Uradni list

Številka 48
Uradni list RS, št. 48/2002 z dne 31. 5. 2002
Uradni list

Uradni list RS, št. 48/2002 z dne 31. 5. 2002

Kazalo

2331. Pravilnik o žitnih kašicah in živilih, namenjenih dojenčkom in malim otrokom, stran 4878.

Na podlagi tretjega odstavka 12. člena zakona o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili (Uradni list RS, št. 52/00) izdaja minister za zdravje
P R A V I L N I K
o žitnih kašicah in živilih, namenjenih dojenčkom in malim otrokom
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta pravilnik določa pogoje, ki jih morajo glede sestave, označevanja in predstavljanja, izpolnjevati žitne kašice in živila namenjena za prehrano zdravih dojenčkov in malih otrok in se uporabljajo za prehrano dojenčkov, ki se odstavljajo in malih otrok kot dodatek njihovi prehrani in za postopno prilagajanje navadni hrani.
Poleg pogojev iz tega pravilnika morajo žitne kašice in živila, namenjena za prehrano zdravih dojenčkov in malih otrok, izpolnjevati tudi pogoje iz predpisa, ki ureja živila za posebne prehranske namene.
Mleka namenjena malim otrokom niso predmet tega pravilnika.
2. člen
Živila iz prejšnjega člena zajemajo:
1. žitne kašice, ki so živila narejena iz predelanih žitnih surovin in se razvrščajo v naslednje skupine:
– enostavne žitne kašice, katerim je za gotov obrok potrebno dodati mleko ali druge ustrezne hranilne tekočine,
– kašice z dodanimi visokobeljakovinskimi živili, katerim je za gotov obrok potrebno dodati vodo ali drugo tekočino, ki ne vsebuje beljakovin,
– testenine, ki jih je potrebno predhodno skuhati v vreli vodi ali v drugih ustreznih tekočinah,
– prepečenci in keksi, ki se uporabljajo neposredno ali zmleti z dodatkom vode, mleka ali drugih primernih tekočin;
2. drugo otroško hrano za dojenčke in male otroke (v nadaljnjem besedilu: druga otroška hrana), ki se ne uvršča med žitne kašice.
3. člen
Posamezni pojmi v tem pravilniku imajo naslednji pomen:
– dojenčki so otroci, stari do 12 mesecev,
– mali otroci so otroci stari od 1 do 3 let,
– ostanki pesticidov so ostanki snovi, ki se uporabljajo za zaščito surovin rastlinskega izvora, v skladu s predpisom, ki ureja pesticide, vključno z njihovimi presnovnimi produkti in snovmi, ki nastanejo pri njihovem razpadu ali reakciji.
4. člen
Žitne kašice in druga otroška hrana mora biti izdelana iz sestavin, katerih primernost za dojenčke in male otroke je bila sprejeta na podlagi znanstvenih dognanj.
5. člen
Žitne kašice morajo ustrezati merilom za sestavo, ki so določena v Prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika.
Druga otroška hrana mora ustrezati merilom za sestavo, določenim v Prilogi 2, ki je sestavni del tega pravilnika.
6. člen
Pri izdelavi žitnih kašic in druge otroške hrane se smejo dodajati le tiste kemične oblike hranilnih snovi, ki so navedene v Prilogi 4, ki je sestavni del tega pravilnika.
7. člen
Žitne kašice in druga otroška hrana ne sme vsebovati nobenih snovi v količinah, ki bi lahko ogrozile zdravje dojenčkov in malih otrok.
Najvišje ravni dodanih vitaminov, mineralov in elementov v sledovih so podane v Prilogi 6, ki je sestavni del tega pravilnika, razen če s tem pravilnikom ni drugače določeno.
8. člen
Žitne kašice in druga otroška hrana, pripravljena kot gotov obrok po navodilih proizvajalca, ne sme vsebovati več kot 0,01 mg/kg ostankov posameznega pesticida.
Za določanje pesticidov v žitnih kašicah in drugi otroški hrani se uporabljajo splošno sprejete standardne analitske metode.
9. člen
V pridelavi živil, namenjenih za proizvodnjo žitnih kašic in druge otroške hrane, se ne smejo uporabljati pesticidi, ki so navedeni v Prilogi 7, ki je sestavni del tega pravilnika.
Mikrobiološke kriterije določa poseben predpis.
10. člen
Žitne kašice in druga otroška hrana mora biti označena v skladu s predpisi, ki urejajo splošno označevanje živil.
Poleg podatkov iz predpisa iz prejšnjega odstavka, morajo oznake vsebovati še naslednje podatke:
– navedbo, od katere starosti dojenčka oziroma malega otroka naprej se lahko izdelek uporablja, pri čemer je treba upoštevati njegovo sestavo, teksturo ali druge posebne lastnosti. Navedena starost, ki dovoljuje uporabo kateregakoli izdelka, ne sme biti nižja od štirih mesecev. Pri izdelkih, ki so priporočeni za uporabo nad štirimi meseci, je lahko navedeno, da so primerni za to starost, razen če strokovnjaki s področja zdravstva, prehrane in farmacije ali druge strokovne osebe odgovorne za skrb za matere in otroke, tega ne odsvetujejo;
– podatek, ali vsebuje ali ne vsebuje glutena, če je navedena starost, pri kateri se izdelek lahko uporablja, manj kot šest mesecev;
– izkoristljivo energijsko vrednost, izraženo v kJ in kcal in vsebnost beljakovin, ogljikovih hidratov in maščob v številčni obliki na 100 g ali 100 ml izdelka, kakršen je v prodaji. Kjer je to potrebno, se ti podatki navedejo tudi na 100 g ali 100 ml izdelka pripravljenega v skladu s priporočili za porabo gotovega izdelka (npr.dehidrirani izdelki);
– povprečno količino vsake mineralne snovi in vsakega vitamina, navedenega v Prilogah 1 in 2 v številčni obliki na 100 g ali 100 ml izdelka, kakršen je v prodaji, in kjer je potrebno, na določeno količino izdelka v skladu s priporočili za porabo gotovega izdelka;
– navodila za pravilno pripravo gotovega obroka, kjer je to potrebno, in opozorilo o pomembnosti upoštevanja teh navodil.
11. člen
Označba lahko vsebuje:
– povprečno količino hranilnih snovi iz Priloge 4, če takšen podatek ni opredeljen že v skladu z določbo četrte alinee prejšnjega člena, v številčni obliki na 100 g ali 100 ml izdelka, kakršen je v prodaji, in kjer je potrebno, na določeno količino izdelka v skladu s priporočili za porabo gotovega izdelka;
– za vitamine in minerale iz Priloge 5, ki je sestavni del tega pravilnika, poleg številčnih oznak tudi količino vitaminov in mineralnih snovi kot odstotek priporočenega dnevnega vnosa navedenega v Prilogi 5 za 100 g ali 100 ml izdelka, kakršen je v prodaji, in kjer je potrebno, na določeno količino izdelka v skladu s priporočili za porabo gotovega izdelka, če živilo vsebuje več kot 15% referenčne vrednosti posameznega vitamina ali minerala.
12. člen
Žitne kašice, ki so v prometu in ne izpolnjujejo pogojev iz tega pravilnika, so lahko v prometu do 30. novembra 2002.
13. člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 0220-15/2002
Ljubljana, dne 21. maja 2002.
prof. dr. Dušan Keber, dr. med. l. r.
Minister
za zdravje

PRILOGA 1

 OSNOVNA (ESENCIALNA) SESTAVA ŽITNIH KAŠIC,  PRIPRAVLJENIH PO NAVODILU PROIZVAJALCA 

 

Vrednosti se nanašajo na gotov obrok.

 

1.       Vsebnost žit

Žitne kašice so pripravljene predvsem iz enega ali več mletih žit in gomoljev oziroma korenov, ki vsebujejo škrob.

Gotov obrok mora vsebovati vsaj 25% žita in škrobnih gomoljev oziromakorenov v suhi snovi.

 

2.       Beljakovine

2.1. V živilih iz druge in četrte alinee 1. točke 2. člena  tega pravilnika beljakovine ne smejo preseči vrednosti 1,3 g/100 kJ (5,5 g/100 kcal).

2.2. V kašicah z dodanimi visokobeljakovinskimi živili (druga alinea 1. točke 2. člena) količina dodanih beljakovin ne sme biti manjša od 0,48 g/100 kJ (2 g/100 kcal).

2.3. V keksih iz četrte alinee 1. točke 2. člena tega pravilnika, ki se predstavljajo in označujejo kot visokobeljakovinski, količina dodanih beljakovin ne sme biti manjša od 0.36 g/100 kJ (1,5 g/100 kcal).

2.4. Kemični indeks dodanih beljakovin mora biti enak in ne manjši od 80% vrednosti referenčne beljakovine ( kazeina, iz Priloge 3, ki je sestavni del tega pravilnika). Razmerje učinkovitosti beljakovin (protein - efficiency ratio = PER) v živilu mora biti enako in ne manjše od 70% vrednosti referenčne beljakovine. V vseh primerih je dodajanje posamičnih amino kislin dovoljeno samo za izboljšanje hranilne vrednosti beljakovin, vendar samo v količinah, ki so za ta namen nujno potrebne.

 

3.       Ogljikovi hidrati

3.1. V živilih iz prve in četrte alinee 1. točke 2. člena tega pravilnika skupna količina dodane saharoze, fruktoze, glukoze, glukoznega sirupa ali medu ne sme biti višja od 1,8 g/100 kJ (7,5 g/100 kcal) in količina dodane fruktoze ne višja od 0,9 g/100 kJ (3,75 g/100 kcal).

3.2. V živilih iz druge alinee 1. točke 2. člena tega pravilnika skupna količina dodane saharoze, fruktoze, glukoze, glukoznega sirupa ali medu ne sme biti višja od 1,2 g/100 kJ (5 g/100 kcal) in količina dodane fruktoze ne višja od 0,6 g/100 kJ (2,5 g/100 kcal).

 

4.       Maščobe

4.1. V živilih iz prve in četrte alinee 1. točke 2. člena tega pravilnika maščobe ne smejo preseči vrednosti 0,8 g/100 kJ (3,3 g/100 kcal).

4.2. V živilih iz druge alinee 1. točke 2. člena tega pravilnika maščobe ne smejo preseči vrednosti 1,1 g/100 kJ (4,5 g/100 kcal).

Če je vsebnost maščob nad 0,8 g/100 kJ (3,3 g/100 kcal):

-  vsebnost lavrinske kisline ne sme preseči 15%  celotne vsebnosti maščob,

-  vsebnost miristinske kisline ne sme preseči 15% celotne vsebnosti maščob,

-  vsebnost linolenske kisline (v obliki gliceridov = linoleatov) ne sme biti manj kot 70 mg/100 kJ (300 mg/100 kcal) in ne več kot 285 mg/100 kJ(1 200  mg/100 kcal).

 

5.       Minerali

5.1. Natrij

-          natrijeve soli se lahko dodajajo žitnim kašicam samo za tehnološke namene,

-          vsebnost natrija v žitnih kašicah ne sme preseči vrednosti 25 mg/100 kJ (100 mg/100 kcal).

5.2. Kalcij

5.2.1. V živilih iz druge alinee 1. točke 2. člena tega pravilnika mora biti vsebnost kalcija najmanj 20 mg/100 kJ (80 mg/100 kcal).

5.2.2. V keksih iz četrte alinee 1. točke 2. člena tega pravilnika, ki se predstavljajo in označujejo kot keksi z dodatkom mleka (mlečni keksi), mora biti vsebnost kalcija najmanj 12 mg/100 kJ (50 mg/100 kcal).

 

6.       Vitamini

6.1. Vsebnost tiamina v žitnih kašicah mora biti najmanj 25 μg/100 kJ (100 μg/100 kcal).

 

6.2. Živila iz druge alinee 1. točke 2. člena tega pravilnika  morajo vsebovati:

 

 

Na 100 kJ

Na 100 kcal

 

najmanj

največ

najmanj

največ

 

Vitamin A (μg-RE)(1)

Vitamin D (μg) (2)

 

 

14

0.25

 

 

43

0.75

 

 

60

1

 

 

180

3

 

(1) RE = vsi  ekvivalenti trans retinola

(2) v obliki holekalciferola,  katerega 10 μg = 400 I.U. vitamina D

 

 

Te vrednosti se uporabljajo tudi, če se vitamina A in D dodajata drugim žitnim kašicam.

PRILOGA 2

 OSNOVNA (ESENCIALNA) SESTAVA DRUGE OTROŠKE HRANE  ZA DOJENČKE IN MALE OTROKE

 

Vrednosti se nanašajo na gotov obrok.

 

1. Beljakovine

1.1. Če je meso, perutnina, ribe, drobovina ali drug tradicionalni vir beljakovin edina sestavina, navedena v imenu izdelka:

- mora skupna količina mesa, perutnine, rib, drobovine ali drugega tradicionalnega vira beljakovin predstavljati najmanj 40 % mase živila,

- količina posameznega vira beljakovin (mesa, perutnine, rib, drobovine ali drugega tradicionalnega vira beljakovin) mora predstavljati vsaj  25 % skupne količine beljakovinskih sestavin,

-          mora biti vsebnost skupnih beljakovin iz navedenih virov v živilu najmanj 1,7  g/100 kJ (7 g/100 kcal).

 

1.2. Če je meso, perutnina, ribe, drobovina ali drug tradicionalni vir beljakovin, posamezno ali v povezavi z drugimi sestavinami, označeno v imenu izdelka kot prva sestavina, ne glede na to ali je izdelek predstavljen kot obrok ali ne:

- mora skupna količina perutnine, ribe, drobovine ali drugega tradicionalnega vira beljakovin predstavljati  najmanj 10 % mase živila,

-          količina posameznega vira beljakovin (mesa, perutnine, rib, drobovine ali drugega tradicionalnega vira beljakovin) mora predstavljati vsaj  25 % skupne količine beljakovinskih sestavin,

-          mora biti vsebnost  beljakovin iz imenovanega vira najmanj 1 g/100 kJ (4 g/100 kcal).

 

1.3. Če meso, perutnina, ribe, drobovina ali drug tradicionalni vir beljakovin, posamezno ali v povezavi z drugimi sestavinami, ni označen v imenu izdelka kot prva sestavina, ne glede na to ali je izdelek predstavljen kot obrok ali ne:

- mora skupna količina mesa, perutnine, ribe, drobovine ali drugega tradicionalnega vira beljakovin predstavljati  najmanj 8 % mase živila,

-          količina posameznega vira beljakovin (mesa, perutnine, rib, drobovine ali drugega tradicionalnega vira beljakovin) mora predstavljati vsaj  25 % skupne količine beljakovinskih sestavin,

-          mora biti vsebnost  beljakovin iz posameznega vira najmanj 0,5  g/100 kJ (2,2 g/100 kcal),

-          mora biti vsebnost skupnih beljakovin iz navedenih virov v živilu najmanj 0,7  g/100 kJ (3 g/100 kcal).

 

1.3.a Če je poleg drugih sestavnih v živilu naveden sir, ne glede na to ali je izdelek predstavljen kot obrok ali ne:

- mora biti vsebnost  beljakovin iz mlečnih virov najmanj 0,5  g/100 kJ (2,2 g/100 kcal),

- mora biti vsebnost skupnih beljakovin iz vseh virov v živilu najmanj 0,7  g/100 kJ (3 g/100 kcal).

 

1.4. Če je izdelek označen kot gotov obrok, v imenu izdelka pa ni navedeno meso, perutnina, riba, drobovina ali drug tradicionalni vir beljakovin  mora biti vsebnost skupnih beljakovin iz vseh virov v živilu najmanj 0,7  g/100 kJ (3 g/100 kcal).

 

1.4.a Zahteve iz točk 1.1 do vključno 1.4 te priloge ne veljajo za omake, ki so označene kot priloga obroku.

 

1.4.b Sladke jedi, ki imajo v imenu kot prvo ali edino sestavino naveden mlečni izdelek, morajo vsebovati najmanj 0,5g/100kJ (2, 2 g mlečnih beljakovin/100 kcal). Za vse druge sladke jedi zahteve iz točk 1.1 do 1.4 te priloge ne veljajo.

 

1.5. Dodajanje posamičnih amino kislin je dovoljeno samo za izboljšanje hranilne vrednosti beljakovin, vendar samo v količinah, ki so za ta namen nujno potrebne.

 

 

2. Ogljikovi hidrati

 

Skupna vsebnost ogljikovih hidratov v sadnih in zelenjavnih sokovih,  nektarjih, sadnih obrokih, desertih ali pudingih ne sme presegati: 

- 10 g/100 ml v zelenjavnih sokovih in pijačah na njihovi osnovi,

- 15 g/100 ml v sadnih sokovih,  nektarjih in pijačah na njihovi osnovi,

- 20 g/ 100 g v  sadnih jedeh,

- 25 g/100 g v desertih IN pudingih,

- 5 g/100 g v drugih pijačah, ki ne vsebujejo mleka.

 

3. Maščobe

 

3.1. Za izdelke iz točke 1.1 te priloge:

Če je meso ali sir edina sestavina ali sta na prvem mestu v imenu izdelka, skupne maščobe v živilu ne smejo preseči 1,4 g/100 kJ (6 g/100 kcal).

3.2. Za vse druge izdelke skupne maščobe v živilu ne smejo preseči 1,1 g/100 kJ (4,5 g/100 kcal).

 

4. Natrij

 

4. 1. Vsebnost natrija v gotovem obroku ne sme preseči vrednosti 48 mg/100 kJ (200 mg/100 kcal) oziroma ne več kot 200 mg na 100 g. Če  je sir edina sestavina, navedena v imenu izdelka, končna vsebnost natrija v izdelku ne sme presegati 70 mg/100 kJ (300 mg/100 kcal).

4.2. Natrijeve soli se ne smejo dodajati sadnim živilom, desertom in pudingom, razen za tehnološke namene.

 

5. Vitamini

 

Vitamin C

Končna vsebnost vitamina C v sadnem soku, nektarju ali zelenjavnem soku  ne  sme biti manjša od 6 mg/100 kJ (25 mg/100 kcal) oziroma ne manjša od 25 mg na 100 g.

Vitamin A

Končna vsebnost vitamina A v zelenjavnih sokovih ne  sme biti manjša od 25 mg RE/100 kJ (100 mg RE/100 kcal) (¹).

Drugi hrani za dojenčke se vitamina A ne sme dodajati. 

 

Vitamin D

Hrani za dojenčke se vitamina D ne sme dodajati.

 

(¹)RE = vsi ekvivalenti trans retinola.

 

PRILOGA  3
 AMINOKISLINSKA  SESTAVA  KAZEINA

  

(g na 100g beljakovin

 

Arginin

Cistin

Histidin

Izolevcin

Levcin

Lizin

Metionin

Fenilalanin

Treonin

Triptofan

Tirozin

Valin

 

3,7

0,3

2,9

5,4

9,5

8,1

2,8

5,2

4,7

1,6

5,8

6,7

 

PRILOGA 4

 HRANILNE SNOVI

 


1.       Vitamini

Vitamin A

Retinol

Retinil acetat

Retinil palmitat

Beta karoten

 

Vitamin D

Vitamin D2 ( ergokalciferol)

Vitamin D3 (Holekalciferol)

 

Vitamin B1

Tiamin hidroklorid

Tiamin mononitrat

 

Vitamin B2

Riboflavin

Riboflavin -5- fosfat, natrij

 

Niacin

Nikotinamid

Nikotinska kislina

 

Vitamin B6

Piridoksin hidroklorid

Piridoksin -5 - fosfat

Piridoksin dipalmitat

 

Pantotenska kislina

Kalcijev D- pantotenat

Natrijev D- pantotenat

Dekspantenol

 

Folat

Folna kislina

 

Vitamin B12

Cianokobalamin

Hidroksikobalamin

Biotin

D- biotin

 

Vitamin C

L-askorbinska kislina

Natrijev L-askorbat

Kalcijev L-askorbat

6- palmitil – L askorbinska kislina

kalijev askorbat

 

Vitamin K

Filokinon (fitomenadion)

 

Vitamin E

D-alfa tokoferol

DL-alfa tokoferol

D-alfa tokoferol acetat

DL-alfa tokoferol acetat

 

2.       Amino kisline in druge dušikove snovi

L – arginin in njegov hidroklorid

L – cistin in njegov hidroklorid

L – histidin in njegov hidroklorid

L – izolevcin in njegov hidroklorid

L – levcin in njegov hidroklorid

L – lizin in njegov hidroklorid

L – cistein in njegov hidroklorid

L – fenilalanin

L – metionin

L – treonin

L – triptofan

L – tirozin

L – valin

 

3.       Ostalo

Holin

Holin klorid

Holin citrat

Holin bitartrat

Inozitol

L – karnitin

L – karnitin hidroklorid 

 

 

Mineralne soli in elementi v sledovih

 

Kalcij (Ca)

Kalcijev karbonat

Kalcijev klorid

Kalcijeve soli citronske

Kalcijev glukonat

Kalcijev glicerolfosfat

Kalcijev laktat

Kalcijev oksid

Kalcijev hidroksid

Kalcijeva sol ortofosforne kisline

 

Magnezij (Mg)

Magnezijev karbonat

Magnezijev klorid

Magnezijeva sol citronske kisline

Magnezijev glukonat

Magnezijev glicerolfosfat

Magnezijev laktat

Magnezijev oksid

Magnezijev hidroksid

Magnezijeve soli ortofosforne kisline

Magnezijev sulfat

 

Kalij

Kalijev klorid

Kalijeve soli citronske kisline

Kalijev glukonat

Kalijev laktat

Kalijev glicerolfosfat

 

Železo

Železov citrat

Železov amonijev citrat

Železov glukonat

Železov laktat

Železov sulfat

Železov fumarat

Železov difosfat (Železov pirofosfat)

Elementarno železo (karbonil + elektrolitski + z reduciranim hidrogenom)

Železov saharat

Natrijev železov difosfat

Železov karbonat

 

Baker

Kompleks baker-lizin

Bakrov karbonat

Bakrov citrat

Bakrov glukonat

Bakrov sulfat

 

Cink (Zn)

Cinkov acetat

Cinkov citrat

Cinkov laktat

Cinkov sulfat

Cinkov oksid

Cinkov glukonat

 

Mangan (Mn)

Manganov karbonat

Manganov klorid

Manganov citrat

Manganov glukonat

Manganov sulfat

Maganov glicerolfosfat

 

Jod (J)

Kalijev jodid

Kalijev jodat

Natrijev jodid

Natrijev  jodat

 


 

PRILOGA  5

 

REFERENČNE VREDNOSTI ZA OZNAČEVANJE HRANILNIH SNOVI V DRUGI OTROŠKI HRANI  ZA   DOJENČKE  IN  MALE OTROKE

 

 

hranilo

 

 

označena referenčna vrednost

 

Vitamin A

Vitamin D

Vitamin C

Tiamin

Riboflavin

Niacin – ekvivalenti

Vitamin B6

Folat

Vitamin B12

Kalcij

Železo

Cink

Jod

Selen

Baker

 

400

  10

  25

       0,5

       0,8

    9

       0,7

100

       0,7

400

    6

    4

 70

 10

      0,4

 

(μg)

(μg)

(mg)

(mg)

(mg)

(mg)

(mg)

(μg)

(μg)

(mg)

(mg)

(mg)

(μg)

(μg)

(mg)

 

 
PRILOGA 6

NAJVIŠJE  RAVNI  DODANIH  VITAMINOV,  MINERALOV  IN  ELEMENTOV  V SLEDOVIH   ŽITNIH  KAŠIC IN DRUGE  OTROŠKE  HRANE  ZA  DOJENČKE  IN  MALE OTROKE

Vrednosti se nanašajo na gotov obrok, razen  za kalij in kalcij, pri katerih se vrednosti nanašajo na izdelek, dan v prodajo.

hranilna snov

najvišja vrednost za 100 kcal

Vitamin A (mg RE)

180 (1)

Vitamin E (mg a-TE)

3

Vitamin C (mg)

12,5/25 (2)/125 (1)

Tiamin (mg)

0,25/0,5 (4)

Riboflavin (mg)

0,4

Niacin (mg EN)

4,5

Vitamin B6 (mg)

0,35

Folna kislina (mg)

50

Vitamin B12 (mg)

0,35

Pantotenska kislina (mg)

1,5

Biotin (mg)

10

Kalij (mg)

160

Kalcij (mg)

80/180 (5)/100 (6)

Magnezij (mg)

40

Železo (mg)

3

Cink (mg)

2

Baker (mg)

40

Jod mg)

35

Mangan (mg)

0,6

(1) V skladu z določbami Prilog 1 in 2.

(2) Se uporablja za izdelke, obogatene z železom.

(3) Se uporablja za obroke na osnovi sadja, sadne sokove, nektarje in zelenjavne sokove.

(4) Se uporablja za žitne kašice.

(5) Se uporablja za izdelke iz prve in druge alinee 1. točke 2. člena tega pravilnika.

(6) Se uporablja za izdelke iz četrte alinee 1. točke 2.  člena  tega pravilnika.

 

PRILOGA 7

 

PESTICIDI, KI SE NE SMEJO UPORABLJATI V PROCESU GOJENJA RASTLIN, KI SO NAMENJENE ZA IZDELAVO  ŽITNIH KAŠIC IN OTROŠKE HRANE

 

 

 Kemijsko ime snovi

aldrin   

DDT in metaboliti 

dieldrin

forat

HCH (alfa +  beta)

heptaklor + heptaklor epoksid

lindan