Uradni list

Številka 54
Uradni list RS, št. 54/2002 z dne 21. 6. 2002
Uradni list

Uradni list RS, št. 54/2002 z dne 21. 6. 2002

Kazalo

2641. Pravilnik o kužnih boleznih živali, stran 5569.

Na podlagi šestega odstavka 6. člena, tretjega odstavka 12. člena, četrtega odstavka 13. člena in četrtega odstavka 14. člena zakona o veterinarstvu (Uradni list RS, št. 33/01) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
P R A V I L N I K
o kužnih boleznih živali
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta pravilnik določa razvrstitev kužnih bolezni živali, pogoje za pridobitev in ohranjanje zdravstvenih statusov, način obveščanja, poročanja in prijavljanja kužnih bolezni živali, laboratorijske teste in metode, odvzem vzorcev in pošiljanje materiala v diagnostično preiskavo.
2. člen
Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, pomenijo:
1. gospodarstvo je vsak objekt, v katerem so oziroma se vzrejajo živali;
2. čreda pomeni skupino živali na gospodarstvu kot epidemiološko enoto; če je na gospodarstvu več čred, vsaka od njih predstavlja ločeno enoto, vse pa morajo imeti enak zdravstveni status;
3. primer bolezni je vsaka uradna potrditev katerekoli bolezni, navedene v prilogi I tega pravilnika, pri katerikoli živi ali mrtvi živali ali njenem delu;
4. izbruh (pojav) bolezni pomeni enega ali več uradno potrjenih primerov bolezni na gospodarstvu ali prostoru, ki se nahaja na območju države;
5. primarni izbruh bolezni je izbruh bolezni, ki ni epizootiološko vezan na predhodne izbruhe na istem območju ali prvi izbruh bolezni na drugem območju;
6. del države pomeni območje vsaj enega območnega urada Veterinarske uprave Republike Slovenije;
7. DSNB je Državno središče za nadzor bolezni, ki spremlja in vodi ukrepe v primeru izbruha bolezni iz seznama A priloge I tega pravilnika.
II. RAZVRSTITEV KUŽNIH BOLEZNI ŽIVALI
3. člen
Seznami bolezni
Kužne bolezni živali, zaradi katerih se izvajajo splošni in posebni preventivni ter drugi predpisani ukrepi, se glede na vrsto infekcije in ukrepe za njihovo preprečevanje in zatiranje razvrstijo v seznam A, B, C in zoonoze, kot je določeno v prilogi I, ki je sestavni del tega pravilnika.
4. člen
Obvezno prijavljive kužne bolezni
Obvezno prijavljive kužne bolezni živali so bolezni, navedene v seznamu A priloge I, in bolezni iz 1., 2., 7., 14., 16., 19., 20., 26., 36., 39., 41., 42., 46., 49., 52., 57., 80. in 82. točke seznama B priloge I tega pravilnika.
Pri sumu na katerokoli bolezen iz prejšnjega odstavka je potrebno takoj poskrbeti, da se kužna bolezen ugotovi oziroma da se sum na kužno bolezen ovrže.
5. člen
Načrti ukrepov
Kužne bolezni živali, za katere je potrebno predpisati načrte ukrepov v primeru njihovega izbruha, so bolezni iz 1. do 14. točke seznama A priloge I in bolezen iz 26. točke seznama B priloge I tega pravilnika.
Za ostale bolezni pa se načrti iz prejšnjega odstavka lahko predpišejo glede na epizootiološko situacijo.
Načrt ukrepov ureja najmanj vsebine, navedene v prilogi II, ki je sestavni del tega pravilnika.
6. člen
Zdravstveni status
Promet z govedom oziroma ovcami in kozami ter s proizvodi oziroma izdelki iz teh živali je možen le, če:
– govedo izvira iz črede, ki ima status črede, uradno proste bruceloze, enzootske goveje levkoze in tuberkuloze;
– če ovca ali koza izvira iz gospodarstva, ki ima status gospodarstva, prostega bruceloze (B. melitensis).
Status črede oziroma gospodarstva ugotavlja uradni veterinar območnega urada Veterinarske uprave Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: VURS) z odločbo v upravnem postopku po uradni dolžnosti.
Na podlagi ugotovljenih statusov čred oziroma gospodarstev lahko minister, pristojen za veterinarstvo (v nadaljnjem besedilu: minister) proglasi državo ali del države za uradno prostega bolezni iz prvega odstavka tega člena.
Podrobnejši pogoji za pridobitev in ohranitev zdravstvenega statusa čred za govedo in za status države ali dela države glede bolezni iz prve alinee prvega odstavka tega člena so navedeni v prilogi IV, ki je sestavni del tega pravilnika, ter za zdravstveni status gospodarstva za ovce in koze in za status države ali dela države glede bolezni iz druge alinee prvega odstavka tega člena v prilogi V, ki je sestavni del tega pravilnika.
Pogoje, potrebne za ohranjanje zdravstvenega statusa čred, mora zagotavljati imetnik živali.
7. člen
Minister lahko na podlagi obveznega nacionalnega programa ali prostovoljnega programa za nadzor kužnih bolezni živali, ki ga potrdi VURS, ter rezultatov teh programov proglasi državo ali del države za prostega tudi naslednjih bolezni:
– za govedo in prašiče: Aujezskijeva bolezen, infekciozni bovini rinotraheitis/infekciozni pustularni vulvovaginitis – IBR/IPV, bruceloza prašičev (infekcija z Brucello suis), virusno vnetje želodca in črevesja pri prašičih – TGE;
– za ovce in koze: praskavec, kužna agalakcija, paratuberkuloza, kazeozni limfadenitis, pulmonalna adenomatoza, maedi-visna, virusni artritis/encefalitis koz.
Za bolezni pri ostalih vrstah živali se programi iz prejšnjega odstavka lahko pripravijo glede na epizootiološko situacijo v državi ali delu države.
III. OBVEŠČANJE, POROČANJE IN PRIJAVLJANJE KUŽNIH BOLEZNI ŽIVALI
8. člen
Obveščanje in poročanje o kužnih boleznih živali v državi
Če se pojavi kužna bolezen ali se pojavijo znamenja, po katerih se sumi, da je žival zbolela ali poginila za kužno boleznijo, mora imetnik živali o tem takoj obvestiti veterinarsko organizacijo.
9. člen
Če gre za sum bolezni iz seznama A priloge I tega pravilnika, mora veterinarska organizacija, ki sum postavi, o tem takoj telefonsko in po telefaksu na obrazcu, ki mora vsebovati predpisane podatke, obvestiti glavni urad VURS, ki nemudoma skliče člane DSNB. V ta namen glavni urad VURS zagotovi dežurno telefonsko številko.
O rezultatu diagnostične preiskave mora pooblaščeni laboratorij takoj telefonsko (na dežurno telefonsko številko) in po telefaksu obvestiti glavni urad VURS.
Podatki, ki jih mora vsebovati obrazec iz prvega odstavka tega člena, so določeni v prilogi VII, ki je sestavni del tega pravilnika.
10. člen
Če gre za sum bolezni iz 1., 2., 7., 14., 16., 19., 20., 26., 36., 39., 41., 42., 46., 49., 52., 57., 80. in 82. točke seznama B priloge I tega pravilnika, mora veterinarska organizacija o sumu na bolezen takoj obvestiti območni urad VURS.
O rezultatu diagnostične preiskave mora pooblaščeni laboratorij takoj telefonsko in po telefaksu na predpisanem obrazcu oziroma preko računalnika ob uporabi računalniškega programa za kužne bolezni (v nadaljnjem besedilu: preko računalnika) obvestiti območni urad VURS.
Če gre za prvi pojav ene od bolezni iz prvega odstavka tega člena v državi, mora pooblaščeni laboratorij o rezultatu diagnostične preiskave takoj telefonsko in po telefaksu obvestiti glavni urad VURS.
11. člen
Če gre za bolezen iz seznama B priloge I tega pravilnika, ki ni navedena v prejšnjem členu, ali za bolezen iz seznama C priloge I tega pravilnika, mora veterinarska organizacija obvestiti območni urad VURS le, če se z diagnostičnim izvidom bolezen ugotovi. Poročilo o pojavih teh bolezni se izvede enkrat mesečno do 10. v mesecu za pretekli mesec, na predpisanem obrazcu oziroma preko računalnika.
12. člen
Če gre za sum bolezni iz seznama zoonoz priloge I tega pravilnika, poteka obveščanje v skladu z 9., 10. ali 11. členom tega pravilnika, odvisno od tega, v kateri seznam (A, B ali C) je bolezen razvrščena.
Ob sumu ali ugotovitvi zoonoze mora uradni veterinar obvestiti tudi pristojno zdravstveno službo.
13. člen
Rezultati diagnostičnih preiskav
Rezultate diagnostičnih preiskav mora pooblaščen laboratorij pošiljati območnemu uradu VURS in pošiljatelju na predpisanem obrazcu oziroma preko računalnika.
Enkrat mesečno, najpozneje pa do 20. v mesecu, mora pooblaščeni laboratorij poročati o rezultatih diagnostičnih preiskav uradu za kužne bolezni živali VURS na predpisanem obrazcu oziroma preko računalnika.
Rezultate diagnostičnih preiskav pri steklini mora pooblaščeni laboratorij poslati uradu za kužne bolezni živali VURS najpozneje do 3. v mesecu za pretekli mesec na predpisanem obrazcu oziroma preko računalnika.
Enkrat mesečno, najpozneje pa do 20. v mesecu, morajo območni uradi VURS poročati uradu za kužne bolezni VURS o pojavu kužnih bolezni na predpisanem obrazcu oziroma preko računalnika.
14. člen
Obvezno mednarodno prijavljive bolezni
Obvezno mednarodno prijavljive bolezni so vse bolezni seznama A priloge I tega pravilnika in bolezni iz 26., 57. in 82. točke seznama B priloge I tega pravilnika.
Obvezno je prijavljanje:
– primarnih izbruhov katerekoli bolezni, navedene v prejšnjem odstavku;
– odprave ukrepov, ki so bili uvedeni v zvezi z izbruhom bolezni, navedene v prejšnjem odstavku.
VURS mora bolezen prijaviti nemudoma ali najkasneje v roku 24 ur Mednarodnemu uradu za kužne bolezni v Parizu (OIE), Evropski komisiji in pristojnim veterinarskim organom vseh sosednjih držav.
Prijava mora vsebovati informacije, določene v prilogi III, ki je sestavni del tega pravilnika, in mora biti poslana po telefaksu ali elektronski pošti oziroma mora potekati po računalniškem programu ADNS.
Ne glede na drugi odstavek tega člena mora VURS vsak prvi delovni dan v tednu prijavljati OIE, Evropski komisiji in pristojnim veterinarskim organom vseh sosednjih držav pojave sekundarnih izbruhov katerekoli bolezni iz prvega odstavka tega člena, ki se je pojavila v državi.
Prijava bolezni iz prejšnjega odstavka mora vsebovati informacije iz priloge III tega pravilnika.
IV. DOLOČITEV LABORATORIJSKIH TESTOV IN METOD, ODVZEM VZORCEV TER POŠILJANJE MATERIALA V DIAGNOSTIČNO PREISKAVO
15. člen
Laboratorijski testi in metode za preiskave posameznih kužnih bolezni iz tega pravilnika ter način odvzema vzorcev in pošiljanje materiala na diagnostične preiskave, so določeni v prilogi VI, ki je sestavni del tega pravilnika.
Preiskave na kužne bolezni živali, za katere ni na razpolago ustreznih prostorov ali metod in opreme, se opravljajo v referenčnih laboratorijih OIE ali v drugih referenčnih laboratorijih, s katerimi ima Nacionalni veterinarski inštitut (v nadaljnjem besedilu: NVI) sklenjeno pogodbo.
Koordinacijo jemanja vzorcev iz prejšnjega odstavka in njihovega pošiljanja v referenčne laboratorije vodi NVI.
V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
16. člen
Do izdaje ustreznega predpisa, ki bo urejal obrazce oziroma računalniški program za kužne bolezni iz 10., 11., 12. in 13. člena tega pravilnika, se še naprej uporabljajo obrazci in računalniški program, ki so se uporabljali do uveljavitve tega pravilnika.
17. člen
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati pravilnik o razvrstitvi živalskih kužnih bolezni, določitvi načina in postopka obveščanja ter določitvi laboratorijskih testov in metod (Uradni list RS, št. 34/96 in 54/96).
18. člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, določbe 6. člena tega pravilnika pa se uporabljajo od 30. junija 2003 dalje.
Št. 323-01-3/2002
Ljubljana, dne 18. junija 2002.
mag. Franc But l. r.
Minister
za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
                                                        Priloga I

              RAZVRSTITEV ŽIVALSKIH KUŽNIH BOLEZNI

SEZNAM A

1. A010    slinavka in parkljevka (Aphtae epizooticae)
2. A020    vezikularni stomatitis (Stomatitis vesicularis)
3. A030    vezikularna bolezen prašičev (Morbus vesicularis suum)
4. A040    goveja kuga (Pestis bovina (Rinderpest))
5. A050    kuga drobnice (Pestis pecorum)
6. A060    pljučna kuga govedi (Pleuropneumonia contagiosa bovum)
7. A070    vozličasti dermatitis (Dermatitis nodularis)
8. A080    mrzlica doline Rift (Hepatitis infectiosa enzootica
           bovum et ovium)
9. A090    bolezen modrikastega jezika (Febris catarrhalis uvium
           (Blue tongue))
10. A100   osepnice ovac in koz (Variola ovina et caprina)
11. A110   konjska kuga (Pestis equorum)
12. A120   afriška prašičja kuga (Pestis suum africana)
13. A130   klasična prašičja kuga (Pestis suum)
14. A150   kokošja kuga (Pestis avium) - Aviarna Influenca
15. A160   atipična kokošja kuga (Morbus Newcastle (New castle
           disease))


SEZNAM B

Bolezni, ki prizadenejo več vrst živali
1. B051    vranični prisad
2. B052    Aujeszkijeva bolezen
3. B053    mehurjavost-ehinokokoza/hidatioza
4. B055    osrčnikova vodenica
5. B056    leptospiroza
6. B057    mrzlica Q
7. B058    steklina
8. B059    paratuberkuloza
9. B060    new world screwworm - miaza (Cochliomyia hominivorax)
10. B061   old world screwworm - miaza (Chrysomya bezziana)
11. B255   trihineloza

Bolezni govedi
12. B101   anaplazmoza
13. B102   babezioza
14. B103   bruceloza
15. B104   goveja genitalna kampilobakterioza
16. B105   goveja tuberkuloza (Mycobacterium bovis)
17. B106   ikričavost - cisticerkoza
18. B107   dermatofiloza
19. B108   enzootska goveja leukoza
20. B109   goveja hemoragična septikemija
21. B110   Infekciozni bovini rinotraheitis / Infekciozni
           pustularni vulvovaginitis - IBR/IPV
22. B111   teileroza
23. B112   trihomoniaza
24. B113   tripanosomiaza
25. B114   maligna kataralna mrzlica
26. B115   bovina spongiformna encefalopatija - BSE

Bolezni ovac in koz
27. B151   ovčji epididimitis (Brucella ovis)
28. B152   bruceloza ovac in koz (brez B. ovis)
29. B153   virusni artritis/encefalitis koz
30. B154   kužna agalakcija
31. B155   nalezljiva pleuropneumonia koz
32. B156   enzootsko zvrgavanje ovac(ovčja klamidioza)
33. B157   pljučna adenomatoza ovac
34. B158   Nairobijska bolezen ovac
35. B159   salmonelozno zvrgavanje ovac (Salmonella abortus ovis)
36. B160   praskavec - scrapie
37. B161   maedi-visna

Bolezni kopitarjev
38. B201   nalezljivi metritis kobil
39. B202   spolna kuga konj - Durina
40. B203   afriška smrkavost
41. B204   enzootični encefalomielitis (vzhodni in zahodni)
42. B205   infekciozna anemija kopitarjev IAK
43. B206   influenca konj
44. B207   piroplazmoza kopitarjev
45. B208   konjski rinopneumonitis - virusno zvrgavanje kobil
46. B209   smrkavost - maleus
47. B210   osepnice konj
48. B211   kužni arteritis kopitarjev
49. B212   japonski encefalomielitis
50. B213   garje kopitarjev
51. B215   tripanosomiaza (Trypanosoma evansi)
52. B216   venezuelski encefalomielitis kopitarjev

Bolezni prašičev
53. B 251  atrofični rinitis
54. B 252  ikričavost prašičev -cisticerkoza(Cysticercus
           cellulosae)
55. B 253  bruceloza prašičev
56. B 254  virusno vnetje želodca in črevesja pri prašičih - TGE
57. B 256  nalezljiva ohromelost prašičev -enterovirusni
           encefalomielitis
58. B 257  prašičji reprodukcijski in respiratorni sindrom - PRRS

Bolezni perutnine
59. B301   infekciozni bronhitis perutnine
60. B302   infekciozni laringotraheitis
61. B303   tuberkuloza perutnine
62. B304   virusni hepatitis rac
63. B305   virusni enteritis rac
64. B306   pastereloza perutnine-kolera
65. B307   osepnice perutnine
66. B308   kokošji tifus (Salmonella)
67. B309   bolezen Gumboro
68. B310   Marekova bolezen
69. B311   mikoplazmoza (Mycoplasma gallisepticum)
70. B312   aviarna klamidioza - psitakoza
71. B313   puloroza

Bolezni lagomorfov
72. B351   miksomatoza
73. B352   tularemija
74. B353   hemoragična bolezen kuncev in zajcev

Bolezni čebel
75. B451   pršičavost čebel
76. B452   huda gniloba čebelje zalege
77. B453   blaga gniloba čebelje zalege
78. B454   nozemoza
79. B455   varoza

Bolezni rib
80. B 401  virusna hemoragična septikemija
81. B 404  spomladanska viremija krapov
82. B 405  infekciozna hematopoetska nekroza
83. B 413  epizootska hematopoetska nekroza
84. B 415  Onchorhynchus masou virusna bolezen

Bolezni školjk
85. B 431  bonamioza
86. B 432  haplosporidioza
87. B 433  perkinsoza
88. B 434  martelioza
89. B 435  iridoviroza
90. B 436  mikrocitoza
Bolezni rakov
91. B445   Taura sindrom
92. B446   White spot bolezen
93. B447   Yellowhead bolezen


SEZNAM C

Bolezni iz seznama C so vse ostale bolezni, ki niso razvrščene v
druge skupine.


ZOONOZE

V skladu z OIE/FAO/WHO med zoonoze spadajo:

bruceloza - Brucellosis (razen B. ovis)
cisticerkoza - Cysticercosis
ehinokokoza - Echinococosis
leptospiroza - Leptospirosis
listerioza - Listeriosis
mikrosporija - Microsporiasis
mrzlica doline Rift - Hepatitis infectiosa enzootica bovum et
ovium
mrzlica Q - Q febris
okamenela zalega - Aspergillosis apium
psitakoza - Psittacosis
rdečica - Erysipelas
salmoneloza - Salmonellosis
smrkavost - Malleus
steklina - Rabies
toksoplazmoza - Toxoplasmosis
trihineloza - Trichinellosis
trihofitija - Trichophytia bovis
tuberkuloza - Tuberculosis
tularemija - Tularemia
vranični prisad - Antrax

                                                      Priloga II

  VSEBINE, KI JIH UREJA NAČRT UKREPOV V PRIMERU IZBRUHA BOLEZNI


1. ustanovitev Državnega središča za nadzor bolezni (DSNB), ki
mora voditi in koordinirati vse ukrepe za nadzor bolezni;

2. seznam lokalnih središč za nadzor bolezni z ustrezno opremo za
koordinacijo ukrepov za nadzor bolezni na lokalni ravni;

3. podroben seznam osebja, ki je vključeno v izvajanje ukrepov za
nadzor bolezni, njihova izobrazba, strokovno znanje in
odgovornosti;

4. način in možnost komunikacije vsakega lokalnega središča za
nadzor bolezni (LSNB) - možnost takojšnjega in neposrednega
komuniciranja z osebjem ali organizacijami, ki so neposredno ali
posredno vpletene v izvajanje ukrepov za nadzor bolezni;

5. oprema in material za pravilno izvajanje ukrepov za nadzor
bolezni;

6. podrobna navodila za ukrepe in postopke, ki se morajo izvajati
ob sumu na bolezen;

7. programi izobraževanja za zagotavljanje in kontinuirano
strokovno izpopolnjevanje za izvajanje postopkov na terenu in v
administraciji - izvajati se morajo redno;

8. diagnostični laboratoriji (kjer je to smiselno)  -  prostori
in oprema za post-mortem preiskave, potrebne zmogljivosti za
serološke, histološke preiskave, itd., zagotavljanje takojšnje
diagnostike (pogodbe o prevzemu in transportu vzorcev);

9. izvajanje načrta ukrepov. 

                                                      Priloga III

       INFORMACIJE, KI JIH MORA VSEBOVATI PRIJAVA OBVEZNO
                 MEDNARODNO PRIJAVLJIVE BOLEZNI


1. datum prijave;

2.  čas prijave;

3. ime kraja, občine, države;

4. a) ime bolezni;

b) povzročitelj;

5. zaporedna številka izbruha;

6. tip izbruha (primarni, sekundarni);

7. referenčna številka izbruha, ki je vezan na ta izbruh;

8. geografski položaj okuženega gospodarstva;

9. druga območja, ki so pod omejitvami;

10. datum potrditve bolezni;

11. datum postavitve suma bolezni;

12. datum prve infekcije;

13. izvor bolezni;

14. sprejeti ukrepi;

15. število za bolezen dovzetnih živali na gospodarstvu: a)
govedo, b) prašiči, c) ovce, d) koze, e) perutnina, f) kopitarji,
g) ribe, h) divje živali;

16. število živali s kliničnimi znaki bolezni: a) govedo, b)
prašiči, c) ovce, d) koze, e) perutnina, f) kopitarji, g) ribe,
h) divje živali;

17. število poginulih živali na gospodarstvu: a) govedo, b)
prašiči, c) ovce, d) koze, e) perutnina, f) kopitarji, g) ribe,
h) divje živali;

18. število zaklanih oziroma pokončanih živali: a) govedo, b)
prašiči, c) ovce, d) koze, e) perutnina, f) kopitarji, g) ribe,
h) divje živali;

19. število neškodljivo uničenih živali oziroma trupel: a)
govedo, b) prašiči, c) ovce, d) koze, e) perutnina, f) kopitarji,
g) ribe, h) divje živali.


Dodatne informacije v zvezi z izbruhom klasične prašičje kuge:

1. razdalja do najbližje prašičje farme;

2. število in kategorije prašičev (plemenski, pitanci, pujski*)
na okuženem gospodarstvu;

3. število in kategorije klinično obolelih prašičev (plemenski,
pitanci, pujski*) na okuženem gospodarstvu;

4. diagnostična metoda;

5. če ni na gospodarstvu, kje je bolezen ugotovljena (na
klavnici, med transportom...);

6. potrditev primarnih izbruhov (**) pri divjih prašičih;


* živali, mlajše od treh mesecev

** primarni izbruh pri divjih prašičih pomeni izbruh v državi ali
delu države, ki je prost klasične prašičje kuge (npr. izbruh pri
divjih prašičih, ki se ne pojavi v delu države, ki je pod
omejitvami zaradi izbruha klasične prašičje kuge)

                                                       Priloga IV


         POGOJI ZA PRIDOBITEV, OHRANITEV OZIROMA ODVZEM
                      ZDRAVSTVENEGA STATUSA


I. ZDRAVSTVENI STATUS JE LAHKO:

- goveja čreda, uradno prosta tuberkuloze, če so izpolnjeni
pogoji iz 2. oziroma 3.   točke II. dela te priloge;

- država ali del države, uradno prosta tuberkuloze,  če so
izpolnjeni pogoji iz 6.oziroma 7. točke II. dela te priloge;

- goveja čreda, uradno prosta bruceloze, če so izpolnjeni pogoji
iz 2. oziroma 3. točke III. dela te priloge;

- država ali del države, uradno prosta bruceloze, če so
izpolnjeni pogoji iz 6. oziroma 7. točke III. dela te priloge;

- čreda, uradno prosta enzootske  goveje levkoze (EGL), če so
izpolnjeni pogoji iz  2. oziroma 3. točke IV. dela te priloge;

- država ali del države, uradno prosta EGL, če so izpolnjeni
pogoji iz 6. oziroma 7. točke IV. dela te priloge.


II. TUBERKULOZA

1. Za namene tega dela priloge imajo uporabljeni izrazi naslednji
pomen:

- živali so vsa goveda, razen goved na kulturnih in športnih
prireditvah;

- intradermalni tuberkulinski test je test, ki je opisan, izveden
in ocenjen v skladu z II.a delom te priloge.

2. Goveja čreda je uradno prosta tuberkuloze, če so izpolnjeni
naslednji pogoji:

(a) nobena žival v čredi ne kaže kliničnih znakov tuberkuloze;

(b) so vse živali v čredi, starejše od šest tednov, negativno
reagirale na dva intradermalna tuberkulinska testa; prvi test se
opravi šest mesecev po izključitvi vseh okuženih ali sumljivih
živali v čredi, drugi pa šest mesecev kasneje.

Če je čreda sestavljena izključno iz živali, ki izvirajo iz čred,
uradno prostih tuberkuloze, se prvi test opravi vsaj 60 dni po
formiranju črede, drugi test pa ni potreben;

(c) če se po opravljenem prvem testu iz prejšnje točke čredi
priključi nova žival, starejša od šest tednov, mora le-ta
reagirati negativno na intradermalni tuberkulinski test; test
mora biti opravljen ali v 30 dneh pred ali v 30 dneh po
vključitvi nove živali v čredo; če se test opravi v 30 dneh po
vključitvi nove živali, je treba novo žival, dokler ni dokazano
negativna, fizično izolirati od drugih živali v čredi tako, da se
onemogoči vsak posredni ali neposredni stik z ostalimi živalmi.
Testi niso obvezni za živali, ki izhajajo iz čred, uradno prostih
tuberkuloze, če se vsi premiki živali registrirajo na predpisan
način.

3. Goveja čreda obdrži status črede, uradno proste tuberkuloze,
če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a) dokler so izpolnjeni pogoji iz točk 2a in 2c tega dela
priloge;

(b) če vse nove živali prihajajo iz čred, uradno prostih
tuberkuloze;

(c) če se enkrat letno na vseh živalih, razen na teletih, mlajših
od šest tednov, ki so bila rojena na tem gospodarstvu, redno
opravljajo intradermalni tuberkulinski testi.

Ne glede na prejšnji odstavek se pogostnost rednih preiskav lahko
spremeni, in sicer:

- če letno povprečje čred na določenem območju, v katerih je bila
potrjena okužba s tuberkulozo, v zadnjih dveh enoletnih
kontrolnih obdobjih ni večje od 1%, se lahko presledek med dvema
rednima preiskavama podaljša na dve leti;  moške živali za
pitanje, ki izhajajo iz čred, uradno prostih tuberkuloze in so
znotraj epidemiološke celote, se lahko oprosti preiskav; za te
živali mora uradni veterinar za inšpekcijski nadzor izdati
odločbo, na podlagi katere gredo lahko te živali le neposredno v
zakol in se nikakor ne smejo uporabljati kot plemenske živali;

- če letno povprečje čred na določenem območju, v katerih je bila
potrjena okužba s tuberkulozo, v zadnjih dveh dvoletnih
kontrolnih obdobjih ni večje od 0,2%, se lahko presledek med
dvema rednima preiskavama podaljša na tri leta oziroma zviša
starost živali za opravljanje teh testov na 24 mesecev;

 - če letno povprečje čred na določenem območju, v katerih je
bila potrjena okužba s tuberkulozo, v zadnjih dveh triletnih
kontrolnih obdobjih ni večje od 0,1%, se lahko presledek med
dvema rednima preiskavama podaljša na štiri leta;

- pristojni organ lahko ukine tuberkulinizacijo čred, če:

= se pred vključitvijo v čredo na vseh živalih opravijo
intradermalni tuberkulinski testi z negativnim izvidom ali

 = se ob zakolu vse živali pregleda na spremembe, značilne za
tuberkulozo, ter se vse take spremembe pošljejo v histopatološko
in bakteriološko preiskavo, s katero se ugotovi, če gre za
tuberkulozo;

- če se število primerov bolezni v državi poveča, se pogostnost
tuberkulinizacije lahko tudi poveča.

4. Status črede, uradno proste tuberkuloze se začasno razveljavi
v naslednjih primerih:

(a) če pogoji iz 3. točke tega dela priloge niso več izpolnjeni;

(b) če se pri eni ali več živalih ugotovi, da so pozitivno
reagirale na intradermalni tuberkulinski test ali se pri
patoanatomskem pregledu posumi, da gre za tuberkulozo.

Žival, ki je pozitivno reagirala na intradermalni tuberkulinski
test, je potrebno izločiti in poslati v zakol. Pri pozitivnih
reaktorjih oziroma pri sumu tuberkuloze pri zaklani živali je
potrebno opraviti ustrezne patoanatomske, laboratorijske in
epidemološke preiskave.

Status črede se razveljavi do rezultatov laboratorijskih
preiskav. Če so rezultati negativni, se status črede, uradno
proste tuberkuloze, povrne. Pri tem se mora opraviti
intradermalni tuberkulinski test na vseh živalih, starejših od
šest tednov. Test mora biti opravljen najmanj 42 dni po izločitvi
pozitivnih živali iz črede. Rezultati tega testa morajo biti
negativni;

(c) če so v čredi živali z nedoločnim statusom, kot je opisano v
točki 13 c IIa dela te priloge. V tem primeru ostane status črede
nedoločen, dokler ni razjasnjen status živali. Take živali morajo
biti izolirane od drugih živali, dokler se ne določi njihov
status. Status se določi z nadaljnjim testiranjem po 42 dneh ali
s patoanatomsko in laboratorijsko preiskavo.

5. Status črede, uradno proste tuberkuloze se mora odvzeti, če se
tuberkuloza potrdi z izolacijo Mycobacterium bovis pri
laboratorijski preiskavi.

Ne glede na prejšnji odstavek pristojni organ odvzame status tudi
v naslednjih primerih:

(a) če pogoji iz 2. točke tega dela priloge niso več izpolnjeni;

(b) če se pri patoanatomskem pregledu ugotovijo spremembe,
značilne za tuberkulozo;

(c) če se z epidemološko preiskavo ugotovi verjetnost okužbe;

(d) iz kakršnih koli drugih razlogov, ki so pomembni pri
preprečevanju in zatiranju goveje tuberkuloze.

Pristojni organ mora slediti in preverjati vse črede, ki veljajo
za epidemološko povezane. Status uradno tuberkuloze proste črede
se ne sme vrniti, dokler ni opravljeno končno čiščenje in
dezinfekcija prostorov in pribora in dokler niso vse živali,
starejše od šest tednov, negativno reagirale na vsaj dva
zaporedna intradermalna tuberkulinska testa - prvi najmanj
šestdeset dni in drugi najmanj štiri mesece ter največ dvanajst
mesecev po odstranitvi zadnjega pozitivnega reaktorja.

6. Državo ali del države se lahko proglasi za uradno tuberkuloze
prosto, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a) da odstotek govejih čred, pri katerih je bila potrjena okužba
s tuberkulozo, v zadnjih šestih zaporednih letih ni presegal 0,1
% vseh čred letno in je vsaj 99,9% vseh čred doseglo status
črede, uradno proste tuberkuloze v vsakem od zadnjih šestih
zaporednih let, pri čemer je bil ta odstotek izračunan na dan 31.
decembra vsakega koledarskega leta;

(b) da so živali označene in registrirane v skladu s predpisom,
ki ureja označevanje in registracijo govedi, tako da je omogočena
identifikacija črede in premikov oziroma prometa za vsako
posamezno žival;

(c) da so vse živali ob zakolu  patoanatomsko pregledane;

(d) da se upoštevajo postopki za začasni odvzem in odvzem
uradnega statusa tuberkuloze proste črede.

1. Država ali del države lahko obdrži uradni status tuberkuloze
prostega območja, dokler so izpolnjeni pogoji iz prejšnje točke.
Vendar pa v primeru, da se v državi ali delu države, ki je bila
priznana kot tuberkuloze prosta, spremeni epizootiološka
situacija, se lahko začasno prekliče ali odvzame ta status,
dokler niso izpolnjeni predpisani pogoji.

    IIa STANDARDI ZA UPORABO BOVINIH IN AVIARNIH TUBERKULINOV

1. Tuberkulinski test za potrebe tega pravilnika je treba
izvajati s tuberkulini PPD in HCSM.

2. Bovini tuberkulin, ki se sme uporabljati za potrebe tega
pravilnika, mora biti pripravljen z enim od naslednjih sevov
Mycobacterium bovis:

a. AN5;

b. Vallee.

3. Aviarni tuberkulin je treba pripraviti z enim od naslednjih
sevov Mycobacterium avium:

a. D4ER;

b. TB56.

4. PH tuberkulinov mora biti med 6,5 in 7,5.

5. Dovoljene so naslednje koncentracije fenola in glicerola:

a. fenol: 0,5% m/v;

b. glicerol:10% v/v.

6. Pod pogojem, da so tuberkulini shranjeni v temi in pri
temperaturi od 2 do 8 oC, jih je mogoče uporabljati do konca
naslednjih obdobij po zadnjem zadovoljivem testu jakosti:

a. tekoči PPD tuberkulini: dve leti;

b. liofilizirani PPD tuberkulini: osem let;

c. razredčeni HCSM tuberkulini: dve leti.

7. Uradne preiskave tuberkulina se morajo izvajati v skladu z
metodami in tehnikami, ki jih določi VURS in jih izda v posebni
publikaciji, ki je dosegljiva javnosti na VURS. Uradne preiskave
mora opraviti pooblaščen zavod v državi dobaviteljici.

8. Koncentracija apliciranega bovinega tuberkulina ne sme biti
manjša od 2000 CTU.

9. Koncentracija apliciranega aviamega tuberkulina W15 ne sme
biti manjša od 2000 IU.

10. Količina apliciranega tuberkulina ne sme biti večja od 0,2
ml.

11. Tuberkulinski test se opravlja z vbrizganjem tuberkulina
oziroma tuberkulinov v kožo vratu. Mesta vbrizga morajo biti na
meji prednje in srednje tretjine vratu. Kadar isti živali
vbrizgamo tako bovini kot aviarni tuberkulin, mora biti mesto
vbrizga aviarnega tuberkulina okrog 10 cm od grebena vratu in
mesto za vbrizg bovinega tuberkulina približno 12,5 cm niže na
črti, ki je približno vzporedna z linijo pleč. Pri mladih
živalih, kjer ni prostora, da bi na isti strani vratu dovolj
ločili ti mesti, je treba vbrizga narediti na različnih straneh
vratu na istem mestu, to je na sredini srednje tretjine vratu.

12. Tehnika tuberkulinizacije in razlaga reakcij morata biti
naslednji:

a. Tehnika

Mesta vbrizga morajo biti postrižena in očiščena. S kazalcem in
palcem se prime kožno gubo na vsakem postriženem mestu, se jo
izmeri s kutimetrom in zabeleži. Kratko sterilno iglo, s faseto
navzven ter kalibrirano brizgalko, napolnjeno z tuberkulinom, se
zabode poševno v globlje plasti kože. Potem je treba vbrizgati
dozo tuberkulina. Pravilnost vbrizga je treba preveriti tako, da
se zatipa majhno grahasto oteklino na vsakem mestu vbrizga. 72 ur
po vbrizganju se izmeri in zabeleži debelino kožne gube na vsakem
mestu vbrizga.

b. Razlaga reakcij

Razlaga reakcij mora temeljiti na kliničnem opazovanju in
zabeleženem povečanju debeline kožne gube na mestih vbrizga 72 ur
po injekciji tuberkulina. Pri tem gre lahko za:

- negativno reakcijo, če je opaziti le omejeno oteklino s
povečanjem debeline kožne gube za največ 2 mm oziroma po
navodilih proizvajalca in brez kliničnih znakov, kot na primer
razpršen ali obsežen edem, znojenje, nekroza, bolečina ali vnetje
limfnih kanalov na tem območju ali limfnih vozlov;

- sumljivo reakcijo, če ni opaziti nobenih kliničnih znakov iz
prejšnje alinee in če se debelina kožne gube poveča za več kot 2
in manj kot 4 mm oziroma po navodilih proizvajalca;

- pozitivno reakcijo, če je opaziti klinične znake iz prve alinee
te točke in se kožna guba na mestu vbrizga zadebeli za več kot 4
mm oziroma po navodilih proizvajalca.

13. Uradni intradermalni tuberkulinski test je treba razlagati
kot sledi:

a. Intradermalni monotest je:

- pozitiven v primeru pozitivne bovine reakcije, kot je
opredeljena v tretji alinei  prejšnje točke;

- sumljiv v primeru sumljive bovine reakcije, kot je opredeljena
v drugi alinei prejšnje točke;

- negativen v primeru negativne bovine reakcije, kot je
opredeljena v prvi alinei prejšnje točke.

Živali, ki so sumljive ali pozitivne pri intradermalnem
monotestu, je potrebno še enkrat preiskati z intradermalnim
primerjalnim testom.

b. Intradermalni primerjalni test za ugotovitev in vzdrževanje
uradnega tuberkuloze prostega statusa črede je:

- pozitiven v primeru pozitivne bovine reakcije, ki je več kot 4
mm večja od aviarne reakcije oziroma po navodilih proizvajalca,
ali prisotnosti kliničnih znakov;

- sumljiv v primeru pozitivne ali sumljive bovine reakcije, ki je
od 1 do 4 mm večja od aviarne reakcije oziroma po navodilih
proizvajalca ter  odsotnosti kliničnih znakov;

- negativen v primeru negativne bovine reakcije oziroma pozitivne
ali sumljive bovine reakcije, ki pa je enaka ali manjša od
pozitivne oziroma sumljive aviarne reakcije ter odsotnosti
kliničnih znakov v obeh primerih.

Živali, sumljive po intradermalnem primerjalnem testu, morajo
biti ponovno testirane po najmanj 42 dneh.

Živali, ki po tem testu niso negativne, se štejejo kot pozitivne
na test.

c. V primeru, da se status črede, uradno proste tuberkuloze,
začasno razveljavi zaradi živali z nedoločnim statusom, živali iz
te črede ne smejo biti udeležene v prometu, dokler se ne razreši
status:

- živali, ki se štejejo kot sumljive po intradermalnem
tuberkulinskem monotestu;

- živali, ki veljajo za pozitivne po intradermalnem
tuberkulinskem monotestu, vendar čakajo na ponoven preizkus z
intradermalnim primerjalnim testom;

- živali, ki se štejejo kot sumljive po intradermalnem
primerjalnem testu.

d. Če morajo biti živali pred premiki pregledane z intradermalnim
testom, je treba test razlagati tako, da nobena od živali, pri
katerih se je kožna guba odebelila za več kot 2 mm, ne sme biti
udeležena v prometu, če se s primerjalnim testom reakcija ne
izkaže za nespecifično.


                         III. BRUCELOZA

1. Za namene tega dela imajo uporabljeni izrazi naslednji pomen:

- živali so vsa goveda, razen moških živali za pitanje, če
prihajajo iz čred, ki so uradno proste bruceloze; za te živali
mora uradni veterinar za inšpekcijski nadzor izdati odločbo, na
podlagi katere gredo lahko te živali le neposredno v zakol in se
nikakor ne smejo uporabljati kot plemenske živali;

- serološki test pomeni Rose Bengal aglutinacijski test ali Test
reakcije vezave komplementa ali pa posamični krvni ELISA test,
kot je opisano v IIIa. delu te priloge;

- mlečni preizkus pomeni mlečni ELISA test v skladu s IIIa. delom
te priloge;

- drugi testi so testi, ki jih lahko za ugotavljanje bruceloze
odobri pristojni organ.

2. Goveja čreda je uradno prosta bruceloze, če

(a) živali niso bile cepljene proti brucelozi (krave - najmanj 3
leta);

(b) živali vsaj 6 mesecev ne kažejo kliničnih znakov bruceloze;

(c) so bile vse živali, starejše od 12 mesecev, pregledane in so
bili rezultati preiskav negativni, in sicer:

- kri: dva serološka testa, opravljena v presledku več kot tri
mesece in manj kot 12 mesecev ali

- mleko: trije mlečni preizkusi, opravljeni v trimesečnih
presledkih, katerim vsaj šest tednov kasneje sledi serološki
test;

(d) vse nove živali prihajajo iz čred, uradno prostih bruceloze
in so živali, starejše od 12 mesecev, negativno reagirale na
katerikoli serološki test, opravljen v 30 dneh pred ali 30 dneh
po vključitvi teh živali v čredo, pri čemer mora biti test
opravljen v skladu s IIIa. delom te priloge; če se test opravi v
30 dneh po priključitvi nove živali, je treba novo žival, dokler
ni dokazano negativna, fizično izolirati od drugih živali v čredi
tako, da se onemogoči vsak posredni ali neposredni stik z
ostalimi živalmi.

3. Goveja čreda obdrži status črede,  uradno proste bruceloze, če
so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a) če se vsako leto izvede eno od naslednjih testiranj in so
rezultati testiranj negativni:

- trije ELISA testi mleka, izvedeni v najmanj trimesečnih
presledkih;

- dva ELISA testa mleka, izvedena z najmanj trimesečnim
presledkom, katerima šest tednov kasneje sledi serološki test;

- dva serološka testa, izvedena z najmanj trimesečnim in največ
dvanajstmesečnim presledkom.

Pogostnost rednih preiskav v državi ali delu države, ki ni uradno
prost bruceloze, ima pa goveje črede vključene v uradni program
izkoreninjanja bruceloze, se lahko spremeni na naslednji način:

- če je bruceloza potrjena v manj kot 1 % čred, se letno opravita
dva ELISA testa mleka v najmanj trimesečnem presledku ali en
serološki test;

- če je vsaj štiri leta vsaj 99,8 % čred priznanih kot uradno
prostih bruceloze, se serološki test opravi vsaki dve leti, če so
preiskane vse živali, starejše od 12 mesecev, ali pa se serološko
testiranje opravi vsako leto, če se testirajo vse živali,
starejše od 24 mesecev;

(b) če vse nove živali prihajajo iz čred, uradno prostih
bruceloze in so živali, starejše od 12 mesecev, negativno
reagirale na katerikoli serološki test, opravljen v 30 dneh pred
ali 30 dneh po vključitvi teh živali v čredo, ki je bil opravljen
v skladu s IIIa. delom te priloge; če se test opravi v 30 dneh po
priključitvi nove živali, je treba novo žival, dokler ni dokazano
negativna, fizično izolirati od drugih živali v čredi tako, da se
onemogoči vsak posredni ali neposredni stik z ostalimi živalmi.

Test iz prejšnjega odstavka ni potreben, če v državi zadnji dve
leti odstotek čred, okuženih z brucelozo, ni presegel 0,2% in če
živali prihajajo iz čred, uradno prostih bruceloze, ki med
prevozom niso prišle v stik z živalmi nižjega zdravstvenega
statusa.

4.  Status črede,  uradno proste bruceloze se začasno razveljavi
v naslednjih primerih:

(a) če pogoji iz 2. in 3. točke tega dela niso več izpolnjeni;

(b) če zaradi izvidov laboratorijskih testov ali na klinični
podlagi pri eni ali več živalih obstaja sum, da imajo brucelozo
in so bile sumljive živali poslane v zakol ali izolirane na tak
način, da ni mogoč posreden ali neposreden stik z drugimi
živalmi.

V primeru, da je bila žival poslana v zakol in ni več na
razpolago za testiranje, začasna razveljavitev preneha, če se na
vseh živalih v čredi, starejših od 12 mesecev, opravita dva
predpisana testa, in so rezultati teh testov negativni. Prvi test
mora biti opravljen vsaj 30 dni po izločitvi živali in drugi vsaj
60 dni kasneje.

Če je bila žival izolirana od drugih živali v čredi, jo je mogoče
spet priključiti čredi in čredi povrniti status po negativnem
izvidu kombinacije testov, določene v odločbi, s katero se v
skladu s tem pravilnikom začasno razveljavi status, in opravljene
v skladu s IIIa. delom te priloge.

5. Status črede, uradno proste bruceloze mora biti odvzet, če je
z laboratorijskimi testi ali epidemiološkimi preiskavami potrjena
okužba črede z brucelo.

Status se čredi povrne, če so vse živali, ki so bile v čredi v
času izbruha, izločene ali ko so vse živali v čredi preiskane in
sta dva zaporedna testa, opravljena v 60-dnevnem presledku na
vseh živalih, starejših od 12 mesecev, negativna, pri čemer mora
biti prvi test opravljen najmanj 30 dni po odstranitvi zadnje
okužene živali.

V primeru krav, ki so bile v času izbruha okužbe breje, je treba
končni test opraviti 21 dni po otelitvi zadnje od krav, ki so
bile breje v času izbruha okužbe.

6. Državo ali del države je mogoče proglasiti za uradno prosto
bruceloze, če izpolnjuje naslednje pogoje:

(a) da vsaj tri leta ni bilo okužbe z brucelo (bruceloznega
abortusa ali izolacije B. abortus) in je v vsakem od petih
zaporednih let vsaj 99,8 % čred doseglo status črede, uradno
proste bruceloze, pri čemer je bil ta odstotek izračunan na dan
31. decembra vsakega koledarskega leta.

Če se pri ugotavljanju bruceloze izvaja stamping-out celotne
črede, se pri zgoraj omenjenem izračunavanju povprečja ne
štejejo:

- posamezni primeri, za katere se z epidemiološko preiskavo
ugotovi, da so se pojavili pri živalih, ki so bile pripeljane iz
druge države ali iz druge regije;

- črede, katerih status uradno prostih bruceloze je bil začasno
razveljavljen ali odvzet zaradi drugih razlogov in ne zaradi suma
na brucelozo.

VURS vodi register teh primerov in vsako leto pripravi letno
poročilo.

(b) da so živali označene in registrirane v skladu s predpisom,
ki ureja označevanje in registracijo govedi, tako da je omogočena
identifikacija črede in premikov oziroma prometa za vsako
posamezno žival in

(c) da se prijavijo vsi primeri abortusov živali in razišče
oziroma ugotovi njihov vzrok.

7. Država ali del države lahko obdrži status bruceloze prostega
območja:

(a) dokler so izpolnjeni pogoji  iz prejšnje točke;

(b) če so vsako leto v času prvih petih let po pridobitvi tega
statusa vse živali, starejše od 24 mesecev ter vsaj 20 % vseh
čred negativno reagirale na serološki test oziroma na preiskavo
mlečnih vzorcev, če gre za črede molznic;

(c) če se vsak sum bolezni obvezno prijavi in se vsako sumljivo
žival pregleda; preiskava zajema najmanj dva serološka testa
krvi, vključno z reakcijo vezanja komplementa ter mikrobiološko
preiskavo ustreznih vzorcev;

(d) če se v času suma, dokler preiskave iz točke (c) niso končane
oziroma niso rezultati preiskav negativni, izvorni čredi oziroma
čredi, ki je bila v stiku s sumljivo živaljo, status črede,
uradno proste bruceloze, začasno razveljavi;

(e) če so bila v primeru izbruha bruceloze, ki se je razširila,
vsa goveda zaklana. Vse ostale, za bolezen dovzetne živali morajo
biti pregledane z ustreznimi testi, prostore ter opremo pa
očistiti in razkužiti.


                         IIIa. BRUCELOZA

A. Rose bengal aglutinacijski test

1. Standardni serum mora biti mednarodni standardni anti brucela
abortus serum (v nadaljnjem besedilu: standardni serum) iz
Veterinary Laboratory Agency, Addlestone, Weybridge, Anglija.

2. Antigen mora biti sev Weybridge št. 99 ali USDA1119 ali
edvivalent s pH 3,65+0,5 obarvan z barvilom rose bengal.

3. Antigen mora dajati pozitivno reakcijo z mednarodnim
standardnim serumom v serumski razredčini 1:47,5 in negativno
reakcijo v razredčini 1:55.

4. Test se izvede na naslednji način:

a) kapljici antigena (0,03 ml) dodamo enako kapljico seruma na
belo podlago;

b) s palčko premešamo obe kapljici v velikosti kroga 10-12 mm;

c) ploščo rotiramo 4 minute na rotatorju pri sobni temperaturi;

d) rezultati: negativno - če ni nobene aglutinacije; pozitivno -
če nastopi aglutinacija ne glede na stopnjo.


B. Test reakcije vezave komplementa

1. Standardni serum mora biti standardni serum iz Veterinary
Laboratory Agency, Addlestone,  Weybridge, Anglija.

2. Antigen mora biti Weybridge sev št. 99 ali USDA sev 1119.

3. Serumi morajo biti inaktivirani:

goveji 56°  30-50 minut;  prašičji 60° 30-50 minut.

4. V test morajo biti vključene naslednje kontrole:

a) kontrola antikomplementarnosti seruma;

b) kontrola antigena;

c) kontrola eritrocitov;

d) kontrola komplementa;

e) pozitivna kontrola;

f) negativna kontrola.

5. Serumi, ki dajo reakcijo v titru 20 ICFTV ali več, glede na
standardni serum, se štejejo za pozitivne.


C. ELISA za bovino brucelozo

1. Serum testiramo po navodilih proizvajalca.

2. Standardizacija in občutljivost testa.

Individualni serum se šteje za negativnega, če daje reakcijo za
10%  nižjo kot razredčina 1:200 standardnega seruma.

3. Metoda ELISA za govejo brucelozo se lahko uporablja tudi na
vzorcih mleka ali sirotke. Ti vzorci so lahko zbrani na kmetijah,
ki imajo vsaj 30% krav molznic.

Če se uporablja ta metoda, je treba zagotoviti, da je mogoče
vzorce istovetiti z živalmi, od katerih so bili odvzeti.

4. Standardizacija in občutljivost mlečnega preizkusa ELISA

Skupni mlečni vzorec se šteje za negativnega, če daje reakcijo za
50% nižjo kot razredčina 1: 10.000 standardnega seruma v
negativnem mleku.

Posamezni mlečni vzorec se šteje za negativnega, če daje reakcijo
za 10%  nižjo kot razredčina 1:200 standardnega seruma v slani
raztopini ali v kakem drugem odobrenem redčilu.


    IV. ENZOOTSKA GOVEJA LEVKOZA (v nadaljnjem besedilu: EGL)

1. Za namene tega dela imajo uporabljeni izrazi naslednji pomen:

- živali so vse goveje živali;

- test pomeni vse preiskave, ki so določene in opravljene v
skladu s IVa. delom te priloge.

2. Goveja čreda je uradno prosta EGL, če:

(a) nobena žival v čredi ne kaže kliničnih znakov  EGL in

(b) v zadnjih dveh letih ni bilo (klinično in laboratorijsko)
potrjenega primera EGL;

(c) v kateri so v zadnjem letu vse živali, starejše od 24
mesecev, negativno reagirale na dva testa, izvedena v skladu s to
prilogo v presledku najmanj štiri mesece ali

(d) ki izpolnjuje pogoje točke (a) in se nahaja v državi ali delu
države, ki je uradno prost EGL.

3. Čreda obdrži status črede, uradno proste EGL, če so izpolnjeni
naslednji pogoji:

(a) dokler je pogoj iz točke 2 a tega dela priloge še naprej
izpolnjen;

(b) da vse nove živali prihajajo iz čred, ki so uradno proste
EGL;

(c) da vse živali, starejše od 24 mesecev, negativno reagirajo na
teste, izvedene v presledkih treh let;

(d) da so bile plemenske živali, ki se priključijo čredi in
prihajajo iz drugih držav, uvožene na predpisan način.

4. Uradno EGL prost status se začasno razveljavi, v naslednjih
primerih:

(a) pogoji iz prejšnje točke niso več izpolnjeni, ali

(b) če se na podlagi laboratorijskih testov ali kliničnih znamenj
pri eni ali več živalih  sumi, da gre za EGL in se take živali
takoj napoti v zakol.

5. Status ostane začasno razveljavljen,  dokler niso izpolnjene
naslednje zahteve:

I. Če je ena sama žival v čredi, uradno prosti EGL, pozitivno
reagirala na enega od testov ali če se pri eni živali kako
drugače posumi na bolezen:

(a) se mora žival, ki je pozitivno reagirala, poslati v zakol pod
uradnim nadzorom; v primeru da gre za kravo, se izloči tudi vsako
tele, ki ga je morda imela; če je bilo tele takoj po rojstvu
ločeno od matere, veljajo zanj določbe točke II c tega dela
priloge;

(b) se vse ostale živali, starejše od 12 mesecev, serološko
testira najmanj tri mesece po izločitvi zadnje okužene oziroma
sumljive živali (dva serološka testa v razmiku najmanj 4 mesece
in največ 12 mesecev); rezultati testov morajo biti negativni;

(c) se opravi epidemiološka preiskava in se vse črede, ki so
epidemiološko povezane z okuženo oziroma sumljivo, testira kot je
opisano v točki  I b tega dela priloge; rezultati preiskav morajo
biti negativni.

II. Če je več kot ena žival iz črede, uradno proste EGL,
pozitivno reagirala na enega od testov, ali če se kako drugače
posumi na bolezen:

(a) je treba vse živali, ki so pozitivno reagirale, poslati v
zakol pod uradnim nadzorom; v primeru da gre za krave, se
izločijo tudi njihova teleta; če je bilo tele takoj po rojstvu
ločeno od matere, veljajo zanj določbe točke II c tega dela
priloge;

(b) se vse ostale živali, starejše od 12 mesecev, serološko
testira (dva serološka testa v razmiku najmanj 4 mesece in največ
12 mesecev); rezultati testov morajo biti negativni;

(c) je potrebno vse preostale živali v čredi vidno označiti; te
živali se lahko napotijo neposredno v zakol pod uradnim nadzorom
ali pa morajo na gospodarstvu ostati do starosti 24 mesecev; ko
dosežejo to starost, jih je treba ustrezno testirati;

(d) se opravi epidemiološka preiskava in se vse črede, ki so
epidemiološko povezane z okuženo oziroma sumljivo, testira kot je
opisano v točki II b tega dela priloge; rezultati preiskav morajo
biti negativni.

6.  Država ali del države se lahko proglasi za uradno prosto EGL
v naslednjih primerih:

(a) če so izpolnjeni vsi pogoji točke 2 tega dela priloge in je
vsaj 99,8% govejih čred uradno prostih EGL;

(b) -  če v zadnjih treh letih v državi ali delu države ni bil
potrjen noben primer EGL in se vsak sum na EGL obvezno prijavi in

- če gre za državo, da so bile v zadnjih 24 mesecih vse živali,
starejše od 24 mesecev, v vsaj 10 % poljubno izbranih čred
testirane z negativnimi izvidi oziroma če gre za del države, da
so bile v zadnjih 24 mesecih vse živali, starejše od 24 mesecev,
preiskane;

(c) če je katerakoli druga metoda z 99 % zanesljivostjo pokazala,
da je okuženih manj kot 0,2 % čred.

7. Država ali del države obdrži status uradno prost EGL če so
izpolnjeni naslednji pogoji:

(a) če so vse živali ob zakolu pregledane in se vse sumljive
spremembe pošljejo v laboratorijsko preiskavo;

(b) če so vse živali, ki pozitivno reagirajo na kateregakoli od
testov, zaklane in za njihove črede veljajo omejitve do ponovne
vzpostavitve njihovega statusa v skladu s točko 5 tega dela
priloge;

(c) če so bile vse živali, starejše od 24 mesecev testirane in
sicer enkrat v prvih petih letih po pridobitvi statusa ali v času
prvih petih let po kateremkoli drugem postopku, ki z 99 %
zanesljivostjo pokaže, da je bilo okuženih manj kot 0,2 % čred.

V primeru, da v državi ali delu države že vsaj tri leta ni bilo
primera EGL v razmerju ena od 10 000 čred, se lahko zniža število
rednih seroloških preiskav pod pogojem, da so bila vsa goveda,
starejša od 12 mesecev, v vsaj 1 % čred, poljubno izbranih vsako
leto, testirana.

8. Uradno enzootske goveje levkoze prost status države ali dela
države se   razveljavi, če se na podlagi preiskave iz prejšnje
točke ugotovi sprememba situacije glede EGL v državi ali delu
države, ki je bila priznana kot uradno prosta EGL.


        IVa. PREISKAVE ZA ENZOOTSKO GOVEJO LEVKOZO (EGL)

Preiskave na EGL se izvajajo z imunodifuzijskim testom pod
pogoji, opisanimi v točki A ali po encimskoimunski metodi (ELISA
test) pod pogoji, opisanimi v točki B tega dela priloge.

A. Imunodifuzija v agarskem gelu za EGL (AGID test)

1. Reagenti, ki so potrebni za izvedbo testa:

a) antigen: antigen vsebuje specifični glikoprotein gp51 virusa
EGL, ki je standardiziran glede na standardni serum E4(OIE
standard serum), ki ga proizvaja referenčni laboratorij OIE ali
EU;

b) standardni referenčni serum E1 (ekvivalent E4 razredčen 1:10);

c) znani pozitivni kontrolni serum;

d) preiskovani serum;

e) agar gel.

2. Testni postopek

V petrijevke s premerom 85 mm vlijemo 15 ml tekočega agarja,
počakamo, da se ohladi. Pred testiranjem preiskovanih serumov
pripravimo petrijevko z agarjem tako, da s posebnim perforatorjem
vtisnemo krožce, ki so šesterokotno razporejeni okoli centralnega
krožca, nato iz krožcev posesamo agar. Premer centralne
odprtinice meri 3 mm, ostalih šestih pa 6,5 mm. Centralno
odprtinico napolnimo z antigenom, zgornjo in spodnjo pa s
pozitivnim kontrolnim serumom. Ostale štiri napolnimo s
preiskovanim serumom. Petrijevko inkubiramo v vlažni komori pri
sobni temperaturi (20 - 27 oC) in odčitujemo reakcije po 24. in
48. urah, po 72. urah pa sledi končni izvid.

3. Razlaga rezultatov

Preiskovani serum je pozitiven, če oblikuje specifično
precipitacijsko črto z antigenom ali če ukrivi črto kontrolnega
seruma.

Preiskovani serum je negativen, če ne oblikuje specifične
precipitacijske črte z antigenom ali če ne  ukrivi črte
kontrolnega seruma.

Pri nedoločenih reakcijah ponovimo test tako, da napolnimo vse
štiri odprtinice s preiskovanim serumom.

4. Uporabljamo lahko tudi drugačen razpored odprtinic pod
pogojem, da  reagira standardni referenčni serum E1 pozitivno.

B. Encimskoimunski test (ELISA) za ugotavljanje EGL

Prisotnost protiteles proti virusu EGL lahko z ELISA testom
ugotavljamo v serumu ali v mleku.

1. Reagenti, ki so potrebni za izvedbo testa

a) mikroplošča z antigenom EGL (screening postopek);

b) mikroplošča z antigenom EGL in z negativnim antigenom
(verifikacijski postopek);

c) preiskovani serum;

d) konjugat;

e) ustrezni pozitivni in negativni kontrolni serum;

f) raztopina za razredčevanje preiskovanih vzorcev;

g) raztopina za izpiranje;

h) substrat;

i) reagent za ustavljanje reakcij;

j) sistem za odčitavanje.

2. Občutljivost testa

Občutljivost testa ELISA mora biti na taki ravni, da je
standardni serum E4 ocenjen kot pozitiven, če je razredčen v
razmerju 1:10 (serum) ali 1:250 (mleko). Standardni serum E4(OIE
standard serum) proizvaja  referenčni laboratorij OIE ali EU, ki
je tudi pristojen za preverjanje kakovosti metode ELISA.

                                                        Priloga V


                          OVCE IN KOZE

1. V tej prilogi uporabljena izraza pomenita:

- živali pomeni vso drobnico (ovce, koze...);

- test pomeni vsak test, ki je določen in opravljen v skladu s
prilogo Va.


2. Gospodarstvo, uradno prosto bruceloze (Brucella melitensis)

a. Odobritev statusa

Gospodarstvo je uradno prosto bruceloze (B. melitensis) v
naslednjih primerih:

aa. - če vsaj eno leto nobena žival ni kazala kliničnih ali
drugih znakov bruceloze (B. melitensis);

- če so bile vse živali, starejše od šest mesecev, testirane;
opravljena morata biti dva testa v razmaku najmanj šest mesecev;
rezultati testov morajo biti negativni in

- če so na gospodarstvu po opravljenem testiranju iz prejšnje
točke samo živali, ki so rojene na tem gospodarstvu ali živali,
ki pridejo iz gospodarstva, uradno prostega bruceloze (B.
melitensis);

- če na gospodarstvu ni živali, ki so bile cepljene proti
brucelozi (B. melitensis), razen če so bile cepljene pred najmanj
dvemi leti z odobreno vakcino;

ab. če je država ali del države, v katerem se gospodarstvo
nahaja, uradno prost bruceloze (B. melitensis).


b. Vzdrževanje statusa:

Na gospodarstvih, uradno prostih bruceloze (B. melitensis), ki se
ne nahajajo v delu države, uradno prostem bruceloze, in kjer po
pridobitvi statusa vnašajo živali v skladu z zahtevami točke 2 d
te priloge, je treba letno pregledati vzorčno število živali,
starejših od šest mesecev; če so rezultati testov negativni,
lahko gospodarstvo obdrži status gospodarstva, uradno prostega
bruceloze.

Vzorčno število živali, ki morajo biti testirane, sestavljajo:

- vsi nekastrirani samci, starejši od šestih mesecev;

- vse živali, ki so bile pripeljane na gospodarstvo po zadnjem
testiranju;

- 25 % samic, ki so dosegle reproduktivno starost (ki so spolno
zrele) ali ki so v laktaciji; testira se najmanj 50 samic na
vsakem gospodarstvu oziroma vse samice, če je na gospodarstvu
manj kot 50 samic.

V delu države, ki nima statusa dela države, uradno prostega
bruceloze, vendar je tam več kot 99 % gospodarstev uradno prostih
bruceloze (B. melitensis), se lahko razmik med pregledi teh
gospodarstev poveča na tri leta, pod pogojem, da so gospodarstva,
ki niso uradno prosta bruceloze, pod uradnim nadzorom ali da se
vključijo v program za izkoreninjenje te bolezni.


c. Sumi oziroma dejanski primeri bruceloze:

Če na gospodarstvu, uradno prostem bruceloze:

- obstaja sum, da ima ena ali več živali brucelozo (B.
melitensis), se gospodarstvu odvzame status gospodarstva, uradno
prostega bruceloze. Lahko pa se status le začasno razveljavi, če
se živali takoj izločijo ali izolirajo, preden se uradno potrdi
bolezen ali se uradno ovrže sum na to bolezen;

- se uradno potrdi bruceloza (B. melitensis), začasna
razveljavitev preneha, če se vse okužene živali ali vse živali,
dovzetne za bolezen zakoljejo in so rezultati dveh testov v
razmaku najmanj treh mesecev ali več, pri vseh živalih na
gospodarstvu, starejših od šest mesecev, negativni.

Če se v primeru iz prejšnjega odstavka gospodarstvo nahaja v delu
države, uradno prostem bruceloze (B. melitensis), oziroma, če je
država uradno prosta bruceloze (B. melitensis), se mora:

- ukazati zakol vseh okuženih živali in vseh za bolezen dovzetnih
živali na okuženem gospodarstvu;

- opraviti epizootiološko poizvedbo; črede, ki so epizootiološko
povezane z okuženo čredo, pa morajo biti testirane v skladu z
drugo alineo prejšnjega odstavka.


d. Vnos živali na gospodarstvo, uradno prosto bruceloze

Na gospodarstvo, uradno prosto bruceloze, ni dovoljeno vnašati
živali, razen če živali prihajajo iz gospodarstva, uradno
prostega bruceloze.


3. Država ali del države uradno prost bruceloze

Država ali del države se lahko proglasi za uradno prost bruceloze
(B. melitensis), v naslednjih primerih:

a. če je vsaj 99,8 % gospodarstev uradno prostih bruceloze ali

b. če so izpolnjeni naslednji pogoji:

- bruceloza je obvezno prijavljiva že vsaj pet let;

- najmanj pet let ni bil uradno potrjen noben primer bruceloze
pri ovcah ali kozah;

- vakcinacija je prepovedana vsaj tri leta.

Status se obdrži, če so izpolnjeni pogoji iz prejšnjega odstavka
in

- če v prvem letu po priznanju države ali dela države kot uradno
proste bruceloze (B. melitensis), naključno testiranje na
gospodarstvih ali v klavnicah z 99 % zanesljivostjo pokažejo, da
je manj kot 0,2 % gospodarstev okuženih, ali da je vsaj 10 %
živali, starejših od šest mesecev, z negativnim rezultatom
opravilo predpisan test,

- če od drugega leta po priznanju države ali dela države, kot
uradno proste bruceloze (B. melitensis), naključno testiranje na
gospodarstvih ali v klavnicah s 95 % zanesljivostjo pokažejo, da
je manj kot 0,2 % gospodarstev okuženih, ali da je vsaj 5 %
živali, starejših od šest mesecev, z negativnim rezultatom
opravilo predpisan test.


Va. Testa na brucelozo (B. melitensis)

Da se gospodarstvo uvrsti med gospodarstva, uradno prosta
bruceloze, se opravi preizkus na brucelozo (B. melitensis) z Rose
bengal metodo ali z reakcijo vezanja komplementa (RVK).

1. Rose bengal test

Če ima pri opravljanju testa rose bengal več kot 5 % živali na
gospodarstvu pozitivno reakcijo, se opravi nadaljnji test na
vsaki živali iz gospodarstva z uporabo metode vezave komplementa.

2. Reakcija vezanja komplementa (RVK)

RVK se uporablja za teste na posameznih živalih pri določanju
gospodarstev, uradno prostih bruceloze.

Serum, ki vsebuje 20 ali več enot ICFT/ml (International
Complement Fixation Method), velja pri RVK za pozitivnega.

Uporabljene antigene mora odobriti nacionalni laboratorij in
morajo biti standardizirani glede na drugi mednarodni standardni
serum proti 'brucelli abortus'.

                                                  Priloga VII

     Telefaks sporočilo o sumu na kužno bolezen iz seznama A


Podatki, ki jih mora vsebovati telefaks sporočilo o sumu na
posebno nevarno kužno bolezen iz seznama A so:

1. oznaka NUJNO!

2. zadeva sporočila: (bolezen) - SUM

3. Pošiljatelj:

4. Datum potrditve suma:

5. Sum je potrdil:

6. Na podlagi česa je sum potrjen:

7. Lokacija potrditve suma:

8. Naslov gospodarstva - izvor:

9. Cepljenje:

10. Število živali, dovzetnih za bolezen na gospodarstvu (vrsta,
število):

11. Število sumljivih živali na gospodarstvu:

12. Druge živali na gospodarstvu:

13. Odvzem vzorcev:

14. Opombe:

15. Podpis in žig poročevalca:

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti