Uradni list

Številka 42
Uradni list RS, št. 42/2002 z dne 15. 5. 2002
Uradni list

Uradni list RS, št. 42/2002 z dne 15. 5. 2002

Kazalo

2014. Pravilnik o monitoringu kemijskega stanja površinskih voda*, stran 4162.

Na podlagi 69. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93, 44/95 – odl. US, 1/96, 9/99 – odl. US, 56/99 - zakon o varstvu okolja in 22/00 zakon o javnih skladih) izdaja minister za okolje in prostor
P R A V I L N I K
o monitoringu kemijskega stanja površinskih voda*
1. člen
Ta pravilnik določa način in obseg izvajanja imisijskega monitoringa za površinske vode za katere je, na podlagi uredbe o kemijskem stanju površinskih voda (Uradni list RS, št. 11/02, v nadaljnjem besedilu: uredba), določeno obvezno ugotavljanje kemijskega stanja in pogoje za izvajalce monitoringa.
2. člen
Pojmi imajo po tem pravilniku naslednji pomen:
1. Splošni fizikalno-kemijski parametri (v nadaljnjem besedilu: splošni parametri) so temperatura, nasičenost s kisikom, slanost, pH in vsebnost hranil v vodi in so določeni v prilogi 1 uredbe.
2. Parametri so snovi iz prednostnega seznama (v nadaljnjem besedilu: prednostni parametri) in snovi iz indikativnega seznama (v nadaljnjem besedilu: indikativni parametri), navedeni v prilogi 1 uredbe.
3. Analizna metoda je zaporedje postopkov, ki se uporabljajo pri merjenju posameznega parametra.
4. Meja zaznavnosti je najnižja vrednost parametra, ki se jo lahko izmeri z navedeno analizno metodo.
5. Pregledne meritve so meritve, ki se izvajajo na vseh merilnih mestih mreže merilnih mest površinskih voda in so namenjene izdelavi programa rednih meritev. V okviru preglednih meritev se izvajajo meritve v polnem obsegu parametrov iz priloge 1, ki je sestavni del tega pravilnika. Pregledne meritve se izvajajo v obdobju enega leta in se ponovijo vsakih šest let.
6. Redne meritve so meritve, ki so namenjene ugotavljanju kemijskega stanja površinskih voda in ocenjevanju učinkov ukrepov zmanjševanja obremenjevanja površinskih voda z odvajanjem odpadnih voda. Redne meritve se izvajajo vsako leto, razen v času izvajanja preglednih meritev.
7. Dodatne meritve so pregledne ali redne meritve, ki se izvajajo na dodatnih merilnih mestih.
8. Razširjena merilna negotovost rezultata meritve označuje interval okoli tega rezultata, v katerem z določeno statistično verjetnostjo pričakujemo pravo vrednost merjene veličine.
3. člen
Izvedba monitoringa po tem pravilniku obsega:
– vzpostavitev mreže merilnih mest za ugotavljanje kemijskega stanja površinskih voda,
– izvajanje preglednih in rednih meritev monitoringa na merilnih mestih, skladno s programom monitoringa iz 9. člena tega pravilnika, in
– vodenje evidence o merilnih mestih za ugotavljanje kemijskega stanja.
4. člen
Vzpostavitev mreže merilnih mest za ugotavljanje kemijskega stanja površinskih voda iz prve alinee prejšnjega člena obsega:
– načrtovanje merilnih mest za ugotavljanje kemijskega stanja površinskih voda in
– izbiro ter določitev merilnih mest, značilnih za ugotavljanje kemijskega stanja površinskih voda, glede na hidromorfološke značilnosti.
5. člen
Izvedba meritev monitoringa iz druge alinee 3. člena tega pravilnika obsega:
– ugotavljanje sprememb na merilnem mestu glede na stanje, dokumentirano v evidenci o merilnih mestih posameznega vodnega telesa površinske vode,
– določanje pretoka vode tekočih voda na merilnem mestu,
– merjenje na merilnem mestu temperature zraka, temperature vode, električne prevodnosti, pH, nasičenosti s kisikom, prosojnosti in drugih parametrov, ki se jih meri na merilnem mestu,
– vzorčenje površinskih voda,
– pripravo vzorcev, prevoz vzorcev in shranjevanje vzorcev,
– prevzem vzorcev v laboratoriju,
– pripravo vzorcev v laboratoriju, merjenje in analizo vzorcev površinskih voda,
– izračun in vrednotenje spremembe vrednosti prednostnih in indikativnih parametrov,
– vrednotenje rezultatov meritev za ugotavljanje kemijskega stanja celotnega vodnega telesa površinske vode in
– izdelavo poročila o opravljenih meritvah in analizah.
6. člen
Pri preglednih meritvah se meri splošne, prednostne in indikativne parametre.
Pri rednih meritvah se meri splošne in prednostne parametre.
Obseg meritev indikativnih parametrov se določi v programu monitoringa.
7. člen
Na osnovnih, dodatnih in referenčnih merilnih mestih je treba v okviru preglednih in rednih meritev vzorčiti z enakomernimi presledki.
Meritve prednostnih parametrov v vodi se izvaja enkrat mesečno v okviru preglednih in enkrat na tri mesece v okviru rednih meritev.
Splošne in indikativne parametre se meri enkrat na tri mesece.
Prednostne parametre v sedimentu se meri najmanj enkrat letno.
8. člen
Izvajalec posameznih nalog monitoringa, ki se nanašajo na vzorčenje in analize vzorcev po tem pravilniku, mora imeti veljavno akreditacijsko listino, v skladu s standardom, ki vsebuje splošne zahteve za usposobljenost preskusnih in umerjevalnih laboratorijev, za tiste parametre površinskih voda, katerih meritve izvaja.
9. člen
Pregledne in redne meritve monitoringa se izvajajo na podlagi programa monitoringa, ki ga pripravi ministrstvo, pristojno za varstvo okolja (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
10. člen
Program monitoringa mora vsebovati:
– izbor in opis vodnih teles površinske vode, za katera se ugotavlja kemijsko stanje,
– izbor in opis vodnih teles površinske vode, ki so znatno obremenjena zaradi onesnaževanja s prednostnimi ali indikativnimi parametri,
– izbor mest vzorčenja in njihovo določitev s koordinatami z natančnostjo merila 1:25.000,
– način vzorčenja površinske vode in sedimentov ter opis postopkov in opreme vzorčenja,
– letni načrt pogostosti vzorčenja, obseg meritev indikativnih parametrov in meritev prednostnih parametrov,
– oceno finančnih sredstev za izvedbo programa monitoringa.
11. člen
Za vzorčenje in analize vzorcev po splošnih, prednostnih in indikativnih parametrih se uporabljajo analizne metode, določene s standardi iz priloge 1 tega pravilnika.
Za analize vzorcev iz prejšnjega odstavka se lahko uporabljajo tudi druge analizne metode, če meja zaznavnosti ustreza zahtevam iz priloge 1 tega pravilnika.
12. člen
Meja zaznavnosti uporabljene merilne metode ne sme biti višja od meje zaznavnosti, ki je za posamezen parameter kemijskega stanja določena v prilogi 1 tega pravilnika.
13. člen
Posode za vzorce voda, reagenti ali metode za konzerviranje dela vzorca za analizo enega ali več parametrov, razpošiljanje in shranjevanje vzorcev ter priprava vzorcev za analizo ne smejo vplivati na rezultate meritev.
Vzorce voda je treba hraniti v posodah iz materialov, kot je določeno s standardom SIST ISO 5667-6.
14. člen
O hidroloških razmerah, vzorčenju, meritvah in analizah, ki so predmet monitoringa, izdela ministrstvo poročilo o kemijskem stanju površinskih voda.
Poročilo iz prejšnjega odstavka mora vsebovati podatke o:
– izvajalcih posameznih nalog monitoringa,
– obsegu meritev,
– času in načinu vzorčenja ter uporabljenih merilnih metodah,
– rezultatih meritev in analiz za posamezne vzorce in parametre po merilnih mestih,
– meji zaznavnosti in razširjeni merilni negotovosti za uporabljene merilne metode po parametrih in
– vrednotenju rezultatov meritev in analiz vzorcev za obdobje zadnjih desetih koledarskih let.
Sestavni del poročila iz prvega odstavka tega člena je tudi ugotovitev kemijskega stanja vodnih teles površinskih in prikaz kemijskega stanja kot grafična priloga, na kateri so označena:
– z modro barvo vodna telesa, ki imajo dobro kemijsko stanje in
– z rdečo barvo vodna telesa, ki ne dosegajo dobrega kemijskega stanja.
15. člen
Standardi, uporabljeni v tem pravilniku, so na vpogled pri organu, pristojnem za standardizacijo.
16. člen
Poročilo iz prvega odstavka 14. člena se izdela vsako leto do 30. septembra za preteklo leto.
Poročila o monitoringu mora ministrstvo hraniti najmanj deset let.
Podatki monitoringa se shranjujejo trajno, v bazi podatkov pri ministrstvu.
17. člen
Prvi program monitoringa po tem pravilniku pripravi ministrstvo najkasneje do 30. septembra 2002.
18. člen
Ne glede na določbe 8. člena tega pravilnika, lahko do konca leta 2008, izvajalec posameznih nalog monitoringa, ki se nanašajo na vzorčenje in analizo vzorcev, te naloge izvaja tudi, če nima veljavne akreditacijske listine, če:
– osebje, ki opravlja naloge monitoringa, izpolnjuje pogoje, določene s standardom, ki vsebuje splošne zahteve za usposobljenost preskusnih in umerjevalnih laboratorijev,
– ima opremo in prostore, primerne in vzdrževane v skladu s standardom iz prejšnje alinee in
– se vsaj trikrat letno udeležuje izvedbe medlaboratorijskih primerjalnih analiz za parametre, katerih meritve izvaja, pri čemer mora biti več kot 2/3 rezultatov znotraj sprejemljivega območja.
19. člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 355-02-27/00
Ljubljana, dne 7. maja 2002.
Minister
za okolje in prostor
mag. Janez Kopač l. r.
*Ta predpis vsebinsko povzema 8. člen in točko 1 aneksa 5 Directive 2000/60/EC of the European Parliament and of the Council of 23 October 2000 establishing a framework for Community action in the field of water policy v delu, ki se nanaša na monitoring in predstavitev rezultatov monitoringa kemijskega stanja površinskih voda.

AAA Zlata odličnost