 50 m2.
6. Odstranitev objektov in naprav do površine 30 m2.

Vloga za priglasitev del mora vsebovati:
– Opis nameravane gradnje ali posega z opisom zemljišča kjer bi objekt stal oziroma bi se poseg izvršil,
– Skica – načrt objekta (tloris, prerez, fasade),
– Kopijo katastrskega načrta,
– Zemljiškoknjižni izpisek oziroma dokazilo o razpolaganju z zemljiščem, kjer naj bi objekt stal oziroma bi se poseg izvršil,
– Soglasje lastnika oziroma upravljavca sosednjega zemljišča, kadar je oddaljenost od posestne meje manjša kot 2 m na najbolj izpostavljenem delu objekta,
– Soglasje lastnika oziroma upravljavca ceste, kadar je oddaljenost objekta od prometnice manjša kot 4 m na najbolj izpostavljenem delu objekta,
– Datum do katerega bo objekt postavljen, če gre za začasni objekt ali sezonsko postavitev,
– Mnenje Oddelka za urejanje prostora in varstvo okolja Mestne občine Slovenj Gradec o primernosti in skladnosti posega.

Ulična oprema in turistične oznake morajo biti postavljene tako, da ne ovirajo funkcionalno oviranih oseb, zastirajo značilnih pogledov ter ne ovirajo dostopa za interventna vozila in vzdrževalce infrastrukturnih objektov in naprav.

1. Napisi in reklame ne smejo biti postavljeni nad slemenom hiš.
2. Napisi, nadstrešnice in izvesne table morajo morajo biti najmanj 2,50m nad pločnikom.
3. Utripajoče svetlobne reklame so dopustne pod višino kapi.

1. Oblikovanje ograj ob javnih površinah mora v mestnih naseljih odražati mesto tvorne oblikovne elemente okolice in je dopustno v obliki polnih zidov (kamen, ometan zid, viden beton), kovinskih ograj ali kombiniranih sistemov prej navedenih gradiv do višine največ 2 m.
2. Dopustna je izvedba ograj z živimi mejami in z žičnim jedrom (primerne drevesne oziroma grmovne vrste).
3. V območjih z vaškim značajem so dopustne tudi izvedbe, ki se zgledujejo pri tradicionalnih primerih ograjevanja parcel z krajevno značilnimi vertikalnimi ali horizontalnimi gradivi višine od 1,2m do največ 2,0m.
4. V območjih varovanja naravnih kakovosti (npr. vodnih zajetij) ali premoženja (proizvodna območja, manipulativne površine, skladišča nevarnih snovi) ter športnih in vzgojno-varstvenih objektih (osnovne šole in vrtci) so dopustne tudi ograje višje od 2,0m, ki so lahko tudi žične.
5. Izgradnja ograj ne sme preprečiti izvedbe prometnic s predpisanim uličnim profilom oziroma mora biti njihova višina usklajena z prometnovarnostnimi predpisi glede zahtevanih preglednih kotov vožnje.

1. Nasipe, odkopne brežine in druga izpostavljena pobočja je treba varovati pred erozijo. Brežine z blagimi nagibi je treba zavarovati pred erozijo in jih ozeleniti. V primerih strmejših brežin, kjer naravna zavarovanja niso zadostna je treba uporabljati za zavarovanje takšne elemente, ki omogočajo zatravitev ali zasaditev z grmovnicani.
2. Betonski oporni elementi morajo biti arhitekturno oblikovani ali obloženi z avtohtonim kamnom.

