Uradni list

Številka 43
Uradni list RS, št. 43/2002 z dne 17. 5. 2002
Uradni list

Uradni list RS, št. 43/2002 z dne 17. 5. 2002

Kazalo

2142. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za ureditveno območje Vešenik (območja urejanja S13, S29 in D5) v Slovenskih Konjicah, stran 4274.

Na podlagi 37. in 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, 43/89, 5/90 in Uradni list RS, št. 26/90, 3/91, 10/91, 17/91, 55/92, 13/93, 18/93, 47/93, 71/93, 29/95 in 44/97) in 16. člena statuta Občine Slovenske Konjice (Uradni list RS, št. 31/99 in 19/01) je Občinski svet občine Slovenske Konjice na 29. seji dne 4. 4. 2002 sprejel
O D L O K
o prostorskih ureditvenih pogojih za ureditveno območje Vešenik (območja urejanja S13, S29 in D5) v Slovenskih Konjicah
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se sprejmejo Prostorski ureditveni pogoji za ureditveno območje Vešenik (območja urejanja S13, S29 in D5) v Slovenskih Konjicah, ki jih je izdelalo podjetje URBANA Kočar in Kočar d.n.o. Velenje pod št. projekta 263/01 z datumom November 2001 – Februar 2002, in ki so sestavni del tega odloka.
2. člen
Prostorski ureditveni pogoji za ureditveno območje Vešenik (območja urejanja S13, S29 in D5) – v nadaljevanju besedila: PUP Vešenik – določajo:
– meje in ureditvenega območja,
– merila in pogoje za posege v prostor,
– merila in pogoje glede oblikovanja novogradenj in drugih posegov v prostor;
– merila za določanje parcel in funkcionalnih zemljišč,
– merila in pogoje za komunalno urejanje stavbnih zemljišč,
– merila in pogoje za varovanje naravnih vrednot in kulturne dediščine,
– merila in pogoje za varovanje in izboljšanje okolja,
– pogoje pri urejanju prostora za obrambo in zaščito.
3. člen
PUP Vešenik so podlaga za pripravo lokacijske dokumentacije in v nadaljevanju za pridobitev lokacijskega dovoljenja oziroma izdajo odločbe o dovolitvi priglašenih del za posege v prostor. Sestavni del lokacijske dokumentacije je tudi izjava Občine Slovenske Konjice, da je lokacijska dokumentacija izdelana skladno s pogoji tega odloka.
4. člen
Za posamična zaključena območja urejanja, ki so v 7. in 10. členu tega odloka opredeljena pod oznako PZP za pozidavo, je potrebna izdelavo strokovnih podlag za poseg v prostor v primeru, da bi se parcelacija zemljišča bistevno razlikovala od predlagane parcelacije na grafični prilogi 5.2 v projektu iz 1. člena tega odloka. K rešitvam v posebnih strokovnih podlagah mora investitor pridobiti soglasje Občine Slovenske Konjice, nato pa postanejo osnova za izdelavo posamičnih lokacijskih dokumentacij za posege v prostor.
II. MEJE UREDITVENEGA OBMOČA
5. člen
Meja ureditvenega območje, ki ga urejajo PUP Vešenik, je prikazana na grafičnih prilogah v projektu iz 1. člena tega odloka. Velikost ureditvenega območja je 33,4488ha.
Ureditveno območje PUP Vešenik zajema parcele v k.o. Tepanje ter k.o. Bezina in sicer naslednje parcele ali dele parcel:
k.o. Tepanje (šifra 1107):
*120/1, *120/2, *123, *127, *130, *131, *132/1, *132/2, *137/2, *138, *139, *140/1, *151/1, *151/2, *203, *205, *218, *224, *237, *260, *261, *266, *277, *297, *298, *309, *324,
944/1, 944/2, 948, 972 (del), 974, 975, 976, 977, 978,
980, 981/1, 981/2, 993/1, 995, 997, 998,
1000, 1001, 1002, 1003, 1004, 1005, 1006, 1007/1, 1007/2, 1008/1, 1008/2, 1008/3,
1013, 1014, 1015, 1016, 1017/1, 1017/2, 1018/1, 1018/2, 1018/3, 1018/4, 1019/1, 1019/3, 1019/5,
1020/1, 1020/3, 1020/4, 1020/5, 1020/6, 1020/7, 1021/1, 1021/2, 1021/3, 1022, 1023/1, 1023/3 (del), 1023/4, 1023/5 (del), 1023/6, 1024/1 (del), 1024/6, 1024/7, 1026/9, 1027/4,
1050/1, 1055/1, 1055/2, 1055/3, 1056/1 (del), 1059/1, 1059/2, 1059/3, 1059/4, 1059/5, 1059/6,
1060, 1061/1, 1061/2, 1061/3, 1061/4, 1062, 1063, 1064/1, 1064/2, 1066 (del), 1068/2, 1068/4,
1076/5, 1077, 1078/2,
1080/2 (del), 1081 (del) , 1083, 1084, 1085, 1086, 1087/2, 1088, 1089,
1090/1, 1090/2, 1090/3, 1091, 1095, 1096, 1097, 1098/1, 1098/2, 1098/3, 1098/4, 1099/1, 1099/2, 1099/3, 1099/4, 1099/5, 1099/7, 1099/8,
1100, 1101, 1102, 1103, 1104, 1105, 1107,
1112/1, 1112/2, 1112/3, 1113/1, 1113/2, 1116 (del), 1117/1, 1117/2, 1119,
1120, 1121, 1123/1, 1123/2, 1126, 1127/2, 1128, 1129,
1130, 1131/1, 1131/2, 1132/2, 1132/3, 1132/4, 1132/5, 1132/6, 1132/7, 1133, 1134, 1135/1, 1135/3, 1137, 1138, 1139/1, 1139/3,
1140/1, 1140/2, 1141, 1142, 1143/1, 1143/2, 1144, 1145/1, 1145/2, 1145/3, 1147/1, 1147/2, 1147/3, 1148/1, 1148/2, 1148/3, 1149/1, 1149/2,
1150/1, 1150/2, 1151/1, 1151/3, 1152, 1153, 1154, 1155, 1156/1, 1156/2, 1157, 1158/1, 1158/2, 1158/3, 1158/4, 1158/5, 1158/6, 1158/7, 1158/8, 1158/9, 1158/10, 1158/11, 1158/12, 1158/13, 1158/14, 1159/1, 1159/3, 1159/4,
1160/1, 1160/2, 1160/3, 1160/4, 1160/5, 1161/1, 1161/2, 1161/3, 1163/1, 1163/2, 1164/1, 1164/2, 1164/3, 1164/4, 1164/5, 1165, 1167/1 (del), 1167/2, 1167/3 (del), 1167/4 (del), 1168/6, 1168/7, 1168/8, 1170/1 (del), 1170/2, 1171, 1175, 1178, 1217.
