Uradni list

Številka 54
Uradni list RS, št. 54/2002 z dne 21. 6. 2002
Uradni list

Uradni list RS, št. 54/2002 z dne 21. 6. 2002

Kazalo

2618. Odredba o razčlenjevanju in merjenju prihodkov in odhodkov pravnih oseb javnega prava, stran 5515.

Na podlagi drugega odstavka 15. člena zakona o računovodstvu (Uradni list RS, št. 23/99) izdaja minister, pristojen za finance
O D R E D B O
o razčlenjevanju in merjenju prihodkov in odhodkov pravnih oseb javnega prava
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S to odredbo se določajo vrste, priznavanje in izkazovanje prihodkov in odhodkov ter izkazovanje prejemkov in izdatkov, povezanih s finančnimi naložbami in najemanjem posojil, v poslovnih knjigah in računovodskih izkazih pravnih oseb javnega prava.
Pravne osebe javnega prava so osebe javnega prava iz 1. člena zakona o računovodstvu (Uradni list RS, št. 23/99; v nadaljevanju: zakon).
S poslovnimi knjigami so mišljene poslovne knjige, ki jih vodijo pravne osebe javnega prava v skladu z določbami zakona o računovodstvu ter s pravilnikom o enotnem kontnem načrtu za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava (Uradni list RS, št. 86/99, 110/99, 23/00, 37/00, 2/01, 35/01, 62/01, 105/01 in 38/02; v nadaljevanju: pravilnik o enotnem kontnem načrtu).
Z računovodskimi izkazi so mišljeni izkazi, ki jih določa pravilnik o vsebini, členitvi in obliki računovodskih izkazov ter pojasnilih k izkazom za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava (Uradni list RS, št. 106/01; v nadaljevanju: pravilnik o računovodskih izkazih).
2. člen
Pravne osebe javnega prava izkazujejo v poslovnih knjigah prihodke in odhodke ter prejemke in izdatke, povezane s finančnimi naložbami in najemanjem posojil, v skladu z določbami te odredbe ter enotnim kontnim načrtom iz 13. člena zakona v nadaljevanju: enotni kontni načrt).
3. člen
Prihodki in odhodki se pripoznavajo po načelu denarnega toka. V skladu s tem načelom se prihodek oziroma odhodek prizna, ko sta izpolnjena naslednja pogoja:
– poslovni dogodek, ki ima za posledico izkazovanje prihodkov oziroma odhodkov je nastal ter
– je prišlo do prejema ali izplačila denarja oziroma njegovega ekvivalenta.
Šteje se, da je pogoj za pripoznavanje prihodkov in odhodkov, določen v drugi alinei prejšnjega odstavka, izpolnjen tudi, če so bile terjatve oziroma obveznosti, ki se nanašajo na prihodke oziroma odhodke, poravnane na drug način, pri čemer ni nastal denarni tok.
Ne glede na določbo prve alinee prvega odstavka tega člena se za znesek prejetih oziroma danih predujmov, ki se nanašajo na prihodke oziroma odhodke, pripoznajo prihodki oziroma odhodki že ob prejemu oziroma izplačilu teh zneskov.
Zneski prihodkov in odhodkov se v času, od nastanka poslovnega dogodka, ki je podlaga za njihovo izkazovanje, do izpolnitve pogojev iz prvega odstavka tega člena za njihovo pripoznanje, izkazujejo kot posebna postavka časovnih razmejitev.
II. VRSTE PRIHODKOV IN ODHODKOV
Prihodki
4. člen
Prihodki se razčlenjujejo na davčne prihodke, nedavčne prihodke, kapitalske prihodke, prejete donacije in transferne prihodke.
Z davčnimi prihodki so mišljena vsa vplačila dajatev, določena z zakonom ali drugim predpisom, izdanim na podlagi zakona.
Z nedavčnimi prihodki so mišljeni prihodki iz opravljanja dejavnosti, prihodki od financiranja, prihodki od taks in pristojbin ter vsi drugi prihodki, ki niso v tem členu posebej opredeljeni.
Kapitalski prihodki so prihodki iz prodaje opredmetenih osnovnih sredstev, neopredmetenih dolgoročnih sredstev, zalog blagovnih rezerv in finančnega premoženja.
Prejete donacije so prihodki iz naslova podarjenih denarnih sredstev.
Transferni prihodki so prihodki, doseženi s prenosom denarnih sredstev od drugih javnofinančnih institucij.
Podrobnejša opredelitev prihodkov, ki se uvrščajo v posamezno vrsto prihodkov, je podana z nazivi kontov določenimi s pravilnikom o enotnem kontnem načrtu.
Odhodki
5. člen
Odhodki se razčlenjujejo na tekoče odhodke, odhodke tekočih transferjev, investicijske odhodke in odhodke investicijskih transferov.
Tekoči odhodki so odhodki, ki zajemajo plačila, nastala zaradi stroškov dela, stroškov materiala in drugih izdatkov za blago in storitve ter sredstva, izločena v proračunske sklade.
Odhodki tekočih transferov so plačila, za katere plačniki v povračilo ne dobijo materiala oziroma blaga ali storitve. Uporaba teh sredstev mora biti pri prejemniku tekoče ali splošne narave in ne investicijske.
Investicijski odhodki so plačila, namenjena pridobitvi opredmetenih in neopredmetenih osnovnih sredstev, kot tudi za investicijsko vzdrževanje in obnove zgradb ter pomembnejših opredmetenih osnovnih sredstev.
Odhodki investicijskih transferov so prenesena denarna nepovratna sredstva, namenjena plačilu investicijskih odhodkov prejemnikov sredstev.
Kot investicijski transfer se štejejo tudi prenesena denarna sredstva za namene iz prejšnjega odstavka, ki so bila dana v upravljanje in za katera se pri prejemniku teh sredstev vzpostavi obveznost iz naslova sredstev prejetih v upravljanje.
Podrobnejša opredelitev odhodkov, ki se uvrščajo v posamezno vrsto odhodkov, je podana z nazivi kontov določenimi s pravilnikom o enotnem kontnem načrtu.
III. PRIZNAVANJE PRIHODKOV IN ODHODKOV PRI VREDNOTENJU POSAMEZNIH BILANČNIH POSTAVK DRUGIH UPORABNIKOV ENOTNEGA KONTNEGA NAČRTA
Uporaba računovodskih predpisov
6. člen
Sredstva in obveznosti do virov sredstev pravnih oseb javnega prava se pripoznavajo, merijo in prevrednotujejo v skladu z določbami slovenskih računovodskih standardov, če ni z zakonom o računovodstvu, to odredbo ali drugim predpisom, ki ga izda minister pristojen za finance, določeno drugače.
Opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena dolgoročna sredstva
7. člen
Za znesek ugotovljene izvirne nabavne vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev oziroma neopredmetenih dolgoročnih sredstev se oblikuje vir sredstev, ki se zmanjšuje za obračunano vrednost popravkov nabavne vrednosti ter neodpisano nabavno vrednost prodanih, odtujenih ali v upravljanje prenesenih opredmetenih osnovnih sredstev oziroma neopredmetenih dolgoročnih sredstev. Stroški obresti se ne vštevajo v nabavno vrednost opredmetenih osnovnih sredstev.
Nabavna vrednost brezplačno pridobljenih opredmetenih osnovnih sredstev ter neopredmetenih dolgoročnih sredstev oziroma opredmetenih osnovnih sredstev ter neopredmetenih dolgoročnih sredstev, za katera ne obstaja dokumentacija o stroških pridobitve ali je takšna dokumentacija nepopolna, se določi z ocenitvijo, pri čemer se upoštevajo razpoložljivi podatki o tržnih cenah, lahko pa tudi knjigovodski podatki primerljivih enakih ali podobnih sredstev, ki so v lasti ustanovitelja, uporabnika enotnega kontnega načrta.
Stroški, ki sestavljajo nabavno vrednost opredmetenega osnovnega sredstva oziroma neopredmetenega dolgoročnega sredstva, kot tudi stroški investicijskega vzdrževanja in obnov, se priznajo kot investicijski odhodki v obračunskem obdobju, ko so bili plačani. Popravki nabavne vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev ter neopredmetenih dolgoročnih sredstev se oblikujejo v skladu z navodilom o načinu in stopnjah odpisa neopredmetenih dolgoročnih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev. Zneski popravkov nabavne vrednosti se ne obravnavajo kot strošek amortizacije oziroma prevrednotovalni odhodek, temveč zmanjšujejo obveznost do virov sredstev, oblikovano ob pridobitvi teh sredstev.
Zneski kupnine ali odškodnine za odtujena ali uničena opredmetena osnovna sredstva ter neopredmetena dolgoročna sredstva se priznajo kot kapitalski prihodki v obračunskem obdobju, ko so bili prejeti.
Pravne osebe javnega prava lahko razporedijo stvari drobnega inventarja, katerih posamična nabavna vrednost po dobaviteljevem obračunu ne presega tolarske vrednosti 100 evrov, med material. S stvarmi drobnega inventarja so mišljeni pisarniški pripomočki, oprema poslovnih prostorov, orodja, okrasni predmeti in podobno.
Finančne naložbe
8. člen
Nabavna vrednost finančnih naložb iz brezplačno pridobljenih vrednostnih papirjev se izkaže v višini nominalne vrednosti vrednostnega papirja, popravljenega za zneske obresti oziroma donose, ki so vsebovani v vrednostnem papirju in se nanašajo na bodoče obdobje. Za znesek nabavne vrednosti finančne naložbe se izkaže obveznost do lastnih virov sredstev.
Izdatki za dana posojila se priznajo ob nakazilu posojila oziroma ob plačilu kupnine za kapitalski delež.
Depoziti, ki se nanašajo na vezavo začasno prostih sredstev, se ne izkazujejo kot izdatek za dano posojilo.
Obračunane obresti in drugi donosi dolgoročnih finančnih naložb se obravnavajo kot samostojna terjatev. Donosi dolgoročnih finančnih naložb se priznajo kot prihodki ob unovčenju.
Dogovorjena sprememba vrednosti (revalorizacija) dolgoročnih finančnih naložb, ki izhaja iz določb pogodbe ali pogojev izdaje vrednostnega papirja (naložba v devizah, devizna klavzula in podobno), povečuje oziroma zmanjšuje vrednost teh finančnih naložb ter stanje obveznosti do njihovih virov.
Obračunane obresti in drugi donosi kratkoročnih finančnih naložb se lahko izkazujejo kot samostojna terjatev ali pa povečujejo znesek kratkoročne finančne naložbe.
Obračunane obresti in drugi donosi kratkoročnih finančnih naložb se priznajo kot prihodki ob njihovem unovčenju.
Dogovorjena sprememba vrednosti (revalorizacija) kratkoročnih finančnih naložb, ki izhaja iz določb pogodbe ali pogojev izdaje vrednostnega papirja (devizna klavzula in podobno), se obravnava kot obrestovanje. Prihodki oziroma odhodki se priznajo ob unovčenju.
Popravki vrednosti naložb se ne opravljajo, odpis naložb pa zmanjšuje ustrezno obveznost do virov teh sredstev.
Finančne naložbe v naložbene nepremičnine se izkazujejo v zneskih, ki ustrezajo zneskom stroškov neposredno povezanih z njihovo pridobitvijo in usposobitvijo za uporabo. Zmanjšanje vrednosti naložbenih nepremičnin zmanjšuje obveznost do njihovih virov. Donosi naložbenih nepremičnin se obravnavajo kot prihodki iz premoženja.
Plemenite kovine, dragi kamni, umetniška dela in podobno se vrednotijo po nabavnih cenah. Usklajevanje vrednosti plemenitih kovin se opravi na bilančni dan na podlagi cen, ki jih objavlja Ljubljanska borza. Za razliko, nastalo zaradi usklajevanja cen se povečajo oziroma zmanjšajo viri.
Med finančne naložbe v širšem pomenu spadajo tudi naložbe v kapital gospodarskih družb, naložbe v namensko premoženje javnih skladov ter naložbe v premoženje, ki je v lasti drugih pravnih oseb.
Terjatve
9. člen
Obračunane dogovorjene obresti in drugi donosi dolgoročnih terjatev, se obravnavajo kot samostojna terjatev. Donosi dolgoročnih terjatev se priznajo kot prihodki ob unovčenju. Dogovorjeno prevrednotenje (revalorizacija) dolgoročnih terjatev povečuje oziroma zmanjšuje vrednost teh terjatev ter stanje obveznosti do njihovih virov.
Obračunane obresti in drugi donosi kratkoročnih terjatev se lahko izkazujejo kot samostojna terjatev ali pa povečujejo znesek kratkoročne terjatve. Dogovorjeno prevrednotenje (revalorizacija) kratkoročnih terjatev se obravnava kot obrestovanje. Obračunane obresti in drugi donosi kratkoročnih terjatev se priznajo kot prihodki ob njihovem unovčenju.
Popravki vrednosti terjatev se ne opravljajo, odpis terjatev pa zmanjšuje ustrezno obveznost do virov teh sredstev.
Vračilo sredstev, ki se nanaša na že poravnane terjatve, priznane kot prihodki oziroma prejemki tekočega leta, zmanjšuje prihodke oziroma prejemke tekočega leta, druga vračila pa se izkazujejo kot odhodki.
Zaloge
10. člen
Stroški nabave materiala in blaga se priznajo kot odhodki v obdobju, ko so bili plačani.
Zaloge nedokončane proizvodnje in storitev ter končnih izdelkov se ocenjujejo po izbrani metodi v skladu z računovodskimi standardi, lahko pa se ovrednotijo tudi z vrednostjo izbranih neposrednih proizvodnih stroških, vendar najmanj po neposrednih stroških materiala in storitev.
Za znesek vrednosti zalog nedokončane proizvodnje oziroma storitev ter končnih izdelkov se oblikuje vir sredstev, ki se zmanjšuje za, v skladu z izbrano metodo, obračunano vrednost prodanih ali odtujenih izdelkov ali storitev. V vrednost nedokončane proizvodnje in končnih izdelkov se ne vštevajo stroški obresti. Vrednost porabljenih zalog, ugotovljena v skladu z izbrano metodo, je dokončna.
Neposredni in posredni stroški materiala, storitev in dela ter drugi stroški, ki so povezani s proizvodnjo izdelkov ali opravljanjem storitev, se priznajo kot odhodki v obračunskem obdobju, ko so bili plačani.
Prihodki od prodaje zalog materiala, blaga oziroma izdelkov in storitev se priznajo v obračunskem obdobju, ko so plačani.
Ugotovljeni presežki in primanjkljaji zalog povečujejo oziroma zmanjšujejo vire sredstev. Za zneske primanjkljajev, ki bremene odgovorno osebo, se priznajo prihodki v obračunskem obdobju, ko je znesek plačan.
Denarna sredstva
11. člen
Devizna sredstva se na koncu obračunskega obdobja izkažejo v tolarski protivrednosti, obračunani po srednjem tečaju Banke Slovenije. Za razliko, nastalo zaradi uskladitve, se povečajo oziroma zmanjšajo obveznosti do virov sredstev.
Odhodki poravnani z deviznimi sredstvi se izkazujejo v zneskih obračunanih po tolarski protivrednosti deviznih sredstev ugotovljenih z metodo poprečnih drsečih cen.
Obveznosti
12. člen
Obveznosti na podlagi izdanih vrednostnih papirjev se izkazujejo v višini nominalnega zneska, na katerega se glasi vrednostni papir, popravljenega za zneske obresti, ki se nanašajo na bodoče obdobje, če so ti zneski zajeti v nominalni vrednosti.
Obračunane obresti in druga povečanja dolgoročnih obveznosti, ki povečujejo obveznost pravne osebe, razen povečanja iz naslova dogovorjenega prevrednotenja (revalorizacije), se obravnavajo kot samostojna obveznost. Ta povečanja se priznajo kot odhodki ob unovčenju. Dogovorjeno prevrednotenje (revalorizacija) dolgoročnih obveznosti povečuje oziroma zmanjšuje vrednost teh obveznosti ter stanje lastnih virov sredstev.
Obračunane obresti in druga povečanja kratkoročnih obveznosti se priznajo kot odhodki ob njihovem unovčenju. Kot obrestovanje se obravnava tudi dogovorjeno prevrednotenje (revalorizacija) kratkoročnih obveznosti.
Obresti, zaračunane na podlagi prejetih blagovnih kreditov, ter zamudne obresti, zaračunane zaradi nepravočasnega plačila poslovnih obveznosti, se obravnavajo kot odhodek tiste vrste na katerega se nanašajo.
Odpis obveznosti se izkazuje kot zmanjšanje neplačanih odhodkov ali prejemkov oziroma kot povečanje ustrezne obveznosti do virov sredstev.
Vračilo sredstev, ki se nanaša na že poravnane obveznosti, priznane kot odhodki oziroma izdatki tekočega leta, zmanjšuje odhodke oziroma izdatke tekočega leta, druga vračila pa se izkazujejo kot prihodki.
IV. PREVREDNOTOVANJE SREDSTEV
13. člen
Prevrednotovanje sredstev ter obveznosti do virov sredstev zaradi njihove okrepitve ali oslabitve se opravlja v obsegu in v skladu z določbami tega člena.
Prevrednotenje opredmetenih osnovnih sredstev, predvsem nepremičnin, se lahko opravi, če knjigovodski podatki o njihovi nabavni vrednosti pomembno odstopajo od nabavne vrednosti primerljivih enakih ali podobnih sredstev. Za razlike ugotovljene pri prevrednotenju se poveča ali zmanjša knjigovodska vrednost opredmetenega osnovnega sredstva, in sicer tako da se prevrednoti nabavna vrednost in popravek nabavne vrednosti. Za znesek spremembe knjigovodske vrednosti opredmetenega osnovnega sredstva se zmanjša ali poveča obveznost do vira sredstev.
Prevrednotenje opredmetenih osnovnih sredstev zaradi oslabitve se lahko opravi tudi če njihova knjigovodska vrednost pomembno presega nadomestljivo vrednost. Za znesek spremembe knjigovodske vrednosti se zmanjša obveznost do vira sredstev.
Prevrednotenje opredmetenih osnovnih sredstev zaradi okrepitve ter prevrednotenje nepremičnin zaradi oslabitve se opravi v skladu z metodologijo, ki jo sprejme pristojni organ pravne osebe, katere last so opredmetena osnovna sredstva. Prevrednotenje drugih opredmetenih osnovnih sredstev zaradi oslabitve se opravi na podlagi podatkov o ugotovljenih razlikah med nabavno vrednostjo oziroma knjigovodsko vrednostjo opredmetenega osnovnega sredstva ter nabavno vrednostjo oziroma knjigovodsko vrednostjo primerljivih enakih ali podobnih sredstev.
Na metodologijo iz prejšnjega odstavka da minister za finance svoje soglasje.
Prevrednotovanje finančnih naložb zaradi njihove okrepitve ali oslabitve se ne opravlja.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se opravi prevrednotenje dolgoročnih kapitalskih naložb zaradi okrepitve v primeru prevrednotenja kapitala, na katerega se naložba nanaša. Opravi se tudi prevrednotenje dolgoročnih kapitalskih naložb v odvisna podjetja za znesek ugotovljenega dobička oziroma izgube v odvisnem podjetju. Za znesek spremembe knjigovodske vrednosti kapitalske naložbe se zmanjša ali poveča obveznost do vira sredstev. Ob prejemu sredstev iz naslova udeležbe na dobičku odvisnega podjetja se za znesek udeležbe zmanjša vrednost naložbe in obveznost do vira sredstev ter priznajo prihodki.
Dogovorjeno prevrednotenje vrednosti finančnih naložb, terjatev in obveznosti zaradi ohranjanja njihove realne vrednosti, se izkazuje v skladu z določbami 8., 9. oziroma 12. člena te odredbe.
Prevrednotenje v skladu z določbami drugega in četrtega odstavka tega člena se lahko opravi tudi za opredmetena osnovna sredstva dana v upravljanje pravnim osebam, za katere ne velja zakon o računovodstvu, če tako odloči pristojni organ države oziroma občine.
V. IZKAZOVANJE PREJEMKOV IN IZDATKOV POVEZANIH S FINANČNIMI NALOŽBAMI IN NAJEMANJEM POSOJIL
14. člen
Izdatki in prejemki, ki se nanašajo na finančne naložbe se razčlenjujejo in izkazujejo v skladu z določbami pravilnika o enotnem kontnem načrtu ter pravilnika o računovodskih izkazih.
Izdatki in prejemki, ki se nanašajo na naložbe začasno prostih denarnih sredstev se ne izkazujejo.
15. člen
Prejemki in izdatki, ki se nanašajo na prejeta finančna posojila se izkazujejo v skladu z določbami pravilnika o enotnem kontnem načrtu ter pravilnika o računovodskih izkazih.
Za znesek kreditnega salda, izkazanega zadnji dan obračunskega obdobja na žiro računu zaradi samodejne zadolžitve na podlagi sklenjene pogodbe s poslovno banko, se pred sestavitvijo letnega obračuna izkaže kratkoročna obveznost ter prejemek iz naslova zadolževanja, v naslednjem obračunskem obdobju pa se obveznost ponovno izkaže kot kreditni saldo žiro računa, hkrati pa se izkaže kot izdatek iz naslova odplačila dolga.
VI. PRIZNAVANJE PRIHODKOV IN ODHODKOV PRAVNIH OSEB, KI PRIDOBIVAJO PRIHODKE NA TRGU
16. člen
Pravne osebe iz četrtega odstavka 15. člena zakona o računovodstvu ugotavljajo in razčlenjujejo prihodke in odhodke ter vrednotijo sredstva in obveznosti do virov sredstev v skladu z računovodskimi standardi, ki veljajo za nepridobitne organizacije, če ni s tem členom določeno drugače. Pri razčlenjevanju in izkazovanju prihodkov in odhodkov upoštevajo tudi določbe pravilnika o enotnem kontnem načrtu.
Pri prevrednotovanju opredmetenih osnovnih sredstev ter prevrednotovanju kapitalskih naložb se upoštevajo določbe 13. člena te odredbe.
Prevrednotovanje zaradi odprave oslabitve se ne opravlja.
Zaloge nedokončane proizvodnje in storitev ter končnih izdelkov se vrednotijo v skladu z določbami drugega odstavka 10. člena te odredbe. Vrednost porabljenih zalog se ugotavlja v skladu z določbo tretjega odstavka 10. člena te odredbe.
V nabavno vrednost osnovnih sredstev ter v vrednost nedokončane proizvodnje oziroma končnih izdelkov se ne vštevajo stroški obresti.
Namenska sredstva za pridobitev neopredmetenih dolgoročnih sredstev ter opredmetenih osnovnih sredstev prejeta iz javnofinančnih virov se ne izkazujejo kot prihodki, temveč povečujejo obveznost do vira sredstev. Obveznost do vira sredstev povečujejo tudi zneski kupnine za prodana opredmetena osnovna sredstva, če je s predpisom določeno, da se sredstva kupnine smejo porabiti le za določen namen.
Prejeta sredstva namenjena pokrivanju izbranih odhodkov določenih s predpisom ali odločitvijo pristojnega organa občine ali države se prenašajo med prihodke preko časovnih razmejitev.
Zaradi spremljanja gibanja javnofinančnih prihodkov in odhodkov ter določenih prejemkov in izdatkov, ki se nanašajo na finančne naložbe in zadolževanje, ugotavljajo in razčlenjujejo pravne osebe iz prvega odstavka tega člena svoje prihodke in odhodke oziroma določene prejemke in izdatke tudi na način, ki je s to odredbo določen za druge uporabnike enotnega kontnega načrta. Podatke o tako ugotovljenih prihodkih in odhodkih ter prejemkih in izdatkih, izkazujejo v svojih poslovnih knjigah v skladu z določbami pravilnika o enotnem kontnem načrtu. Na podlagi teh evidenc sestavijo računovodske izkaze oziroma poročila v skladu s predpisom, ki ga izda minister pristojen za finance.
Pravne osebe javnega prava, ki niso uvrščene med posredne ali neposredne uporabnike proračuna, ne zagotavljajo podatkov iz prejšnjega člena.
Med pravne osebe iz prvega odstavka tega člena se štejejo vsi uporabniki enotnega kontnega načrta iz 13. člena zakona, razen državnega in občinskih proračunov, državnih in občinskih organov ter organizacij, ožjih delov lokalnih skupnosti, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in javnih skladov, ki so jih ustanovile občine ali država.
VII. RAZPOREJANJE PRESEŽKA PRIHODKOV NAD ODHODKI PRAVNIH OSEB, KI PRIDOBIVAJO PRIHODKE NA TRGU
17. člen
Ugotovljeni presežek prihodkov pravne osebe iz prvega odstavka 16. člena te odredbe se najprej porabi za pokritje presežka odhodkov iz prejšnjih let, preostanek pa se razporedi za druge namene v skladu s predpisi.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se v primeru, če ustanovitelj pred sprejemom letnega poročila zagotovi pokritje presežka odhodkov iz preteklih let iz drugih virov, ugotovljeni presežek prihodkov nad odhodki lahko razporedi za druge namene v skladu s predpisi.
VIII. EVIDENTIRANJE PRIHODKOV IN ODHODKOV REŽIJSKIH OBRATOV
18. člen
Režijski obrati iz 17. člena zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93 in 30/98) evidenčno ugotavljajo in razčlenjujejo prihodke in odhodke na način, ki je določen za pravne osebe iz četrtega odstavka 15. člena zakona o računovodstvu.
Znesek prihodkov, ki se zagotavlja za opravljanje javne službe iz sredstev javnih financ, predstavlja razlika med odhodki ter prihodki doseženimi z opravljanjem javne službe. Na podlagi teh evidenc sestavijo računovodske izkaze oziroma poročila v skladu s predpisom, ki ga izda minister pristojen za finance.
IX. EVIDENTIRANJE PRIHODKOV IN ODHODKOV DOSEŽENIH IZ UPRAVLJANJA NAMENSKIM PREMOŽENJEM V JAVNIH SKLADIH
19. člen
Javni skladi, ki upravljajo z namenskim premoženjem iz 10. člena zakona o javnih skladih (Uradni list RS, št. 22/00) morajo poleg podatkov o stanju in gibanju sredstev namenskega premoženja, ki jih določa zakon, zagotavljati v svojih poslovnih knjigah tudi podatke o prihodkih in odhodkih doseženih z upravljanjem namenskega premoženja ugotovljenih v skladu z določbami te odredbe.
Na podlagi podatkov iz prejšnjega odstavka sestavijo javni skladi računovodske izkaze oziroma poročila v skladu s predpisom, ki ga izda minister pristojen za finance.
X. KONČNA DOLOČBA
20. člen
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se tudi za leto 2002.
Št. 402-6/02
Ljubljana, dne 20. maja 2002.
mag. Anton Rop l. r.
Minister
za finance

AAA Zlata odličnost