1. V območjih za centralne dejavnosti – inštituti (Ci) veljajo naslednji pogoji:
– Generalna razmestitev objektov: paviljonska (posamezni objekti, proste stranice, daljše stranice spremljajo glavno prometnico),
– Višina objektov: največ P+4+M in v skladu z indeksom izrabe,
– Kota pritličja pri vhodu: največ 100 cm nad terenom,
– Razmerje tlorisa objekta: poljubno,
– Javne površine: arhitekturno in krajinsko arhitekturno oblikovane,
– Dostop z javnih prometnic: posredno prek priključka,
– Odmik stavb: za širino pločnika in kolesarske steze od roba vozišča glede na predpisani ulični profil ali najbolj izpostavljenega dela stavbe za 4m od parcelne meje.
2. V območjih za centralne dejavnosti – poslovne in trgovinske dejavnosti (Ct) veljajo naslednji pogoji:
– Generalna razmestitev objektov: paviljonska (posamezni objekti, proste stranice, daljše stranice spremljajo glavno prometnico),
– Višina objektov: največ P+4+M in v skladu z indeksom izrabe,
– Kota pritličja pri vhodu: v višini pločnika ali največ 100 cm nad terenom, če tako narekujejo terenske razmere,
– Razmerje tlorisa objekta: poljubno,
– Javne površine: arhitekturno in krajinsko arhitekturno oblikovane,
– Dostop z javnih prometnic: posredno prek priključka,
– Odmik stavb: za širino pločnika in kolesarske steze od roba vozišča glede na predpisani ulični profil ali najbolj izpostavljenega dela stavbe za 4m od parcelne meje.
3. V območjih naselbinskih jeder (J) veljajo naslednji pogoji:
– Generalna razmestitev objektov: strnjena (gradnja v nizih) ali posamezno, glede na sedanje razmere v posamezni ureditveni enoti; pritličja morajo praviloma biti namenjena javnim programom, sleme strehe teče vzporedno s cesto oziroma z daljšo stranico stavbe,
– Višina objektov: P+2+M in v skladu z indeksom izrabe,
– Kota pritličja pri vhodu: v višini pločnika ali največ 40 cm nad terenom, če tako narekujejo terenske razmere,
– Razmerje tlorisa objekta: poljubno,
– Javne površine: arhitekturno in krajinsko arhitekturno oblikovane,
– Dostop z javnih prometnic: posredno prek priključka,
– Odmik stavb: za širino pločnika in kolesarske steze od roba vozišča glede na predpisani ulični profil ali najbolj izpostavljenega dela stavbe za 4m od parcelne meje.
4. V območjih za komunalne dejavnosti (K – Kp, Ko, Kt) veljajo naslednji pogoji:
– Generalna razmestitev objektov: paviljonska (posamezni objekti, proste stranice, daljše stranice spremljajo glavno prometnico),
– Višina objektov: Kl, Ko, in Kt: v skladu z indeksom izrabe, Kp: P+1,
– Odprte površine: arhitekturno in krajinsko arhitekturno oblikovane,
– Dostop z javnih prometnic: posredno prek priključka,
– Odmik stavb: za širino pločnika in kolesarske steze od roba vozišča glede na predpisani ulični profil ali najbolj izpostavljenega dela stavbe za 4m od parcelne meje.
5. V območjih za industrijo (Pi) veljajo naslednji pogoji:
– Generalna razmestitev objektov: paviljonska (posamezni objekti, proste stranice, daljše stranice spremljajo glavno prometnico),
– Višina objektov: v skladu z indeksom izrabe in tehnološkimi zahtevami,
– Odprte površine: arhitekturno in krajinsko arhitekturno oblikovane,
– Dostop z javnih prometnic: posredno prek priključka,
– Odmik stavb: za širino pločnika in kolesarske steze od roba vozišča glede na predpisani ulični profil ali najbolj izpostavljenega dela stavbe za 4m od parcelne meje.
6. V območjih za proizvodno obrt (Po) veljajo naslednji pogoji:
– Generalna razmestitev objektov: paviljonska (posamezni objekti, proste stranice, daljše stranice spremljajo glavno prometnico),
– Višina objektov: v skladu z indeksom izrabe,
– Kota pritličja pri vhodu: v višini pločnika ali največ 40 cm nad terenom, če tako narekujejo terenske razmere,
– Odprte površine: arhitekturno in krajinsko arhitekturno oblikovane,
– Dostop z javnih prometnic: posredno prek priključka,
– Odmik stavb: za širino pločnika in kolesarske steze od roba vozišča glede na predpisani ulični profil ali najbolj izpostavljenega dela stavbe za 4m od parcelne meje.
7. V območjih za proizvodne storitve (Ps) veljajo naslednji pogoji:
– Generalna razmestitev objektov: paviljonska (posamezni objekti, proste stranice, daljše stranice spremljajo glavno prometnico),
– Višina objektov: največ P+2+M in v skladu z indeksom izrabe,
– Odprte površine: arhitekturno in krajinsko arhitekturno oblikovane,
– Dostop z javnih prometnic: posredno prek priključka,
– Odmik stavb: za širino pločnika in kolesarske steze od roba vozišča glede na predpisani ulični profil ali najbolj izpostavljenega dela stavbe za 4m od parcelne meje.
8. V območjih za šport (R) veljajo naslednji pogoji:
– Generalna razmestitev objektov: samostojni objekti; pritličja pri vhodih so lahko namenjena javnim programom,
– Višina objektov: v skladu z funkcionalnimi pogoji dejavnosti,
– Kota pritličja pri vhodu: v višini pločnika ali največ 100 cm nad terenom, če tako narekujejo terenske razmere,
– Odprte površine: arhitekturno in krajinsko arhitekturno oblikovane brez prometnih površin ograjene z žičnato ograjo,
– Dostop z javnih prometnic: posredno prek priključka,
– Odmik stavb: za širino pločnika in kolesarske steze od roba vozišča glede na predpisani ulični profil ali najbolj izpostavljenega dela stavbe za 4m od parcelne meje.
9. V območjih za stanovanje nižje gostote (40-80 preb./ha) (Sn) veljajo naslednji pogoji:
– Generalna razmestitev objektov: samostojni objekti, dvojčki ali vrstne hiše,
– Tloris: podolgovat, razmerja stranic posamezne stanovanjske enote 1:1,4,
– Višina objektov: največ P+1+M in v skladu z indeksom izrabe,
– Kota pritličja pri vhodu: v višini pločnika ali največ 40 cm nad terenom, če tako narekujejo terenske razmere,
– Odprte površine: arhitekturno in krajinsko arhitekturno oblikovane brez prometnih površin,
– Dostop z javnih prometnic: neposredno ali prek priključka,
– Odmik stavb: za širino pločnika in kolesarske steze od roba vozišča glede na predpisani ulični profil ali 4m najbolj izpostavljenega dela stavbe za 4m od parcelne meje.
10. V območjih za stanovanje višje gostote (40-80 preb./ha) (Sv) veljajo naslednji pogoji:
– Generalna razmestitev objektov: samostojni stolpiči, bloki ali vrstne hiše; pritličja so lahko namenjena javnim programom,
– Višina objektov: samostojni stolpiči, bloki: največ P+4+M; vrstne hiše: največ P+2+M in v skladu z indeksom izrabe,
– Kota pritličja pri vhodu: v višini pločnika ali največ 40 cm nad terenom, če tako narekujejo terenske razmere,
– Odprte površine: arhitekturno in krajinsko arhitekturno oblikovane brez prometnih površin,
– Dostop z javnih prometnic: posredno prek priključka,
– Odmik stavb: za širino pločnika in kolesarske steze od roba vozišča glede na predpisani ulični profil ali najbolj izpostavljenega dela stavbe za 4m od parcelne meje.
11. V območjih Mestni park veljajo naslednji pogoji:
– Ureditve so oblikovane z lahko tehnologijo gradnje v naravnih materialih.
12. V območjih Arheološki park veljajo naslednji pogoji:
– Objekti so locirani zunaj območja arheoloških najdišč ob glavni prometnici,
– Višina objektov: največ P+1+M.
13. V območjih Obvodni prostor veljajo naslednji pogoji:
– Ureditve so razmeščene tako, da ne zmanjšujejo propustnosti vodotoka,
– Ureditve so oblikovane z lahko tehnologijo gradnje v naravnih materialih, tako da ne ovirajo pretoka v primeru visokih voda, razen premostitvenih objektov, ki so dimenzionirani na višinsko koto 100-letnih voda.

1. Dovozi in priključki na cestno mrežo morajo biti urejeni tako, da se z njimi ne ovira promet in ne poškodujejo cesta in cestni objekti. Urediti se morajo v soglasju s pristojnim organom in upravljavcem ceste.
2. Ceste, na katere se priključujejo transportne poti, ki zagotavljajo prevoz s tovornjaki morajo biti utrjene tako, da vozišče prenese 10 t osne obremenitve.
3. Pri rekonstrukcijah in preplastitvah je potrebno nivo cestišča in pločnikov za pešce uskladiti z višinami vhodov v objekte, tako da se pri tem dostopnost ne poslabša.
4. Interni dovozi in priključki morajo biti navezani na napajalno prometno omrežje s skupnimi priključki.
5. Urgentni in intervencijski dovozi do stavbnih parcel morajo biti omogočeni neposredno s ceste ali posredno preko skupnih dovozov ali utrjenih površin

1. Bulvar,
– normalni profil v širini 25,0m: vozišče 9,0m, dvostranske kolesarske steze 2x2m, dvostranski pločniki za pešce 2x3m, dvostranski drevored 2x3m.
2. Mestna cesta,
– normalni profil v širini 14,0m: vozišče 6,0m, dvostranske kolesarske steze 2x2m, dvostranski pločniki za pešce 2x2m,
– zožani profil v širini 9,0m: vozišče najmanj 5,0 m, kolesarske steze in pločniki najmanj 2m enostransko.
3. Glavne prometnice,
– normalni profil v širini 13m: vozišče 5m, dvostranske kolesarske steze 2x2m, dvostranski pločniki za pešce 2x2m,
– zožani profil v širini 6,5 m: vozišče najmanj 4,5 m, pločniki najmanj 2 m enostransko.
4. Ostale ceste,
– normalni profil v širini 11,75 m: vozišče najmanj 3,75 m, dvostranske kolesarske steze 2x2 m, dvostranski pločniki za pešce 2x2 m,
– zožani profil v širini 5,75 m, pločniki najmanj 2,0 m enostransko.