k.o. Bezina (šifra 1106):
529, 530/2, 581/2, 581/7, 581/8, 581/9, 581/10, 582/2, 582/3, 582/4, 1187/1.
Kolikor bodo po sprejemu tega odloka izvedene parcelacijske spremembe, se smiselno uporabljajo nove parcelne številke.
III. USKLAJENOST PUP S PROSTORSKIMI SESTAVINAMI PLANSKIH AKTOV OBČINE SLOVENSKE KONJICE
6. člen
Ureditveno območje PUP Vešenik je v odloku o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Slovenske Konjice za obdobje 1986–2000 – dopolnjen 1993 in 1994 in družbenega plana razvoja Občine Slovenske Konjice za srednjeročno obdobje 1986–1990 za območje Občine Slovenske Konjice – dopolnjen 1998 (Uradni list RS, št. 72/00), v zasnovi Območja za poselitev opredeljeno v ureditveno območje naselja Slovenske Konjice. V Urbanistični zasnovi naselja Slovenske Konjice je ureditveno območje PUP Vešenik opredeljeno kot območje za stanovanjsko gradnjo (S) ter območje drugih površin (D), kjer načeloma ni dovoljena gradnja objektov. V zasnovi načinov urejanja je za to ureditveno območje predvidena izdelava prostorskih ureditvenih pogojev. Nove predvidene ureditve, kot so določene v projektu iz 1. člena tega odloka, so usklajene z usmeritvami iz prej navedenega odloka.
IV. MERILA IN POGOJI ZA POSEGE V PROSTOR
Členitev ureditvenega območja
7. člen
Ureditveno območje PUP Vešenik je členjeno na naslednja območja urejanja:
OZS – območja obstoječih zazidanih struktur
PZP – območja predvidena za pozidavo
CVKS – območja cest z varovalnim koridorjem – stanje
CVKZ – območja cest z varovalnim koridorjem – zasnova
ZNP – Območja zelenih nezazidljivih površin.
Meja med posameznimi območji urejanja je razvidna na grafičnih prilogah št. 5 v projektu iz 1. člena tega odloka.
Namembnost – dovoljeni posegi v območjih urejanja
8. člen
Znotraj vseh območij urejanja, ki so opredeljena v 7. členu tega odloka, je dovoljena gradnja objektov, naprav in izvedba drugih posegov v prostor, ki so potrebni za normalno funkcioniranje komunalne infrastrukture (ceste vključno s hodniki za pešce in javno razsvetljavo, kanalizacija, vodovod), infrastrukture zvez (telefonsko omrežje) in energetske infrastrukture (omrežje in objekti za prenos električne energije, plinovodno omrežje) ter izvedba posegov za preprečevanje in sanacijo plazov.
9. člen
V območjih urejanja OZS, ki je opredeljeno v 7. členu tega odloka kot območje obstoječih zazidanih struktur, so dovoljeni naslednji posegi v prostor:
1. Posegi na obstoječih objektih
Obstoječe objekte in naprave, ki so zgrajeni z ustreznimi dovoljenji, je dovoljeno dozidati, nadzidati ter jim spremeniti namembnost pod enakimi pogoji, ki veljajo za novogradnje, kolikor to ni v nasprotju z ostalimi določili tega odloka. Dovoljena so tekoča vzdrževalna dela in notranje adaptacije.
Dozidava obstoječega objekta je dovoljena pod naslednjimi pogoji:
a) takrat, ko je ugotovljeno, da sta obstoječi objekt ali prejšnja dozidava zgrajena z ustreznim dovoljenjem;
b) takrat, ko je ugotovljeno, da obstoječi objekt še ni bil dozidan ali pa da prejšnja dozidava ni presegla površine tlorisa, ki je dovoljen za dozidave;
c) velikost dozidanega dela objekta se določi ob upoštevanju razmerja med pozidano in nepozidano površino parcele tako, da skupni tloris obstoječega in dozidanega dela objekta ne presega 60% površine parcele, istočasno pa mora biti s tlorisnimi gabariti prilagojen sosednjim objektom, ki imajo enako namembnost;
d) objekt je mogoče dozidati večkrat, pri tem pa tlorisne dimezije vseh dozidanih delov skupaj ne smejo presegati velikosti, ki je določena v točkah c tega člena.
Nadzidava obstoječega objekta je dovoljena takrat, ko je ugotovljeno, da obstoječi objekt zgrajen z ustreznim dovoljenjem, da še ni bil nadzidan, ali je bil nadzidan le na enem delu, in ko je obstoječi objekt ali njegov nadzidan del po višinskih gabaritih izrazito nižji od sosednjih objektov, ki imajo enako namembnost in so zgrajeni z ustreznimi dovoljenji.
2. Sprememba namembnosti obstoječih objektov
Dovoljena je spremembe namembnosti obstoječih nestanovanjskih objektov v stanovanjske namene, v namene mirne storitvene in poslovne dejavnosti ter za turistične dejavnosti (turistične sobe, apartmaji, in spremljajoči prostori).
Dovoljena je sprememba namembnosti v delih obstoječih stanovanjskih objektov za mirne storitvene in poslovne dejavnosti brez motilnih vplivov na bivalne pogoje, z minimalnimi potrebnimi zunanjimi ureditvami, ter za turistične dejavnosti (turistične sobe, apartmaji, in spremljajoči prostori). Pri taki spremembi namembnosti mora ostati več kot polovica bruto površine objekta namenjena stanovanjski funkciji.
3. Nadomestna gradnja objektov
Z nadomestno gradnjo se nadomešča obstoječ dotrajan objekt. Za odločitev o nadomestni gradnji ni odločilno stanje vpisano v katastru (stavbišče), temveč je gradnja nadomestnih objektov dovoljena le takrat, ko je po ogledu stanja na terenu ugotovljeno, da objekt še obstaja. Namembnost nadomestnega objekta se sme spremeniti le pod pogoji, ki veljajo za spremembe namembnosti obstoječih objektov.
Gradnja nadomestnih objektov je dovoljena, če je objekt dotrajan in funkcionalno nespremenjen ali površinsko nezadosten in če zanj še ni bila izkoriščena možnost gradnje nadomestnega objekta.
Gradnja nadomestnih objektov je praviloma dovoljena po predhodni odstranitvi obstoječega objekta, ki se nadomešča, na isti lokaciji.
Začasna ohranitev obstoječega stanovanjskega objekta, ki se nadomešča, je izjemoma dovoljena le, če investitor za čas gradnje nadomestnega objekta nima drugega bivališča, kolikor gre za gradnjo nadomestne stanovanjske hiše. Investitor mora obstoječi objekt, ki ga z gradnjo nadomešča, pa je zanj dovoljena začasna ohranitev, odstraniti najpozneje v roku enega leta po izdaji uporabnega dovoljenja oziroma po pričetku uporabe novega objekta.
Nadomestni objekt mora biti lociran znotraj mej območja OZS oziroma morajo biti zagotovljeni odmiki od parcelnih mej ter sosednjih objektov.
4. Novogradnja individualnih stanovanjskih objektov.
5. Gradnja pomožnih objektov, ki predstavljajo funkcionalno dopolnitev obstoječih stanovanjskih oziroma gospodarskih poslopij ter ostalih pomožnih objektov in ki so opredeljeni v veljavnem odloku o določitvi pomožnih objektov in drugih posegov v prostor na območju Občine Slovenske Konjice, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje. Pri novogradnjah se garaže in drugi pomožni objekti praviloma uredijo v sklopu objekta.
10. člen
V območjih urejanja PZP, ki so opredeljena v 7. členu tega odloka kot območja predvidena za pozidavo, je dovoljena novogradnja individualnih stanovanjskih objektov pod naslednjimi pogoji:
a) V primeru, da nov individualni stanovanjski objekt ne bo lociran na osnovi predloga za parcelacijo zemljišča, ki je opredeljen na grafični prilogi št. 5 v projektu iz 1. člena tega odloka, je potrebno pred izdelavo lokacijske dokumentacije pridobiti strokovne podlage iz 4. člena tega odloka.
b) Poleg stanovanjske funkcije je v delu novega objekta dovoljena tudi ureditev prostorov za mirne storitvene in poslovne dejavnosti brez motilnih vplivov na bivalne pogoje z minimalnimi potrebnimi zunanjimi ureditvami ter za dejavnosti za turistične dejavnosti (turistične sobe, apartmaji in spremljajoči prostori). Pri taki dodatni namembnosti v novem stanovanjskem objektu mora ostati več kot polovica bruto površine objekta namenjena stanovanjski funkciji.
V območjih urejanja PZP je dovoljena tudi gradnja pomožnih objektov, ki predstavljajo funkcionalno dopolnitev obstoječih stanovanjskih objektov ter ostalih pomožnih objektov in ki so opredeljeni v veljavnem odloku o določitvi pomožnih objektov in drugih posegov v prostor na območju Občine Slovenske Konjice, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje. Pri novogradnjah se garaže praviloma uredijo v sklopu objekta.
11. člen
Območja urejanja z oznako CVKS, ki so opredeljena v 7. členu tega odloka kot rezervat obstoječe ceste, se varujejo kot rezerviran prostor za rekonstrukcijo obstoječih cest. V rezervatu, ki je širok 10m, je vključena širina obstoječe ceste, prostor za predvideno rekonstrukcijo ceste na širino 5,5m ter potrebne ureditve bankin, nasipov in usekov. Na predelih obstoječih cest, kjer se ceste približajo obstoječim objektov, se rezervat razširi z obojestransko toleranco ±5m. Pri izdelavi idejnih projektov za rekonstrukcije obstoječih cest je na teh predelih, v okviru toleranc, potrebno prilagajati traso rekonstruirane ceste obstoječim objektom, kolikor so ti zgrajeni z ustreznimi dovoljenji. Območje z oznako OVCK je opredeljeno tudi kot koridor za bodočo izvedbo primarnih komunalnih vodov. V območjih z oznako CVKS ni dovoljena parcelacija za novo predvideno gradnjo vse do izdelave idejnih projektov za rekonstrukcijo obstoječih cest.
12. člen
Območja urejanja z oznako CVKZ, ki so opredeljena v 7. členu tega odloka kot rezervat predvidenih cest, se varujejo kot rezervati za izvedbo predvidenih internih dovoznih cest. V rezervatu, ki je širok 6m je vključena širina predvidene ceste min. 4m ter prostor za potrebne ureditve bankin, nasipov in usekov. Območje z oznako OVCZ je opredeljeno tudi kot koridor za bodočo izvedbo primarnih komunalnih vodov. V teh območjih ni dovoljena parcelacija za novo predvideno gradnjo.
13. člen
Območja urejanja z oznako ZNP, ki so opredeljena v 7. členu tega odloka kot zelene nezazidljive površine, se varujejo kot zelene površine znotraj ureditvenega območja PUP Vešenik. Dovoljena je kmetijska, neintenzivna raba zemljišča (ljubiteljsko vinogradništvo, vrtičkarstvo, sadjarstvo, travniška raba).
Območja ZNP so nezazidljiva, dovoljeni so le posegi, ki so opredeljeni v 8. členu tega odloka.
V. MERILA IN POGOJI GLEDE OBLIKOVANJA NOVOGRADENJ IN DRUGIH POSEGOV V PROSTOR
a) Lega objektov
14. člen
Odmiki novih objektov, to so novogradnje objektov, prizidave in nadzidave obstoječih objektov, se določajo tako, da se odmik meri od zunanjega roba zida objekta s pogojem, da napušč strehe ne presega 80cm. Novi objekti in naprave morajo biti odmaknjeni od parcelne meje tako, da ni motena sosednja posest, da je možno vzdrževanje objektov in naprav ter da so upoštevani varstveni pogoji.
Novogradnja mora biti oddaljena najmanj 4m od najbližje točke parcelne meje sosednje parcele. Oddaljenost je lahko izjemoma manjša, če s tem soglaša lastnik sosednje meje, vendar ne manj kot 2m.
Odmik novega objekta ali naprave od sosednjega objekta mora biti najmanj 8m. Manjši odmiki so dovoljeni v primerih, ko so zagotovljeni požarnovarstveni ter sanitarni pogoji in če s takim odmikom soglaša lastnik sosednjega objekta.
Odmiki od javnih cest morajo biti pri novih objektih in napravah usklajeni s pogoji iz zakona o cestah. Odmiki od nekategoriziranih cest praviloma ne smejo biti manjši od 4m.
Odmiki od tras komunalnih vodov in naprav morajo biti v skladu z predpisi in tehničnimi normativi, ki veljajo za posamezne komunalne vode in naprave. Pogoje za odmike novogradenj in drugih posegov v prostor od komunalnih vodov in naprav določijo upravljalci komunalnih vodov in naprav.
Izraba zemljišča naj bo prilagojena obstoječi izrabi v okolici. Zazidanost parcele, ne glede na vrsto posega, ne sme presegati 60% zemljišča.
b) Pogoji za oblikovanje objektov
15. člen
Za oblikovanje samostojnih stanovanjskih in drugih objektov objektov je dovoljeno:
– oblikovanje razgibane, neformalne tlorisne zasnove objekta;
– oblikovanje razgibane etažnosti objekta tako, da se prilagaja terenu;
– oblikovanje razgibane strehe, z več strešinami, neobveznim naklonom strešin in z višinskimi poudarki;
– oblikovanje neformalnih fasad,
– uporaba sodobnih materialov v konstrukciji in obdelavi fasad,
– neobvezna barva na fasadah in kritine.
Izhodišča za oblikovanje, ki so podana v prvem odstavku tega člena, se lahko uporabijo tudi pri dozidavah in nadzidavah obstoječih objektov, vendar tako, da bo nov del objekta tvoril z obstoječim delom objekta oblikovno celoto.
Za oblikovanje pomožnih objektov je potrebno upoštevati pogoje iz veljavnega odloka o določitvi pomožnih objektov in drugih posegov v prostor na območju Občine Slovenske Konjice, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje. Za pomožne objekte veljajo enaki pogoji glede motilnih vplivov na okolico, kot to velja za novogradnje.
16. člen
Sestavni del projektne dokumentacije za objekte je mnenje Odbora za komunalno infrastrukturo, okolje in prostor pri Občini Slovenske Konjice k projektni dokumentaciji.
c) Urejanje okolice
17. člen
Ograje okoli funkcionalnega zemljišča je možno postavljati tja, kjer so okoliška zemljišča pretežno že urejena na podoben način. Ograja naj bo praviloma lesena ali živa meja do višine največ 1,60m, na križiščih ter na nepreglednih delih ob cesti oziroma tam, kjer je zahtevana preglednost, pa ne sme presegati 0,6m.
Ograje na zemljiščih ob obstoječih cestah ne smejo segati v koridor obstoječih cest CVKS, kot je določen v 7. oziroma v 12. členu tega odloka, razen v primeru, da so izpolnjeni pogoji iz 12. člena tega odloka. Ograje na zemljiščih ob predvidenih cestah ne smejo segati v koridor predvidenih cest CVKZ, kot je določen v 7. oziroma v 13. členu tega odloka.
Ograja mora biti oddaljena 0,8m od zunanjega roba hodnika za pešce oziroma, če ni hodnika vsaj 2,0m od roba cestnega telesa.
Višinske razlike terena naj bodo praviloma premoščene s travnatimi brežinami. V primeru postavitve opornih zidov, naj bodo le-ti intenzivno ozelenjeni. Okolica se lahko zasadi praviloma le z avtohtono vegetacijo.
VI. MERILA ZA DOLOČANJE PARCEL IN FUNKCIONALNIH ZEMLJIŠČ
18. člen
Za območja urejanja PZP je na graf. prilogi št 5 v projektu iz 1. člena tega odloka opredeljen predlog za bodočo parcelacijo. V primeru, da bo lastnik zemljišča izvedel drugačno parcelacijo zemljišča, je potrebno za vse parcele zagotoviti nemoten dostop do obstoječih in predvidenih cestnih povezav oziroma do območij CVKS in CVKZ, kar je potrebno prikazati v strokovnih podlagah, ki so opredeljene v 4. členu tega odloka.
19. člen
Funkcionalna zemljišča za posamezne objekte in zunanje ureditve se določajo na osnovi naslednjih kriterijev:
a) V funkcionalno zemljišče objekta se šteje zazidana površina objekta z dodanim 2m širokim pasom okrog objekta, ki je potreben za normalno vzdrževanje objekta, ter površine za dovoz do objekta ter druge zunanje ureditve, s katerimi se spreminja raba zemljišča v neplodno zemljišče (parkirni prostori, manipulativne površine, utrjene pohodne površine, škarpe ipd.).
b) Kolikor velikost parcele ne zagotavlja normalnega funkcioniranja objekta oziroma ni omogočeno oblikovanje funkcionalnega zemljišča, gradnja objekta ni dovoljena.
c) Za pomožne objekte se funkcionalno zemljišče določi na osnovi namembnosti in velikosti objekta ter naravnih lastnosti razpoložljive parcele, namembnostjo in funkcijo.
VII. MERILA IN POGOJI ZA KOMUNALNO UREJANJE STAVBNIH ZEMLJIŠČ
Splošni pogoji
20. člen
Vsi objekti morajo biti priključeni na obstoječe oziroma kasneje na novo zgrajeno komunalno in energetsko omrežje in naprave. Komunalne ureditve morajo biti izvedene na način, ki zagotavlja ustrezno varstvo okolja (zrak, voda, tla) in ustrezno obrambno zaščitnim zahtevam (varstvo pred požarom, oskrbo v izrednih razmerah, zmanjševanje ogroženosti ipd.).
Ceste
21. člen
Pri načrtovanju in izvedbi novih cest in rekonstrukcij obstoječih cest v koridorjih CVKS in CVKZ, kot so opredeljeni v 7., 11. in 12. členu tega odloka, ter pri načrtovanju in izvedbi priključkov na te ceste, je potrebno upoštevati veljavne občinske odloke, ki urejajo to področje v Občini Slovenske Konjice.
Na križiščih in nepreglednih odsekih prometnih poti je dovoljena izvedba ograj ali živih mej le do višine 0,6m. Objekti ob prometnicah morajo biti oddaljeni od cestnega telesa najmanj 2,0m oziroma skladno z ostalimi določili tega odloka.
Cestni priključki morajo biti projektirani in izvedeni v niveleti ceste, pravokotni na os občinske ceste, oziroma morajo biti določeni na osnovi izračuna preglednostnega trikotnika, ter z ustreznimi priključnimi radiji.
Za gradnjo v varovalnem pasu občinske ceste, za katero je potrebno gradbeno dovoljenje ali odločba o priglasitvi del, je potrebno izdelati ustrezno projektno dokumentacijo ter na tej osnovi pridoboti cestno soglaje upravljalca občinske ceste.
Obstoječi objekti. ki so zgrajeni brez ustreznih dovoljenj v varovalnem pasu občinskih cest, in za katere se ugotovi, da zmanjšujejo prometno varnost, se morajo prilagoditi pogojem iz tega odloka.
Kanalizacija in vodovod
22. člen
Na območjih, kjer še ni urejene kanalizacije, se odvod odpadnih vod rešuje z individualnimi ali skupinskimi greznicami brez odtoka (na praznjenje) oziroma s čistilno napravo, kar naj bo usklajeno s strokovnim navodilom o urejanju gnojišč in greznic (Uradni list SRS, št. 10/85) in z uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaženja (Uradni list RS, št. 35/96).
Pogoji za kanalizacijsko omrežje so naslednji:
a) Mesto priključka sanitarne kanalizacije in priključitev na predvideni zbirni kanal Bezina – CČN Slovenske Konjice (za predvideni objekt I. faze zbirnega kanala Bezina) določi in izvede uradni predstavnik upravljalca javne kanalizacije, izvede pa se na stroške investitorja. Upravljalec javne kanalizacije prav tako določi mesto začasnega izpusta sanitarne kanalizacije v odprti odvodnik v I. fazi, to je do izgradnje zbirnega kanala Bezina – CČN Slovenskih Konjic.
b) Padavinske in odpadne vode s povoznih površin se zberejo preko cestnih rešetk in peskolovov v zbirnem jašku in se vodijo v odprte odvodnike oziroma obcestne jarke preko lovilca olj in bencina po veljavnem občinskem odloku o odvajanju odpadne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 35/96).
c) Eventualno dodatno obremenjene odpadne vode iz posameznih objektov morajo biti speljane preko lovilcev olj in maščob, lovilcev bencina in vnetljivih tekočin v javno kanalizacijo. Za lovilce olj in maščob je potrebno voditi poslovnik o obratovanju in vzdrževanju in mora biti na vpogled vzdrževalcu javne kanalizacije.
d) V javno kanalizacijo je dovoljeno odvajati vode, ki ustrezajo MDK-ju (strokovno navodilo o snoveh, ki so nevarne in škodljive – Uradni list RS, št. 35/96).
e) Pred pridobitvijo uporabnega dovoljenja mora investitor pridobiti izjavo upravljalca kanalizacije o tehnično pravilni izvedbi, ter o izpolnjevanju zahtevanih pogojev predloženega soglasja za odvodnjavanje in izvedbo priključka na javno kanalizacijo.
f) Eventualni potrebni objekti predčiščenja za posamezne investitorje predvidenih stanovanjskih gradenj se izvedejo po predloženi tehnični dokumentaciji, ki mora biti usklajena s pogoji predloženega soglasja, potrjena s strani upravljalca javne kanalizacije in locirani izključno na zemljišču, ki je v lasti takšnega onesnaževalca odpadnih voda.
g) Odnos med upravljalcem javne kanalizacije in investitorjem je reguliran v skladu z veljavnim občinskim odlokom o odvajanju odpadne in padavinske vode na območju Občine Slovenske Konjice (Uradni list RS, št. 55/97).
Vse samostojne garaže in garaže v objektih morajo biti opremljene z lovilcem olj. Vsi objekti morajo imeti zagotovljen odvod meteornih vod.
23. člen
Vsa nova in dopolnilna gradnja mora biti priključena na vodovodno omrežje v skladu s pogoji upravljalca.
Pogoji za vodovod so naslednji:
a) Stanovanjska enota oziroma eventualni poslovni del objekta morata imeti obvezno ločene vodomere, za katere določi lokacijo in izvede priključek upravljalec objekta. Poraba vode se odčitava preko posameznega vodomera za stanovanjske enote in poslovno dejavnost, vsi vodomeri pa so obvezno izvedeni izven teh enot, na dostopne mestu za upravljalca vodovoda.
b) Glavni vodomer se vgradi v tipski oziroma ustrezno dimenzioniran vodomerni jašek, katerega predlaga upravljalec glede na priključno moč – presek vodovodnega priključka. Jašek naj bo lociran na primernem mestu v neposredni bližini priključka voda, ter ustrezno zaščiten proti zmrzovanju.
c) Upravljalec vodovoda si pridržuje pravico do priključevanja ostalih uporabnikov preko tega priključka in preureditev, če je to potrebno.
d) Odnos med dobaviteljem in potrošnikom je reguliran z odlokom o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Slovenske Konjice (Uradni list RS, št. 55/97).
e) Upravljalec se zavezuje vzdrževati vodovodni priključek za razdalje do 30m od mesta priključitve na javni vodovod. Stroški na ostalem delu vodovoda v primeru poškodb bremenijo investitorja.
f) Upravljalec bo lahko zagotavljal normalno vodooskrbo na obravanem območju ZN Vešenik izključno po zahtevanih izgradnjah objektov in naprav s tlaki do 4 barov ob normalnih razmerah na javnem vodovodnem omrežju. Eventuelne dodatne zahteve pristojnih inšpekcij za izvedbo nadzemnih hidrantov bodo v celoti bremenile bodoče uporabnike.
g) Pred pridobitvijo uporabnega dovoljenja mora investitor pridobiti izjavo upravljalca vodovoda o tehnično pravilni izvedbi in izpolnjevanju pogojev soglasja glede izgrajenih objektov, vodovodov ter primarnega priključka na javni vodovod.
24. člen
Drugi pogoji za kanalizacijo in vodovod so naslednji:
a) Pred pričetkom gradbenih del je potrebno pri upravljalcu komunalnih vodov JKP Slovenske Konice naročiti zakoličbo obstoječega vodovodnega in kanalizacijskega omrežja ter nadzor med gradnjo.
b) Med gradnjo je potrebno upoštevati zahtevane minimalne odmike gradbenih linij objektov od osi vodovoda, ki znaša 4m.
c) Med gradnjo in po izgradnji mora biti omogočeno nemoteno vzdrževanje obstoječih komunalnih vodov in objektov z urejenimi dostopi za potrebe vzdrževanje obstoječih komunalnih vodov in objektov z urejenimi dostopi za potrebe vzdrževanja, npr. tovorna cisterna za črpanje fekalij.
d) Obveznost do tretjih oseb v zvezi z izkoriščanjem zemljišča, na katerem se izvede vodovodni ali kanalizacijski priljuček nosi naročnik sam.
e) Investitor je dolžan plačati vse prispevke za priključitev na javni vodovod in kanalizacijo upravljalcu vodov pred izvedbo priključkov.
f) V primeru, ko vodovodni ali kanalizacijski priključek poteka ali križa druge komunalne naprave, je naročnik dolžan pridobiti ustrezna soglasja in dovoljenja lastnikov teh naprav na svoje stroške.
Elektrika
25. člen
Priključitev novogradenj, adaptiranih in rekonstruktuiranih objektov na električno omrežje je dovoljena le v skladu s pogoji upraljalca.
Pogoji za električno omrežje so naslednji:
a) Pri načrtovanju in gradnji objektov na ureditvenem območju za katerega bodo izdelani prostorsko izvedbeni akti in lokacijske dokumentacije je potrebno upoštevati vse pravilnike, normative in tipizacijo, ki urejajo to področje.
b) Srednje in nizkonapetostni vodi bodo večinoma grajeni v nadzemni izvedbi, v podzemni oziroma kabelski izvedbi bodo vodi grajeni le v strnjenih, urbanih območjih.
c) Potrebna izgradnja nove transformatorske postaje (TP 20/0,4 kV) in pripadajočega omrežja (20 kV in 0,4 kV) na obravnavanem območju bo določena na osnovi števila, lokacije in tipa novogradenj ter od napetostnih razmer pri odjemalcih, priključenih na obstoječe elektroenergetske vode in objekte.
d) Nova transformatorska postaja z pripadajočim priključnim 20 kV vodom mora bit zgrajena kot samostojni objekt. Pri tem je potrebno pri lociranju novih objektov v bližini nove transformatorske postaje in priključnega 20kV voda izpolniti zahteve glede elektromagnetnega sevanja in hrupa (uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem okolju, Uradni list RS, št. 70/96 in uredba o hrupu v naravnem in življenskem okolju, Uradni list RS, št. 45/95).
e) Za ureditveno območje PUP Vešenik v Slovenskih Konjicah je potrebno izdelati idejni projekt za izgradnjo elektroenergetskih vodov in prestavitev obstoječih elektroenergetskih vodov. V idejnem projektu mora biti določena lokacija nove transformatorske postaje, trasa priključnega 20kV voda in 0,4kV razvoda ter lokacije morebitnih prestavljenih elektroenergetskih vodov.
f) Kot koordinator za izdelavo idejnega projekta in kasneje izgradnjo nove elektroenergetske infrastrukture, ter za morebitne potrebne preureditve elektroenergetskih vodov in naprav, lahko nastopa Občina Slovenske Konjice ali od nje pooblaščena pravna ali fizična oseba.
g) Za vsako poznejšo detajlnejšo izdelavo prostorske dokumentacije si mora projektant pri upravljalcu elektroenergetskih naprav pridobiti natančne podatke o poteku tras elektroenergetskih vodov in lokacije posameznih elektroenergetskih objektov.
h) V skladu s splošnimi pogoji za dobavo in odjem električne energije (Uradni list SRS, št. 27/85) si bodo morali investitorji za vsako novo priključitev ali povečanje priključne moči pridobiti elektroenergetska soglasja in izpolniti z njim predpisane pogoje.
Telefon
26. člen
Za pozamezna območja pozidave OZS in PZS ko so določena v 7. 9. in 10. členu tega odloka, je potrebno izdelati idejno zasnovo telefonskega omrežja.
Pri določanju lege objektov od TK infrastrukture je potrebno upoštevati odmike oziroma zaščitne ukrepe, ki jih predpiše Telekom Slovenije v soglasju k lokaciji ali gradbenemu dovoljenju za posamezne objekte.
Izgradnja in vzdrževanje telefonskega omrežja se izvaja z upoštevanjem ostalih določil tega odloka.
Ogrevanje
27. člen
Ogrevanje objektov je potrebno urediti z individualnimi kurišči v objektih, pri tem pa ni dovoljena uporaba trdih goriv oziroma je potrebno zagotoviti, da ne bodo prekoračene s predpisi dopustne emisije.
Ravnanje z odpadki
28. člen
Pri ravnanju z komunalnimi in drugimi odpadki je potrebno upoštevati določila odlokov, ki urejajo to področje v občini Slovenske Konjice.
Vsak posamezni investitor poslovno–stanovanjskega objekta je dolžan na svojem zemljišču urediti ustrezno dimenzioniran ekološki otok za zbiranje odpadkov, ter nabaviti ustrezne tipske posode. Ureditev ekološkega otoka mora zagotoviti ločeno zbiranje odpadkov ter ustrezati vsem sanitarno tehničnim predpisom, vključno z vizuelno ter mehansko zaščito proti vetru.
Ekološki otok mora imeti stalno zagotovljen dostop specializiranemu tovornemu smetarskemu vozilu.
VIII. MERILA IN POGOJI ZA VAROVANJE NARAVNIH VREDNOT IN KULTURNE DEDIŠČINE
29. člen
Znotraj ureditvenega območja PUP Vešenik ni evidentiranih objektov in območij naravnih vrednot in kulturne dediščine.
V primeru odkritja naravne vrednote je potrebno o tem obvestiti pristojno naravovarstveno službo, da izdela smernice in navodila za tako rabo prostora, ki ne bo ogrožala naravne vrednote; do takrat je potrebno zaustaviti vse dejavnosti, ki bi ogrozile naravno vrednoto.
IX. MERILA IN POGOJI ZA VAROVANJE IN IZBOLJŠANJE OKOLJA
30. člen
Dovoljene so vse vrste posegov za izboljšanje okolja (sanacije plazov, preprečevanje erozije in drugo). Vsi posegi v prostor morajo biti izvedeni v obliki in na način, ki sledi strukturam v prostoru in obstoječi rabi, ter upošteva naravne značilnosti prostora (materiali, vegetacija, neformalna zasnova zasaditve, značilne smeri in oblike pri regulacijah in melioracijah).
V skladu z veljavnim zakonom o vodah (Uradni list RS, št. 38/81) je potrebno pridobiti vodnogospodarsko soglasje in vodnogospodarsko dovoljenje za vsako spremembo vodnega režima, ki lahko nastane:
– z rabo in izkoriščanjem vode,
– z izpuščanjem onesnažene vode oziroma snovi, ki onesnažuje vodo,
– z gradnjo in rekonstrukcijo vodnogospodarskih in drugih objektov in naprav,
– z drugimi posegi v naravni ali umetni vodotok in vodna zemljišča, s katerimi se spreminja količina, kakovost, prostorska ali časovna razporeditev voda oziroma se spreminjajo razmere na vodnih in priobalnih zemljiščih.
Obstoječe hišne vodnjake je potrebno ohranjati in vzdrževati.
31. člen
Za varstvo zraka pred onesnaževanjem je potrebno za obstoječe objekte, ki so vir onesnaževanja, pridobiti meritve emisij v zrak ter pripraviti program sanacije. Pri gradnji novih objektov in naprav pa je potrebno zagotoviti, da ne bodo prekoračene s predpisi dopustne emisije.
32. člen
Območja urejanja po teh PUP, kot so opredeljena v določilih od 5. do 8. člena tega odloka, se po 4. in 5. členu uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95), opredeljujejo v III. stopnjo varstva pred hrupom (III. območje), ki navaja: trgovsko-poslovno-stanovanjsko območje, ki je hkrati namenjeno bivanju oziroma zgradbam z varovanimi prostori in obrtnim ter podobnim proizvodnim dejavnostim (mešano območje), območje, namenjeno kmetijski dejavnosti ter javno središče, kjer se opravljajo upravne, trgovske storitvene ali gostinske dejavnosti. Za to območje so določene mejne dnevne in nočne ravni hrupa in sicer nočna raven: 50 dBA (od 22. do 6. ure) in dnevna raven: 60dBA (od 6. do 22. ure).
Pri načrtovanju objektov in naprav je potrebno upoštevati raven hrupa, ki bo nastajala zaradi dejavnosti v objektih in predvideti ustrezne rešitve (izolacija fasadnih elementov ipd.) za zmanjšanje teh vplivov.
Ob začetku obratovanja oziroma uporabe objektov in naprav, v katerih bi utegnil nastajati prekomerni hrup, je potrebno opraviti meritve hrupa pri najbližjem objektu. V primeru, da bi bilo stanje hrupnosti poslabšano oziroma bi bile presežene dovoljene ekvivalentne ravni hrupa, je potrebno stanje hrupnosti sanirati z ustreznimi tehničnimi ukrepi (aktivna, pasivna zaščita).
X. POGOJI PRI UREJANJE PROSTORA ZA OBRAMBO IN ZAŠČITO
33. člen
Interesi in potrebe po zaklanjanju in zavarovanju prebivalstva in dobrin v izrednih razmerah je potrebno urejati skladno z veljavnimi predpisi za to področje.
Za varstvo pred požarom je potrebno upoštevati požarnovarnostne predpise, zlasti pa je potrebno:
– zagotoviti dostop interventnih vozil vsaj iz treh strani objekta ali naprave,
– zagotoviti takšno izvedbo cest, interventnih poti in dostopov, da bodo omogočale vožnjo za interventna vozila (širina vsaj 3,5m ter da prenesejo osni pritisk vozil do 10t),
– zagotoviti zadostne količine požarne vode iz obstoječe oziroma predvidene hidrantne mreže,
– ob objektih in napravah zagotoviti zadosten zunanji prostor, ki omogoča morebitno evakuacijo ljudi in dobrin iz objektov in naprav,
– upoštevati je potrebno razdalje, čas prihoda in oddaljenost najbljižje gasilske enote.
34. člen
Pri izdelavi projektne dokumentacije za posamezne posege v prostor ter pri njihovi izvedbi je potrebno pridobiti in upoštevati pogoje iz geološko geomehanskega poročila, ki ga mora pridobi investitor za vsak poseg posebej.
Splošni pogoji gradnje so opredeljeni v Geološko – geomehanskem poročilu sestavi in nosilnosti tal teh pogojih gradnje (GEOSVET Geološko svetovanje in raziskave, Samo Marinc s.p.; arh. št. 41-6/99 z datumom april-maj 1999), ki je sestavni del projekta iz 1. člena tega odloka.
XI. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN DRUGI POGOJI ZA IZVAJANJE ODLOKA
35. člen
Za komunalno opremo zemljišč so odgovorni investitorji posamičnih posegov v prostor. Občina Slovenske Konjice lahko nastopa kot koordinator aktivnosti v zvezi z načrtovanjem in izvedbo potrebne komunalne in energetske infrastrukture ter infrastrukture zvez, na osnovi dogovora z zainteresiranimi investitorji.
Občina Slovenske Konjice bo potrebno infrastrukturo izgrajevala fazno v skladu s prilivom sredstev.
Prodajalci parcel morajo ob vsaki prodaji gradbene parcele zemljišče, ki je namenjeno za cesto oziroma za dostop do parcele, brezplačno prenesti v last Občine Slovenske Konjice oziroma v javno dobro.
Investitorji novogradenj so pred izdajo gradbenega dovoljenja dolžni poravnati Občini Slovenske Konjice vrednost predvidenih investicijskih vlaganj v primarno infrastrukturo. Plačilo sorazmernega dela stroškov predvidenih infrastrukturnih vlaganj je pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja. To plačilo nadomesti plačilo komunalnega prispevka. Sestavni del tega odloka je potrjen program opremljanja stavbnih zemljišč potrebnih investicijskih vlaganj (št. 01200/0010/98 9207, marec 2002) na ureditvenem območju PUP Vešenik.
Stroške investicijskih vlaganj plačajo novograditelji, medtem ko se komunalni prispevek za posege na obstoječih objektih, ki so bili zgrajeni na osnovi ustreznih dovoljenj, plača po veljavnem odloku.
Investitorji posegov v prostor morajo upoštevati:
– določbe lokacijskega dovoljenja in gradbenega dovoljenja oziroma odločbe o priglasivi del, ki temeljijo na pogojih tega odloka;
– ne sme spreminjati namembnosti površin in objektov, razen za namene kot jih določa ta odlok.
36. člen
Načeloma velja, da je pred začetkom gradnje novih objektov, obvezna izvedba osnovne komunalne infrastrukturne mreže (dostopna cesta, odvodnjavanje fekalij, odvodnjavanje meteornih vod, oskrba z elektriko) do take mere, da je omogočeno normalno funkcioniranje območja oziroma objektov. Občina Slovenske Konjice bo potrebno infrastrukturo izgrajevala fazno v smeri od juga proti severu ureditvenega območja. V primeru, da se ugotovi, da je komunalna opremljenost zemljišča nezadostna, ni dovoljena nova gradnja.
XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
37. člen
Z dnem ko začne veljati ta odlok, prenehata veljati za območje urejanja s temi PUP, kot so določeno v 5. členu tega odloka, naslednja odloka:
a) odlok o Prostorskih ureditvenih pogojih za dele naselij Slovenske Konjice, Zreče, Loče, Vitanje, znotraj mej ureditvenih območij za ta naselja (Uradni list SRS, št. 22/89)
b) odlok o Prostorskih ureditvenih pogojih za dele naselij Slovenske Konjice, Zreče, Loče, Vitanje, znotraj mej ureditvenih območij za ta naselja – za območje urejanja z evid. št. 8 Vešenik (Uradni list RS, št. 56/98).
38. člen
Prostorski ureditveni pogoji oziroma projekt iz 1. člena tega odloka so na vpogled na upravi Občine Slovenske Konjice in Upravni enoti Slovenske Konjice.
39. člen
Nadzor nad izvajanjem odloka opravljajo pristojne državne in občinske inšpekcijske službe.
40. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 01200-0010/98-9101
Slovenske Konjice, dne 4. aprila 2002.
Župan
Občine Slovenske Konjice
Janez Jazbec l. r.

AAA Zlata odličnost