Pri izgradnji krožišč v območju urejanja mora biti premer notranjega kroga vozišča najmanj 15,0 m in največ 22,0 m.

1. Varovana površina za mirujoči promet, ki je določena v grafičnem prikazu, je površina, ki se varuje za ureditev skupnih javnih parkirišč; na njej niso dovoljeni posegi, ki bi onemogočili kasnejšo ureditev parkirišč.
2. Pri objektih z dejavnostmi, kjer se pojavlja veliko število avtomobilov oziroma so vezane na individualni motorni promet (trgovine, gostinski obrati, servisi, delavnice za popravila avtomobilov, banke, pošte idr.) je treba zagotoviti parkirne prostore na funkcionalnem zemljišču pri objektu ali na skupnem funkcionalnem zemljišču za več objektov skupaj ali pogodbeno na drugem zemljišču. Zagotovitev parkirnih mest na javnih površinah je dopuščena le izjemoma, in sicer na podlagi soglasja uprave Mestne občine Slovenj Gradec. Uprava mestne občine soglasje izda v primeru, da javne parkirne površine zadoščajo ali v primeru, da nosilec dejavnosti zagotovi soudeležbo pri izgradnji novih javnih parkirnih prostorov oziroma garaž.
3. Parkirišča morajo biti locirana ob ali za objektom, kakor dopuščajo prostorske razmere. Parkirišča, ki po površini presegajo 100m2 je treba členiti z ločilnimi zasaditvami, spremembami tlakov ali drugimi oblikovalskimi elementi. Ta zahteva ne velja za začasno parkiranje v času prireditev.
4. Parkirišča za tovornjake so lahko umeščena izključno v ureditvenih območjih, kjer je dopustna namembnost za industrijo (z oznako Pi) in proizvodne storitve (z oznako Ps).

1. Varovano območje poti za pešce, ki je določeno v grafičnem prikazu, pomeni smer povezovanja javnih povezav za pešce. Natančen potek tras ter dimenzije je treba prilagoditi terenskim razmeram.
2. Pločniki za pešce širine najmanj 2m oziroma skladno s prostorskimi razmerami, se uredijo ob vseh glavnih cestah in ob poteh, iz zgostitvenih območij proti drugim objektom javnega značaja.
3. Pri izgradnji pločnikov oziroma javnih prometnic za pešce je treba zagotoviti ustrezen dostop za funkcionalno ovirane posameznike in kolesarje.

1. Varovano območje kolesarskih poti, ki je določeno v grafičnem prikazu, pomeni smer povezovanja javnih kolesarskih poti.
2. Širina kolesarskih poti, ki praviloma potekajo dvostransko, je praviloma 2m.

1. Na območju urejanja je obvezna priključitev objektov na komunalne naprave za oskrbo s pitno vodo, odvajanje odpadne vode, oskrbo z električno energijo in telekomunikacijsko omrežje ter na plinovod.
2. Gradnjo, rekonstrukcijo in sanacijo komunalnih naprav je treba izvajati časovno in fizično usklajeno z upoštevanjem racionalnosti izvajanja posegov glede na druge komunalne vode na isti trasi in na ureditev prometnih površin.
3. Dopustni so manjši odmiki od predlaganih tras, če to narekujejo terenske razmere ali racionalnejši potek komunalne naprave oziroma racionalnejša rešitev.
4. Komunalna infrastruktura do sekundarnega nivoja poteka praviloma po javnih površinah.
5. Na odsekih, kjer objekti ali naprave komunalne infrastrukture zaradi terenskih značilnosti ali drugih razlogov ne ležijo v javnih površinah, je treba zagotoviti dostop pooblaščenim osebam, ki naprave vzdržujejo.
6. Nadzemne komunalne in energetske naprave (trafo postaje, vodna črpališča ipd.) je treba postavljati nevpadljivo, predvsem ne na osrednjih prostorih v območju. Objekti morajo biti arhitekturno oblikovani. Postavitev teh objektov v območja varovane narave ali kulturne dediščine ni dopustno.

V območju urejanja je treba zagotoviti zdravstveno ustrezno pitno vodo vsem odjemalcem, ki se morajo priključiti na javni vodovodni sistem.

Sanitarni vodovod mora zagotavljati zadostne količine požarne vode. Na ustreznih medsebojnih razdaljah je treba postaviti protipožarne hidrante.

1. Vse fekalne odpadne vode je potrebno priključiti na javno kanalizacijo s čistilno napravo po pogojih pristojnega upravljavca. Priključek mora biti izveden vodotesno.
2. Vse objekte, ki so priključeni na vodovodno omrežje je potrebno priključiti na javno kanalizacijo za odvod odpadne vode in na centralno čistilno napravo (CČN) za njeno čiščenje. V primeru, da objekte dolgoročno ni mogoče priklopiti na javno kanalizacijo in CČN, jih je treba priključiti na lokalno oziroma skupinsko čistilno napravo. Do izgradnje omrežja in naprav za odvod in čiščenje odpadnih voda so obvezne triprekatne nepretočne greznice, ki jih prazni in vsebino odvaža pooblaščena organizacija v mestni občini.
3. Čiste meteorne vode je treba odvajati v ponikalnice. Vse meteorne vode z utrjenih površin, kjer se odvija motorni promet ali dejavnostna manipulacija, je treba speljati v meteorno kanalizacijo ali ponikovalnico prek lovilcev olj in nato v vodotok.
4. Meteorne in zaledne vode je potrebno odvesti prek usedalnikov v ponikovalnice ali meteorno kanalizacijo. Meteorne vode iz utrjenih prometnih površin in garaž je treba odvesti prek usedalnikov in lovilcev olj v ponikovalnico ali meteorno kanalizacijo.
5. Pri dejavnostih kjer med tehnološkim procesom nastajajo odpadne vode, si mora upravljavec pridobiti mnenje pristojnega Zavoda za zdravstveno varstvo o ravnanju z odpadnimi vodami in se po njih ravnati.

1. Vse novo visoko- in nizkonapetostno omrežje je treba graditi kabelsko, pod ravnijo terena. V primerih večjih rekonstrukcij odsekov ali delov elektro omrežja je treba elektrovode izvesti pod ravnijo terena.
2. Za potrebe novih dejavnosti v območju je treba dopolniti zmogljivosti elektroenergetskega omrežja in transformatorskih postaj ter zgraditi nove transformatorske postaje. Nove transformatorske postaje je dovoljeno locirati znotraj ureditvenih območij, na parcelah, za katere je pridobljeno soglasje lastnika in sosedov.
3. V varovalnih koridorjih elektrovodov je gradnja dopustna v skladu s področnimi predpisi in pogoji upravljavca.

1. Za vse gradbene posege v zaščitnem pasu visokotlačnega plinovoda 50 barov (2x200m) je treba pridobiti soglasje upravljavca plinovodnega omrežja.
2. Poslopja za stanovanja ali bivanje ljudi v zaščitnem pasu visokotlačnega plinovoda se smejo graditi v pasu ožjem od 30m, če je bila gradnja predvidena s prostorskimi planskimi in urbanističnimi dokumenti pred projektiranjem plinovoda in če se uporabljajo posebni varstveni ukrepi.
3. Za srednjetlačne plinovode 4 bare je potrebno upoštevati minimalne odmike od plinovoda, ki je 2x5m nezazidljjiv pas. V tem pasu plinovodov se smejo izvajati dela pod posebnimi pogoji in predhodni pridobitvi soglasja upravljavca.
4. Izgradnja infrastrukturnih objektov (prometnice, kanalizacijski kolektorji idr.) je pogojena s sočasno izgradnjo lokalnega plinovodnega omrežja (1 bar)na območju sovpadanja tras nezgrajenega plinovodnega omrežja.
5. Izgradnja novih strnjenih območij poselitve na območjih projektiranega lokalnega plinovodnega omrežja je pogojena s sočasno izgradnjo plinovodnega omrežja.
6. Na območjih, kjer je lokalno plinovodno omrežje že zgrajeno je treba pri posegih v varovano območje plinovoda pridobiti soglasje upravljavca s tehničnimi normativi pri križanju in vzporednem poteku s plinovodom in drugimi pogoji.

Novo telefonsko omrežje in druga telekomunikacijska kabelska omrežja se izvedejo z zemeljskimi kabli.

1. Ob medkrajevnih kablih za zveze je v trimetrskem pasu dopustna le gradnja komunalnih naprav.
2. Novogradnje in adaptirani objekti s svojimi višinskimi gabariti ne smejo posegati v koridorje radio-relejnih zvez.

Javna razsvetljava se izvede ob vseh zbirnih cestah in peš površinah.

V novih stanovanjskih objektih je dovoljeno ogrevanje z ekološko sprejemljivimi gorivi (elektrika, plin, sonce). Samostojne lokalne kurilnice v območjih drugih namembnosti niso dopustne.

1. Odjemna mesta s kontejnerji ali zabojniki morajo biti urejena na vizualno neizpostavljenih lokacijah. Stati morajo v sklopu objektov ali na utrjenih površinah, tako da je omogočeno enostavno čiščenje. Odjemna mesta za kosovni odpad, papir in steklovino naj bodo postavljeni v bližini trgovin ali parkirišč.
2. Pri ravnanju s komunalnimi odpadki, morajo investitorji novogradenj in izdelovalci lokacijske dokumentacije za posamezne posege, upoštevati veljavne predpise in standarde.
3. Zagotovljen mora biti reden odvoz odpadkov, na način, ki je enoten v Mestni občini Slovenj Gradec.
4. Na območjih strnjenih bivalnih naselij niso dopustni sežiganje, toplotna obdelava in toplotna imobilizacija odpadkov.

1. Gradbena parcela se določa glede na velikost in namembnost objekta, lego sosednjih objektov, oblikovanost zemljišča in glede na posestne meje. Pri določanju gradbene parcele za proizvodne dejavnosti se upošteva tudi medsebojna razporeditev objektov, vrsta proizvodnje in potrebni manipulacijski prostor za tovorna vozila in drugo mehanizacijo.
2. Gradbene parcele se določajo glede na načrtovano ali sedanjo gostoto poselitve. Gradbena parcela se deli na:
– pozidano stavbno zemljišče, sestavljeno iz stavbišča in povoznih/dovoznih površin ter dostopnih površin ter površin za mirujoči promet za potrebe lastnika ali uporabnika nepremičnine, kot je določeno z indeksom zazidanosti za obravnavano območje,
– nezazidljivi del parcele, kot ga kot takega zahteva ustrezna zakonodaja s področja požarne in potresne varnosti glede na velikost objekta, njegovo namembnost in oblikovanost zemljišča.
3. Funkcionalno zemljišče se določa glede na velikost in namembnost objekta ter oblikovanost zemljišča. Omogočati mora normalno uporabo in vzdrževanje objekta z vsemi spremljajočimi prostorskimi potrebami, vključno s parkiranjem, razen v primerih ko je del teh potreb s pogodbo zagotovljen drugje. Funkcionalno zemljišče je lahko istočasno tudi del pozidanega stavbnega zemljišča oziroma je to lahko tudi nezazidljiv del parcele, ki presega površino kot je določena v indeksu zazidanosti ustreznega območja,
– Za individualne in vrstne stanovanjske objekte je širina funkcionalnega zemljišča okrog objekta praviloma najmanj 3,5m od stavbišča, širina dovoza do objekta najmanj 3,0m, dolžina dovoza pa najmanj 5,5 m,
– Za proizvodne objekte je širina funkcionalnega zemljišča okrog objekta najmanj 5,0m od stavbišča, širina dovoza najmanj 3,5m, dolžina pa najmanj 15,0 m,
– Za stanovanjska območja višje gostote ter druga območja, kjer je dopustna izgradnja večjih objektov je pri funkcionalnem zemljišču potrebno upoštevati potrebne površine za obstoječo ali predvideno gostoto poselitve, povečano število avtomobilov, potrebe po kakovostnih skupnih oziroma odprtih prostorih in se ga določa glede na razmere v posamezni ureditveni enoti.
4. Če je dejansko zemljišče pri obstoječih objektih manjše od navedenih funkcionalnih zemljišč, se upošteva dejanska površina zemljišča (parcele).
Skupne zelene ali odprte funkcionalne površine ni mogoče razdeliti med zasebne lastnike in za interese posameznikov. Postavitve pomožnih objektov za individualne potrebe na teh funkcionalnih zemljiščih niso dopustne.

1. Nove dejavnosti, novogradnje in druge posege v prostor v območju urejanja so dovoljeni, če ne poslabšujejo obstoječega stanja oziroma so motnje v mejah predpisov s področja varstva okolja.
2. Gradnja objektov, dozidave, nadzidave in rekonstrukcije ter adaptacije so možne na stavbnih zemljiščih, ki imajo zagotovljeno vsaj minimalno komunalno oskrbo, ki obsega minimalno dostopnost oziroma utrjeno pot, oskrbo s pitno vodo, oskrbo s električno energijo in odvajanje odpadnih voda v kanalizacijsko omrežje, v skladu z določili poglavja 3.5.
3. Zaprti prostori, kjer potekajo cevi za razvod kurilnega olja ali kjer lahko na kak drug način pride do razlivanja, morajo imeti za vodo in kurilno olje neprepusten tlak in stene, ki je ob robovih enake kakovosti. Tla v kotlovnici ne smejo imeti zveze s kanalizacijo.
4. V prostorih, kjer se prenašajo, skladiščijo in uporabljajo okolju nevarne snovi, morajo biti tlaki izvedeni v nepropustni izvedbi brez odtoka, oblikovani in izvedeni pa morajo biti, tako da delujejo kot lovilna posoda.
5. Za vsak ekološko zahtevnejši poseg si mora investitor pred izdelavo lokacijske dokumentacije za gradnjo ali poseg v prostor pridobiti soglasje in pogoje pristojnih organizacij in predhodno izdelati presojo vplivov na okolje.

1. V območjih za stanovanja višje gostote (Sv), stanovanja nižje gostote (Sn), mestnih parkov (razen v času prireditev), arheoloških parkov in komunalne dejavnosti (Kp) so posegi dopustni, če hrup, ki ga povzročajo, ne preseže ravni hrupa, kot jih za II. območja dopušča uredba o hrupu v naravnem in bivalnem okolju (Uradni list RS, št. 45/95).
2. V območjih za inštitute (Ci), trgovino (Ct), šport (R), naselbinskih jeder (J) in proizvodno obrt (Po) so posegi dopustni, če hrup, ki ga povzročajo, ne preseže ravni hrupa, kot jih za III. območja dopušča uredba o hrupu v naravnem in bivalnem okolju (Uradni list RS, št. 45/95).
3. V območjih za industrijo (Pi), proizvodne storitve (Ps), komunalne dejavnosti (Ko in Kt) so posegi dopustni, če hrup, ki ga povzročajo, ne preseže ravni hrupa, kot jih za IV. območja dopušča uredba o hrupu v naravnem in bivalnem okolju (Uradni list RS, št. 45/95).
4. Pri vseh novogradnjah, prenovah, konsolidacijah, restavracijah, rehabilitacijah, replikah ali rekonstrukcijah morajo biti zagotovljeni elementi naravne osvetlitve bivalnih in delovnih prostorov ob smiselnem upoštevanju pozitivne zakonodaje. Izdelava posebne študije osvetlitve ali svetlobno-tehnične ocene je obvezna v primerih izvedb na robnih območjih oziroma približevanja zgoraj navedenih objektov k obstoječim objektom ali napravam na razdaljo, ki je manjša od zahtevanih v tozadevni pozitivni zakonodaji.

1. Vse obstoječe vodne vire je potrebno varovati pred onesnaževanjem in jih vzdrževati za oskrbo v izrednih razmerah in za požarno varnost.
2. Pri odvzemanju vode iz vodotokov je treba zagotoviti ekološko sprejemljiv pretok vode, kot ga določi pooblaščena strokovna institucija. Ekološko sprejemljiv pretok vode je tisti, ki v sušnih razmerah omogoča preživetje, ob ugodnejših razmerah pa uspešen razvoj rastlin in živali vseh vrst.
3. V varovanem pasu območja vodotokov (10m od roba struge) je prepovedano graditi kakršne koli objekte, ograje, naprave (razen mlinov, žag in malih elektrarn), ki bi preprečevale dostop do vode. Prav tako so prepovedani posegi, ki bi spreminjali obstoječi vodni režim (zajezitve, brvi s podporo v strugi, zoževanje pretoka, ipd.). Za vse posege v tem pasu je potrebno pridobiti mnenje pristojnega upravnega organa za varstvo voda in pristojnega zavoda za varstvo narave.
4. Strogo je prepovedano odlaganje izkopnega ali odpadnega gradbenega materiala v struge ali na obrežja vodotokov.
5. Vse površinske vode, ki pritekajo na območje urejanja in istega prečkajo, je treba urediti tako, da bodo objekti varni pred 100-letnimi poplavnimi vodami. Same ureditve morajo biti takšne, da se z izborom sonaravne hidrotehnične zasnove v največji možni meri ohranja naraven značaj vodotoka.

1. Posegi, ki bi razvrednotili, poškodovali ali uničili naravo niso dopustni.
2. Za vse posege na objektih in v območja varovane narave, kakor tudi za spremembo namembnosti v njih, je potrebno pridobiti strokovno mnenje pristojne organizacije za varstvo narave.
3. V območjih varovane narave postavitve oglaševalskih površin niso dopustne.

1. Posegi, ki bi razvrednotili, poškodovali ali uničili objekte ali območja kulturne dediščine niso dopustni.
2. Za vse posege na objektih in v območja kulturnih spomenikov in varovane dediščine, kakor tudi za spremembo namembnosti v njih, je potrebno pridobiti strokovno mnenje pristojne organizacije za varstvo kulturne dediščine.
3. V območjih in na objektih varovane kulturne dediščine postavitve oglaševalskih površin niso dopustne.
4. Stroške arheoloških izkopavanj v arheoloških območjih nosijo investitorji.

1. Območja za obrambo in zaščito je treba razmeščati skladno z namensko rabo površin in organizacije dejavnosti v prostoru. Pri razmestitvah objektov je zaradi naravnih danosti prostora treba posvečati posebno skrb evakuacijskim koridorjem. Območja izključne rabe (zaklonišča) in možne izključne rabe prostora (območja deponij ruševin in območja za pokop padlih vojakov in umrlih živali) je potrebno varovati pred drugačno namembnostjo.
2. S posegi v prostor je treba preprečevati tiste, ki bi lahko bistveno spremenili funkcioniranje v prostoru v primerih elementarnih nesreč (poplav, potresov, izlitij nevarnih snovi ipd.) ali vojnega ogrožanja.

Za posamezne ureditvene enote, kjer je v skladu s 15. členom tega odloka predpisana izdelava prostorskih izvedbenih aktov, poleg splošnih določil za namembnost območij (8. člen) in vrsto posega (9. člen) do sprejetja ustreznega prostorskega izvedbenega dokumenta veljajo posebne določbe, za zavarovanje poznejšega načrtovanja in predvidenih ureditev.

Ci1 Celjska cesta
Pogoji glede dejavnosti in vrste posegov:
– razmerje mešanja dejavnosti: 80% Ci, 20% spremljajoče dejavnosti, ki so dopustne v območjih centralnih dejavnosti – inštituti.
Pogoji glede oblikovanja:
– gradbene meje: vzporedno s Celjsko cesto 8m od roba vozišča, 10m od struge Homšnice, 8m od roba vozišča Tomšičeve ceste,
– indeks zazidanosti: 0,4–0,6,
– indeks izrabe: največ 1,4.
Pogoji glede prometnega urejanja,
– dostop za motorna vozila je posredno s Celjske ceste,
– parkiranje na funkcionalnem zemljišču objektov ter na skupnem parkirišču,
– poti za pešce: dve poti od Celjske ceste do brvi čez Homšnico, pot ob Homšnici od Podgorske ceste do Tomšičeve ceste.

Ci2 Štibuh
Pogoji glede dejavnosti in vrste posegov:
– širitev funkcionalnih površin osnovne šole,
– dopustne so parterne ureditve in gradnja parkirišč.

Ct1 Južni vstop
Pogoji glede dejavnosti in vrste posegov:
– razmerje mešanja dejavnosti: 70% Ct, 20% spremljajoče dejavnosti, ki so dopustne v območjih centralnih dejavnosti – trgovina, 10% šport,
– v območju med obvoznico, Ronkovo cesto in Mislinjo veljajo smiselna določila PUP14 (Uradni list RS, št. 92/99).
Pogoji glede oblikovanja (območje med obvoznico, Ronkovo ulico in Mislinjo),
– gradbena linija: 20m od Ronkove ulice, 40m od obvoznice, 20m od struge Mislinje,
– indeks zazidanosti: 0,4-0,8,
– indeks izrabe bruto površin: največ 1,4.
Pogoji glede prometnega urejanja:
– dostop za motorna vozila je prek krožišča na Ronkovi ulici in posredno s Celjske ceste skozi ureditveno enoto obrtno-skladiščne cone; cesta skozi območje poteka vzporedno s Celjsko cesto,
– parkiranje na funkcionalnem zemljišču objektov ter na skupnem parkirišču,
– poti za pešce: ob priključni cesti obojestransko, ob Ronkovi cesti obojestransko, ob Mislinji.

Ct2 Vzhodni vstop
Pogoji glede dejavnosti in vrste posegov:
– razmerje mešanja dejavnosti v območju Ct2A: 60% Ct, 20% spremljajoče dejavnosti, ki so dopustne v območjih centralnih dejavnosti – trgovina, 20% proizvodne storitve; v območju Ct2B: 70% Ct, 30% spremljajoče dejavnosti, ki so dopustne v območjih centralnih dejavnosti – trgovina.
Pogoji glede oblikovanja:
– indeks zazidanosti: največ 0,6,
– Indeks bruto površin: največ 1,4.
Pogoji glede prometnega urejanja:
– dostop za motorna vozila v ureditveno enoto Ct2A je s podaljšane Francetove ceste, v ureditveno enoto Ct2B pa posredno z Iršičeve ceste,
– parkiranje na funkcionalnem zemljišču objektov ter na skupnem parkirišču.

Ct3 Murko
Pogoji glede dejavnosti in vrste posegov:
– razmerje mešanja dejavnosti: 80% Ct, s poudarkom na turizmu oziroma gostinstvu, 20% spremljajoče dejavnosti, ki so dopustne v območjih centralnih dejavnosti – trgovina.
Pogoji glede oblikovanja:
– indeks zazidanosti: največ 0,6,
– indeks bruto površin: največ 1,4.
Pogoji glede prometnega urejanja:
– dostop za motorna vozila je z Legenske ceste,
– parkiranje na funkcionalnem zemljišču objektov ter na skupnem parkirišču.

Ct4 Stari trg
Pogoji glede dejavnosti in vrste posegov:
– izgradnja bencinskega servisa s spremljajočimi dejavnostmi.
Pogoji glede oblikovanja:
– daljša stranica objekta(ov) vzporedno z cesto R227.
Pogoji glede prometnega urejanja:
– območje je dostopno z regionalne ceste prek desno-desnega priključka.

Ct5 Celjska cesta
Pogoji glede dejavnosti in vrste posegov:
– razmerje mešanja dejavnosti: 45% Ct, 20% spremljajoče dejavnosti, ki so dopustne v območjih centralnih dejavnosti – trgovina, 35% stanovanja višje gostote,
– centralne dejavnosti – trgovina so v samostojnih objektih ali v pritličjih stanovanjskih objektov.
Pogoji glede oblikovanja:
– gradbene meje: vzporedno s Celjsko cesto 8m od roba vozišča, 4m od roba varovane trase opuščene železnice,
– indeks zazidanosti: največ 0,6,
– indeks izrabe: največ 1,4,
– prenova objekta opuščene železniške postaje.
Pogoji glede prometnega urejanja:
– dostop za motorna vozila je s podaljška Iršičeve ceste in posredno prek krožišča na Celjski cesti,
– parkiranje na funkcionalnem zemljišču objektov ter v podzemnih garažah,
– poti za pešce: Od objekta Merkatorja prek Mislinje do objekta Katice (KTC).

Ct6 Nama
Pogoji glede dejavnosti in vrste posegov:
– razmerje mešanja dejavnosti 40% centralne dejavnosti – trgovina, 40% centralne dejavnosti – inštituti, 20% spremljajoče dejavnosti in obstoječa stanovanja.
Pogoji glede oblikovanja:
– severna stran (vstop v zgodovinsko jedro): v skladu s spomeniško varstvenimi smernicami,
– južna stran (ob Podgorski cesti),
– gradbene meje: vzporedno s Celjsko cesto 8m od roba vozišča,
– indeks zazidanosti: največ 0,6,
– indeks izrabe: največ 1,4.
Pogoji glede prometnega urejanja:
– prek obstoječega cestnega sistema.
Parkiranje:
– parkiranje na funkcionalnem zemljišču objektov ter v načrtovanih podzemnih garažah ter skupnem parkirišču v skladu z določili Mestne uprave.

J1 Zgodovinsko jedro
Pogoji glede dejavnosti in vrste posegov:
– razmerje mešanja dejavnosti 40% stanovanja različnih gostot, 40% centralne dejavnosti – inštituti, 20% centralne dejavnosti – trgovina.
Pogoji glede oblikovanja:
– v skladu s spomeniško varstvenimi smernicami.
Pogoji glede prometnega urejanja:
– prek obstoječega cestnega sistema.
Parkiranje:
– parkiranje na funkcionalnem zemljišču objektov ter v načrtovanih podzemnih garažah ter skupnem parkirišču v skladu z določili mestne uprave.

J2 Šmartno pri Slovenj Gradcu
Pogoji glede dejavnosti in vrste posegov:
– razmerje mešanja dejavnosti: stanovanja nižje gostote 48%, centralne dejavnosti (trgovine, poslovne dejavnosti) 30%, dopustne spremljajoče dejavnosti 22%.
Pogoji glede oblikovanja:
– gradbena linija: 20 od struge Mislinje,
– indeks zazidanosti: 0,4,
– indeks izrabe: največ 1,0.
Pogoji glede prometnega urejanja:
– dostop z glavne ceste skozi Šmartno,
– parkiranje na funkcionalnem zemljišču objektov.

J3 Stari trg
Pogoji glede oblikovanja:
– indeks zazidanosti: 0,3,
– indeks izrabe: največ 1,0.
Pogoji glede prometnega urejanja:
– dostop z glavne ceste skozi Stari trg, posredno z obvoznice Ozare,
– parkiranje na funkcionalnem zemljišču objektov.

Kl Letališče
Pogoji glede dejavnosti in vrste posegov:
– razmerje mešanja dejavnosti: letališka dejavnost 60%, centralne dejavnosti – trgovina, s poudarkom na turizmu oziroma gostinstvu 40%.
Pogoji glede oblikovanja:
– gradbena meja: 120 od vzhodnega roba betonske letališke steze,
– indeks zazidanosti: 0,2,
– indeks izrabe: največ 0,8.
Pogoji glede prometnega urejanja:
– dostop z obstoječe ceste,
– parkiranje na funkcionalnem zemljišču objektov, med objekti in gozdom.

Pi1 Pameče-Troblje
Pogoji glede dejavnosti in vrste posegov:
– razmerje mešanja dejavnosti v ureditveni enoti Pi1A: 80% proizvodnja in industrija, 20% dopustne spremljajoče dejavnosti,
– razmerje mešanja dejavnosti v ureditveni enoti Pi1B: 20% proizvodnja in 60% proizvodne storitve (terminal za tovornjake), 20% dopustne spremljajoče dejavnosti.
Pogoji glede oblikovanja:
– gradbena linija: 20m od roba vozišča rekonstruirane Glavne ceste, 4m od rekonstruirane trase opuščene glavne ceste,
– indeks zazidanosti: največ 0,8,
– indeks izrabe: največ 1,0.
Pogoji glede prometnega urejanja:
– dostop v območje Pi1A: posredno z Glavne ceste prek polnega križišča s cesto v Pameče,
– dostop v območje Pi1B: posredno z Glavne ceste prek polnega križišča s cesto v Troblje, neposredno prek rekonstruirane trase opuščene glavne ceste,
– parkiranje na funkcionalnem zemljišču objektov.

Po1 Slovenj Gradec
Pogoji glede dejavnosti in vrste posegov:
– razmerje mešanja dejavnosti v ureditveni enoti Po1A: 50% Po, 40% mestni park, 10% obstoječi stanovanjski objekti v območju, ki se ohranijo,
– razmerje mešanja dejavnosti v ureditveni enoti Po1B: 55% Po, 44% mestni park.
Pogoji glede oblikovanja:
– gradbene meje: vzporedno z obvoznico Ozare, 8m od roba vozišča, 40m od struge Suhadolnice,
– indeks zazidanosti: 0,6 (za območja izključne proizvodne obrti), 0,4 (za območja mešanih rab s stanovanji),
– indeks izrabe: največ 0,8.
Pogoji glede prometnega urejanja:
– dostop za motorna vozila v ureditveno enoto Po1A je posredno s Sejmiške ceste in podaljška Kidričeve ulice, v ureditveno enoto Po1B pa z podaljška Kidričeve ceste,
– parkiranje na funkcionalnem zemljišču objektov ter v podzemnih garažah,
– poti za pešce: ob glavnih cestah dvostransko in ob Suhadolnici.

Po2 Volkove Zare
Pogoji glede dejavnosti in vrste posegov:
– razmerje mešanja dejavnosti: 80% Po, 20% spremljajoče dejavnosti, ki so dopustne v območjih proizvodne obrti.
Pogoji glede oblikovanja:
– gradbene meje: vzporedno z obvoznico Ozare, 8m od roba vozišča,
– indeks zazidanosti: največ 0,6,
– indeks izrabe: največ 1,0.
Pogoji glede prometnega urejanja:
– dostop za motorna vozila je posredno prek križišča na Sejmiški cesti in križišča na podaljšku Kidričeve ulice,
– parkiranje na funkcionalnem zemljišču objektov,
– poti za pešce: ob cestah dvostransko.

Ps1 Podgorska cesta
Pogoji glede dejavnosti in vrste posegov:
– razmerje mešanja dejavnosti: 80% Ps, 20% spremljajoče dejavnosti.
Pogoji glede oblikovanja:
– gradbena meja: vzporedno s Podgorsko cesto, 20m od roba vozišča,
– indeks zazidanosti: največ 0,6,
– indeks izrabe: največ 0,6,
– dispozicija objektov: krajše stranice objektov so vzporedno z Podgorsko cesto.
Pogoji glede prometnega urejanja:
– dostop za motorna vozila je posredno s Podgorske ceste,
– parkiranje na funkcionalnem zemljišču objektov.

Ps2 Letališče
Pogoji glede dejavnosti in vrste posegov:
– razmerje mešanja dejavnosti: 80% Ps, 20% spremljajoče dejavnosti.
Pogoji glede oblikovanja:
– gradbena meja: vzporedno z betonsko letališko stezo, 100m od roba steze,
– indeks zazidanosti: 0,3,
– indeks izrabe: največ 0,6,
– dispozicija objektov: daljše stranice objektov vzporedno z letališko stezo cesto.
Pogoji glede prometnega urejanja:
– dostop za motorna vozila je posredno z obstoječe ceste,
– parkiranje na funkcionalnem zemljišču objektov, med objekti in gozdom.

Ps3 Legen
Pogoji glede dejavnosti in vrste posegov:
– razmerje mešanja dejavnosti: 80% Ps, 20% spremljajoče dejavnosti.
Pogoji glede oblikovanja:
– gradbena meja: vzporedno z Legensko cesto, 20m od roba vozišča,
– indeks zazidanosti: največ 0,4,
– indeks izrabe: največ 0,6.
Pogoji glede prometnega urejanja:
– dostop za motorna vozila je neposredno z Legenske ceste,
– parkiranje na funkcionalnem zemljišču objektov med objekti in Legensko cesto.

R1 Letališče
Pogoji glede dejavnosti in vrste posegov:
– razmerje mešanja dejavnosti: 60% R, 40% Ct – trgovine, turizem in gostinstvo.
Pogoji glede oblikovanja:
– gradbena meja: vzporedno z betonsko letališko stezo, 100m od roba steze,
– indeks zazidanosti: 0,1,
– indeks izrabe: največ 0,6,
– dispozicija objektov: daljše stranice objektov vzporedno z letališko stezo cesto.
Pogoji glede prometnega urejanja:
– dostop za motorna vozila je posredno prek podaljška obstoječe ceste v smeri severozahoda,
– parkiranje na funkcionalnem zemljišču objektov, med objekti in gozdom.

R2 Legen
Pogoji glede oblikovanja:
– gradbena meja: 10m od struge potoka Barbara,
– indeks zazidanosti: 0,3,
– indeks izrabe: največ 0,4,
– gradnja objektov ni dopustna južno od priključka na Gradiško cesto, razen za športne površine na odprtem.

R3 Slovenj Gradec
V območju veljajo smiselna določila PUP14 (Uradni list RS, št. 92/99).

Sn1 Cesta na Legen
Pogoji glede dejavnosti in vrste posegov:
– razmerje mešanja dejavnosti: 90% stanovanja nižje gostote, 10% šport.
Pogoji glede oblikovanja:
– gradbene meje: vzporedno z Mislinjo 40 m od struge, 8m od roba vozišča Ceste na Legen,
– indeks zazidanosti: 0,2,
– indeks izrabe: največ 0,5,
– dispozicija objektov: stanovanja z daljšo stranico sledijo terenu.
Pogoji glede prometnega urejanja:
– dostop za motorna vozila je posredno z nove ceste na Legen,
– dovozne ceste v območju je treba prilagoditi sedanjim razmeram, tako da se ne poslabša dostopnost obstoječih objektov,
– parkiranje na funkcionalnem zemljišču objektov,
– poti za pešce: ob Cesti na Legen dvostransko, ob Mislinji.

Sn2 Podgorska cesta
Pogoji glede oblikovanja:
– indeks zazidanosti: 0,2,
– indeks izrabe: največ 0,5,
– dispozicija objektov: stanovanja z daljšo stranico sledijo terenu.
Pogoji glede prometnega urejanja:
– dostop za motorna vozila je posredno s ceste do kmetije Uglar in ceste do kmetije Škorjanc,
– dovozne ceste v območju je treba prilagoditi sedanjim razmeram, tako da se ne poslabša dostopnost obstoječih objektov,
– parkiranje na funkcionalnem zemljišču objektov.

Sn3 Krnice 2
Pogoji glede oblikovanja:
– indeks zazidanosti: 0,2,
– indeks izrabe: največ 0,5,
– dispozicija objektov: stanovanja z daljšo stranico sledijo terenu.
Pogoji glede prometnega urejanja:
– dostop za motorna vozila je posredno s ceste v Šmartno,
– dovozne ceste v območju je treba prilagoditi sedanjim razmeram, tako da se ne poslabša dostopnost obstoječih objektov,
– parkiranje na funkcionalnem zemljišču objektov.

Sn4 Za vodo
Pogoji glede dejavnosti in vrste posegov:
– razmerje mešanja dejavnosti: 90% stanovanja nižje gostote, 10% šport, 10% Ct- trgovine.
Pogoji glede oblikovanja:
– indeks zazidanosti: 0,2,
– indeks izrabe: največ 0,5,
– dispozicija objektov: stanovanja z daljšo stranico sledijo terenu.
Pogoji glede prometnega urejanja:
– ceste skozi območje sledijo terenu,
– parkiranje na funkcionalnem zemljišču objektov.

Sn5 Pameče
Pogoji glede oblikovanja:
– indeks zazidanosti: 0,2,
– indeks izrabe: največ 0,5,
– dispozicija objektov: stanovanja z daljšo stranico sledijo terenu.
Pogoji glede prometnega urejanja:
– dostop za motorna vozila je posredno s ceste skozi Pameče,
– dovozne ceste v območju je treba prilagoditi sedanjim razmeram, tako da se ne poslabša dostopnost obstoječih objektov,
– parkiranje na funkcionalnem zemljišču objektov.

Sn6 Troblje
Pogoji glede oblikovanja:
– indeks zazidanosti: 0,2,
– indeks izrabe: največ 0,5,
– dispozicija objektov: stanovanja z daljšo stranico sledijo terenu.
Pogoji glede prometnega urejanja:
– dostop za motorna vozila je posredno s ceste skozi Troblje,
– dovozne ceste v območju je treba prilagoditi sedanjim razmeram, tako da se ne poslabša dostopnost obstoječih objektov,
– parkiranje na funkcionalnem zemljišču objektov.

Sn7 Za Gradom
Pogoji glede oblikovanja:
– gradbene meje: vzporedno z obvoznico Ozare, 8m od roba vozišča,
– indeks zazidanosti: 0,2,
– indeks izrabe: največ 0,5,
– dispozicija objektov: stanovanja z daljšo stranico sledijo terenu.
Pogoji glede prometnega urejanja:
– dostop za motorna vozila je posredno s podaljšane Celjske ceste in Ceste pod Gradom,
– dovozne ceste v območju je treba prilagoditi sedanjim razmeram, tako da se ne poslabša dostopnost obstoječih objektov,
– parkiranje na funkcionalnem zemljišču objektov.

Sn8 Volkove Zare
Pogoji glede oblikovanja:
– indeks zazidanosti: 0,2,
– indeks izrabe: največ 0,5,
– dispozicija objektov: stanovanja z daljšo stranico sledijo terenu.
Pogoji glede prometnega urejanja:
– dostop za motorna vozila je posredno s podaljšane Sejmiške ceste in podaljšane Kidričeve ceste,
– dovozne ceste v območju je treba prilagoditi sedanjim razmeram, tako da se ne poslabša dostopnost obstoječih objektov,
– parkiranje na funkcionalnem zemljišču objektov.

Sv1 Legen
Pogoji glede oblikovanja:
– gradbena meja: 40m od gozdnega roba oziroma v podaljšani osi Ulice Pohorskega bataljona,
– indeks zazidanosti: 0,4,
– indeks izrabe: največ 0,8,
– dispozicija objektov: stanovanja so z daljšo stranico obrnjena proti jugozahodu.
Pogoji glede prometnega urejanja:
– dostop za motorna vozila je posredno z Legenske ceste prek “T” križišča pri avtomobilskem salonu,
– dovozne ceste v območju je treba prilagoditi sedanjim razmeram, tako da se ne poslabša dostopnost obstoječih objektov,
– parkiranje na funkcionalnem zemljišču objektov,
– poti za pešce: ob Cesti na Legen dvostransko, ob Mislinji.

Sv2 Celjska c.
Pogoji glede dejavnosti in vrste posegov:
– razmerje mešanja dejavnosti: 50% stanovanja višje gostote, 30% centralne dejavnosti – trgovine, 20% spremljajoče dejavnosti, ki so dopustne v območjih stanovanj višje gostote, v pritličjih objektov.
Pogoji glede oblikovanja:
– gradbene meje: vzporedno s Celjsko cesto 8m od roba vozišča, 4m od roba varovane trase opuščene železnice,
– indeks zazidanosti: 0,6,
– indeks izrabe: največ 1,4.
Pogoji glede prometnega urejanja:
– dostop za motorna vozila je prek dovozov s Celjske ceste,
– parkiranje na funkcionalnem zemljišču objektov ter v podzemnih garažah,
– poti za pešce: po trasi opuščene železnice.

S dnem uveljavitve tega odloka na območjih urbanistične zasnove nehajo veljati določbe:
– odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za ureditvena območja naselij popisnih oziroma matičnih okolišev Slovenj Gradec s Starim trgom, Pamečami, Podgorjem, Šmartnim in Mislinjo (Uradni list SRS, št. 4/88),
– odloka o določitvi pomožnih objektov za potrebe občanov in njihovih družin za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje (Uradni list RS, št. 33/97).

Prostorski ureditveni pogoji so občanom, organizacijam in skupnostim stalno na vpogled pri:
– Urbi, d.o.o, Urejanje prostora, Ljubljana,
– Oddelku za urejanje prostora in varstvo narave MO Slovenj Gradec,
– Upravni enoti Slovenj Gradec, Oddelek za okolje in prostor,
– Ministrstvu za okolje in prostor, Republiški geodetski upravi – izpostava Slovenj Gradec.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije