Uradni list

Številka 38
Uradni list RS, št. 38/2002 z dne 29. 4. 2002
Uradni list

Uradni list RS, št. 38/2002 z dne 29. 4. 2002

Kazalo

1817. Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev, stran 3754.

Na podlagi tretjega odstavka 100. člena zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 54/92, 56/92, 13/93, 42/94 - odl. US, 1/99, 41/99, 36/00, 54/00, 26/01 in 6/02) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina uredbe)
Ta uredba predpisuje merila za določanje oprostitev pri plačilu socialno varstvenih storitev ter način njihovega uveljavljanja.
2. člen
(pomen izrazov)
Posamezni izrazi v tej uredbi imajo naslednji pomen:
1. Upravičenec ali upravičenka je oseba, ki za razreševanje socialnih stisk in težav potrebuje organizirano strokovno pomoč v obliki socialno varstvenih storitev, če izpolnjuje splošne pogoje iz 5. člena zakona o socialnem varstvu (v nadaljnjem besedilu: zakon) in posebne pogoje, predpisane s standardi in normativi za posamezno storitev.
2. Družinski član je oseba, ki jo kot družinskega člana upravičenca oziroma zavezanca določa zakon.
3. Zavezanec ali zavezanka je pravna ali fizična oseba, ki ni družinski član, če jo z upravičencem do storitve veže preživninska obveznost po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, in druga pravna ali fizična oseba, ki jo k plačilu stroškov oskrbe ali institucionalnega varstva za upravičenca zavezuje izvršljiv pravni naslov.
4. Ugotovljeni dohodek je dohodek, ki se upošteva pri odločanju o oprostitvi po tej uredbi.
5. Meja socialne varnosti je znesek, ki mora po tej uredbi ostati upravičencu in njegovim družinskim članom oziroma zavezancu in njegovim družinskim članom za preživljanje po plačilu prispevka za opravljeno storitev.
6. Plačilna sposobnost je znesek, do katerega je upravičenec oziroma zavezanec sposoben plačati oziroma prispevati k plačilu storitve.
7. Prispevek k plačilu storitve je znesek, ki ga je plačilno sposoben upravičenec oziroma zavezanec dolžan plačati izvajalcu storitve na podlagi predloženega računa po merilih te uredbe.
8. Oprostitev plačila storitve je znesek, ki ga upravičenec oziroma zavezanec glede na svojo plačilno sposobnost po merilih te uredbe ne more in ni dolžan plačati.
Izrazi: upravičenec, upravičenka, zavezanec in zavezanka se v nadaljnjem besedilu uredbe uporabljajo v moški obliki.
3. člen
(storitve, za katere se lahko uveljavljajo oprostitve)
Po merilih te uredbe se določajo oprostitve plačil za socialno varstvene storitve, ki jih v okviru mreže javne službe in v skladu s predpisanimi standardi in normativi (v nadaljnjem besedilu: storitve) opravi javni socialno varstveni zavod ali koncesionar (v nadaljnjem besedilu: izvajalec), katerih cena je oblikovana v skladu s predpisano metodologijo, in za katere zakon ne določa, da so za upravičenca brezplačne.
Pod pogoji iz prejšnjega odstavka se določajo oprostitve plačil za naslednje storitve:
1. osebna pomoč,
2. pomoč družini za dom in pomoč družini na domu,
3. institucionalno varstvo po prvem odstavku 16. člena zakona,
4. vodenje, varstvo ter zaposlitev pod posebnimi pogoji.
4. člen
(uporaba meril za druge storitve)
Če tako odloči pristojni organ financerja posamezne storitve, se merila za določanje oprostitev po tej uredbi lahko uporabijo tudi za:
– storitev socialnega servisa,
– storitve iz 1. do 4. točke drugega odstavka 3. člena te uredbe, kadar se izvajajo izven okvira javne službe ali po merilih in kriterijih, ki presegajo predpisani standard,
– druge socialno varstvene programe.
5. člen
(upravičenci do oprostitev)
Pravico do oprostitve plačila ima upravičenec, ki ni plačilno sposoben ali katerega plačilna sposobnost ne dosega vrednosti storitve.
V primerih iz prejšnjega odstavka je dolžan znesek, za katerega je bil upravičenec oproščen plačila, plačati zavezanec, razen v primerih oprostitev iz III. poglavja te uredbe.
Zavezanec, ki je fizična oseba, lahko uveljavlja oprostitev zase, če ni plačilno sposoben ali če njegova plačilna sposobnost po merilih te uredbe ne dosega zneska, za katerega je bil plačila oproščen upravičenec.
Zavezanec, ki je pravna oseba, ni upravičen do oprostitev po tej uredbi.
6. člen
(pristojnost za odločanje)
O oprostitvah pri plačilu storitev iz 3. člena te uredbe odloča v okviru javnih pooblastil tisti center za socialno delo, ki je po zakonu krajevno pristojen za upravičenca.
O oprostitvah pri plačilih storitev in drugih socialno varstvenih programov iz 4. člena te uredbe odloča pristojni organ financerja, ki lahko za vodenje postopkov sklene pogodbo s centrom za socialno delo.
7. člen
(plačnik storitev, za katere veljajo oprostitve)
Za upravičence in za zavezance, ki jim je z odločbo centra za socialno delo priznana oprostitev plačila storitev po prvem odstavku 6. člena te uredbe, zagotavljata plačila ali doplačila Republika Slovenija oziroma občina, v skladu z zakonom.
Za upravičence, za zavezance ali za druge uporabnike, katerim določi oprostitev pristojni organ financerja po drugem odstavku 6. člena te uredbe, zagotavlja plačila ali doplačila financer storitve oziroma programa.
II. MERILA ZA DOLOČANJE OPROSTITEV
1. Merila
8. člen
(določanje meril)
Oprostitev po tej uredbi je odvisna od naslednjih meril:
– vrednosti opravljene storitve,
– višine ugotovljenega dohodka,
– meje socialne varnosti,
– plačilne sposobnosti.
9. člen
(vrednost opravljene storitve)
Vrednost opravljene storitve je znesek, ki ga po veljavni ceni za dogovorjeni obseg storitve določi izvajalec.
10. člen
(ugotovljeni dohodek)
Ugotovljeni dohodek so dohodki in prejemki, ugotovljeni na način, kot ga določa zakon za prejemnike denarne socialne pomoči, kolikor ta uredba ne določa drugače.
Za določitev meje socialne varnosti, plačilne sposobnosti ali oprostitve samske osebe se upoštevajo njeni lastni dohodki in prejemki, v primerih družine pa dohodki in prejemki upravičenca oziroma zavezanca skupaj z dohodki in prejemki njegovega zakonca ali osebe, s katero živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti (v nadaljnjem besedilu: ugotovljeni dohodek družine).
11. člen
(meja socialne varnosti)
Meja socialne varnosti je odvisna od minimalnega dohodka, ki je določen v razmerju do osnovnega zneska minimalnega dohodka, kot ga določa zakon, in od ugotovljenega dohodka.
12. člen
(meja socialne varnosti samske osebe)
Meja socialne varnosti samske osebe, se določi kot vsota njenega minimalnega dohodka in 30% njenega ugotovljenega dohodka, vendar ne more biti nižja od 1,5 minimalnega dohodka.
Minimalni dohodek samske osebe, znaša 1,0 osnovnega zneska minimalnega dohodka.
Meja socialne varnosti upravičenca, ki je v celodnevnem institucionalnem varstvu, znaša 0,2 osnovnega zneska minimalnega dohodka.
13. člen
(meja socialne varnosti družine)
Meja socialne varnosti družine se določi kot vsota minimalnega dohodka družine in 30% ugotovljenega dohodka družine, vendar ne more biti nižja od 1,5 minimalnega dohodka družine.
Minimalni dohodek družine upravičenca oziroma zavezanca se določi kot seštevek minimalnih dohodkov posameznih družinskih članov tako, da se za posameznega družinskega člana upošteva:
– za prvo odraslo osebo v družini 1,0 osnovnega zneska minimalnega dohodka;
– za vsakega naslednjega družinskega člana 0,7 osnovnega zneska minimalnega dohodka;
– za družinskega člana, ki je v celodnevnem institucionalnem varstvu 0,2 osnovnega zneska minimalnega dohodka.
Šteje se, da je prva odrasla oseba v družini upravičenec oziroma zavezanec, razen ko je upravičenec oziroma zavezanec v celodnevnem institucionalnem varstvu.
14. člen
(plačilna sposobnost)
Plačilna sposobnost samske osebe je presežek ugotovljenega dohodka nad mejo socialne varnosti.
Plačilna sposobnost družine upravičenca je presežek ugotovljenega dohodka družine nad mejo socialne varnosti družine.
Plačilna sposobnost upravičenca oziroma zavezanca, ki ima družino, se ugotavlja glede na plačilno sposobnost družine.
Plačilna sposobnost zavezanca, katerega zakonec ali oseba, s katero živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, nima lastnega dohodka, je presežek ugotovljenega dohodka zavezanca nad mejo socialne varnosti družine.
Plačilna sposobnost zavezanca, katerega zakonec ali oseba, s katero živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, je presežek ugotovljenega dohodka zavezanca, povečanega za višino ugotovljenega dohodka zakonca oziroma osebe, s katero živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, vendar ne več kot za polovico meje socialne varnosti družine, nad mejo socialne varnosti družine.
2. Določanje oprostitve
15. člen
(prispevek upravičenca)
Upravičenec, ki je samska oseba in je plačilno sposoben, je dolžan prispevati k plačilu storitve do višine ugotovljene plačilne sposobnosti.
Upravičenec, ki ima zakonca ali osebo, s katero živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, je dolžan prispevati k plačilu storitve do višine ugotovljene plačilne sposobnosti družine.
Če je ugotovljeni dohodek upravičenca nižji od višine prispevka, je dolžan plačati lastni prispevek v višini vseh svojih dohodkov, razliko do višine ugotovljenega prispevka pa je dolžan poravnati njegov zakonec oziroma oseba, s katero živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti. V tem primeru se šteje, da sta prispevek upravičenca zagotovila skupaj.
Lastni prispevek upravičenca iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena se poveča za ustrezen del dodatka za pomoč in postrežbo, kot to določa ta uredba.
16. člen
(prispevek zavezanca)
Zavezanec, ki je plačilno sposoben, je dolžan prispevati k znesku, za katerega je bil upravičenec oproščen plačila storitve, vendar ne več kot znaša zavezančeva plačilna sposobnost.
Zavezanec, ki je upravičenca do storitve dolžan v celoti preživljati na podlagi pravnega posla, na podlagi katerega je pridobil lastninsko pravico na nepremičnini upravičenca, je oproščen plačila prispevka k plačilu storitve upravičenca po merilih te uredbe, če se z občino, ki financira storitev v primeru oprostitve upravičenca, dogovori o obsegu in načinu poravnave dolga zavezanca oziroma zavarovanja terjatve občine.
Če je k znesku, za katerega je bil upravičenec oproščen plačila storitve, dolžnih prispevati več zavezancev, ki imajo dohodke in so plačilno sposobni, se o višini prispevka posameznega zavezanca lahko dogovorijo.
Če se zavezanci, ki so dolžni prispevati k znesku, za katerega je bil upravičenec oproščen plačila storitve, ne dogovorijo o višini prispevka posameznega zavezanca, se njihovi prispevki določijo v razmerju, ki veljajo za njihovo plačilno sposobnost. Če je eden od zavezancev na podlagi izvršljivega pravnega naslova ali pravnega posla prevzel dolžnost preživljanja upravičenca v celoti, se njegov prispevek določi v višini zneska, za katerega je bil upravičenec oproščen plačila storitve v celoti, vendar ne več, kot znaša njegova plačilna sposobnost. Če ni plačilno sposoben ali če njegova plačilna sposobnost po merilih te uredbe ne dosega zneska, za katerega je bil oproščen upravičenec, se prispevki ostalih zavezancev določijo v razmerju, ki veljajo za njihovo plačilno sposobnost.
17. člen
(oprostitev)
Oprostitev upravičenca se določi kot razlika med vrednostjo storitve in njegovim prispevkom.
Oprostitev zavezanca se določi kot razlika med višino oprostitve upravičenca in prispevkom zavezanca.
Višina oprostitve za posameznega zavezanca se določi na način iz četrtega odstavka 16. člena te uredbe.
Če je upravičenec do storitve hkrati tudi zavezanec za prispevek k plačilu storitve za drugega upravičenca, se najprej ugotavlja upravičenost do oprostitve plačila storitve, do katere je upravičen. Če je oproščen plačila storitve, do katere je upravičen, se šteje, da za plačilo storitve, do katere je upravičen drug upravičenec, ni plačilno sposoben. Če plačila storitve, do katere je upravičen, ni oproščen, se v postopku ugotavljanja oprostitve plačila storitve, do katere je upravičen drug upravičenec, njegova plačilna sposobnost kot plačilna sposobnost zavezanca zmanjša za prispevek k plačilu storitve, do katere je upravičen sam.
III. STORITVE, ZA KATERE VELJAJO OPROSTITVE ZA VSE UPRAVIČENCE
1. Oprostitve v zvezi s pripravo storitve
18. člen
(sklenitev dogovora)
Vsakdo je v celoti upravičen do oprostitve plačila tistega dela storitve, ki je namenjen pripravi in sklenitvi dogovora o izvajanju storitve v skladu z zakonom.
2. Oprostitve v zvezi z izvajanjem storitev
19. člen
(osebna pomoč)
Plačila storitve osebna pomoč v obliki svetovanja, urejanja in vodenja je v celoti oproščen vsak upravičenec, ki sklene dogovor o izvajanju storitve v skladu z zakonom.
20. člen
(pomoč družini za dom)
Plačila storitve pomoč družini za dom v obliki strokovnega svetovanja in pomoči pri urejanju odnosov med družinskimi člani ter pri skrbi za otroke in usposabljanju družine za opravljanje njene vloge v vsakdanjem življenju, je v celoti oproščen vsak upravičenec oziroma družina, ki sklene dogovor o izvajanju storitve v skladu z zakonom.
21. člen
(pomoč družini na domu)
Plačila storitve pomoč družini na domu v obliki socialne oskrbe na domu ali v obliki mobilne pomoči je v celoti oproščen vsak upravičenec, ki sklene dogovor o izvajanju storitve v skladu z zakonom, in če:
– nima družinskih članov ali drugih zavezancev,
– nima dohodkov ali če njegov ugotovljeni dohodek ne dosega meje socialne varnosti,
– ne prejema dodatka za pomoč in postrežbo ali drugih dodatkov, namenjenih zagotavljanju nege in pomoči druge osebe (v nadaljnjem besedilu: dodatek za pomoč in postrežbo).
22. člen
(vodenje, varstvo in zaposlitev pod posebnimi pogoji)
Plačila storitve vodenje, varstvo in zaposlitev pod posebnimi pogoji je oproščen vsak upravičenec pod pogojem, da sam ali po zakonitem zastopniku sklene dogovor o izvajanju storitve v skladu z zakonom.
Pod pogoji iz prejšnjega odstavka je poleg upravičencev oproščena plačila storitve tudi druga odrasla oseba, ki potrebuje vodenje, varstvo in zaposlitev pod posebnimi pogoji, zaradi posledic bolezni ali poškodbe.
23. člen
(institucionalno varstvo po prvem odstavku 16. člena zakona)
Plačila storitve institucionalnega varstva v obliki celodnevnega bivanja, organizirane prehrane in varstva v zavodu, v drugi družini ali drugi organizirani obliki, je v celoti oproščen vsak upravičenec, ki sklene dogovor o izvajanju storitve v skladu z zakonom, in če:
– nima družinskih članov ali drugih zavezancev,
– nima ugotovljenega dohodka ali če njegov ugotovljeni dohodek ne dosega meje socialne varnosti,
– ne prejema dodatka za pomoč in postrežbo.
IV. POSEBNOSTI PRI DOLOČANJU OPROSTITEV
24. člen
(pomoč družini na domu)
Ne glede na druga določila te uredbe je upravičenec do storitve pomoč družini na domu, ki prejema dodatek za pomoč in postrežbo, dolžan del dodatka dodatno prispevati za plačilo storitve.
Višina prispevka iz prejšnjega odstavka je odvisna od višine dodatka in od obsega storitve.
Dodatni prispevek upravičenca znaša en odstotek dodatka za pomoč in postrežbo za vsako uro opravljene storitve, vendar skupno lahko doseže največ polovico celotnega zneska prejetega dodatka.
25. člen
(celodnevno institucionalno varstvo)
Upravičenec do celodnevnega institucionalnega varstva prispeva dodatek iz prvega odstavka prejšnjega člena.
Upravičencu do celodnevnega institucionalnega varstva, ki je v celoti oproščen plačila storitve in katerega zavezanci so deloma ali v celoti oproščeni plačila prispevka, lahko plačnik storitve iz 7. člena te uredbe zagotovi sredstva za kritje drobnih osebnih potreb v višini 20 odstotkov osnovnega zneska minimalnega dohodka in opredeli namen porabe teh sredstev.
26. člen
(institucionalno varstvo v varovanem stanovanju, dnevnem centru ali v drugih oblikah, ki se ne štejejo za celodnevne)
Upravičenec oziroma zavezanec lahko uveljavlja pravico do oprostitve plačila storitve institucionalnega varstva v varovanem stanovanju, dnevnem centru ali v drugih oblikah, ki se ne štejejo za celodnevne, pod pogoji in v skladu z merili, ki jih določi občina.
V. UVELJAVLJANJE OPROSTITEV
27. člen
(način uveljavljanja pravice)
Upravičenci iz 19., 20. in 22. člena te uredbe pridobijo pravico do oprostitve plačila storitve s sklenitvijo dogovora o izvajanju storitve v skladu z zakonom. Sklenjen dogovor se šteje za akt, s katerim upravičenec dokazuje oprostitev.
Upravičenci, ki ne pridobijo pravice do oprostitve plačila storitve po prejšnjem odstavku, in njihovi zavezanci, vložijo zahtevo za oprostitev plačila storitve na obrazcu, ki ga predpiše minister, pristojen za socialno varstvo.
O višini prispevkov in oprostitev po tej uredbi odloča center za socialno delo po predpisih o splošnem upravnem postopku.
Center za socialno delo je dolžan o uvedbi postopka obvestiti plačnika storitve iz 7. člena te uredbe in mu dati možnost, da nastopi kot stranka v postopku.
28. člen
(nujni primeri)
V nujnih primerih, ko je bilo potrebno zaradi zdravstvenih ali posebno hudih socialnih razlogov upravičenca vključiti v institucionalno varstvo ali v izvajanje pomoči na domu preden je bilo dokončno odločeno o oprostitvi, sklene izvajalec storitve z upravičencem, z njegovim družinskim članom ali z zavezancem dogovor o začasni višini prispevka, ki velja do dokončnosti odločbe centra za socialno delo.
VI. DODATNE OLAJŠAVE PRI PLAČILIH STORITEV
29. člen
(začasna ogroženost pri preživljanju)
Center za socialno delo lahko na zahtevo upravičenca ali zavezanca za določeno obdobje določi oprostitev v višjem znesku, kot bi šla upravičencu oziroma zavezancu po merilih te uredbe, če za to pridobi predhodno soglasje plačnika storitve.
VII. DOLŽNOSTI UPRAVIČENCEV IN ZAVEZANCEV
30. člen
(javljanje sprememb)
Upravičenec oziroma zavezanec, ki je deloma ali v celoti oproščen plačila storitve, je dolžan takoj ali najpozneje v roku petnajstih dni po nastanku razlogov, sporočiti pristojnemu centru za socialno delo vsako spremembo, ki bi lahko vplivala na obstoj pravice ali na višino oprostitve.
Če center za socialno delo ugotovi, da sporočena sprememba dejansko vpliva na obstoj pravice ali na višino oprostitve, izda odločbo, s katero na novo določi višino oprostitve s prvim dnem naslednjega meseca po nastanku spremembe.
31. člen
(sprememba okoliščin ali lažno prikazovanje)
Če upravičenec oziroma zavezanec, ki mu je bila priznana pravica do oprostitve, ne sporoči spremembe, ki bi lahko vplivala na višino oprostitve, ali je ne sporoči v roku iz prvega odstavka prejšnjega člena, je dolžan povrniti plačniku storitve razliko, ki je nastala zaradi spremenjenih okoliščin, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, od dneva nastanka spremembe.
Če je bila upravičencu ali zavezancu priznana oprostitev na podlagi lažnih dokazil ali lažnega prikazovanja dejanskega stanja, je dolžan povrniti plačniku storitve vse stroške, ki so nastali v zvezi s priznanjem oprostitve, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, in sicer od dneva, ko mu je bila pravica neopravičeno priznana.
VIII. USKLAJEVANJE ZNESKOV ŽE PRIZNANIH OPROSTITEV
32. člen
(način usklajevanja)
Oprostitve, ki se določajo v odvisnosti od vrednosti storitve, se usklajujejo ob vsakokratni spremembi cene storitve tako, da se oprostitev poveča za višino povečanja vrednosti storitve.
O usklajeni višini oprostitve po prejšnjem odstavku obvesti izvajalec storitve upravičenca, morebitnega zavezanca, plačnika storitve iz prvega odstavka 7. člena te uredbe ter center za socialno delo.
V primerih drugih sprememb odloči o novi višini oprostitve center za socialno delo po uradni dolžnosti ali na predlog upravičenca oziroma zavezanca in izda novo odločbo.
33. člen
(letno preverjanje)
Center za socialno delo vsako leto 1. aprila po uradni dolžnosti preveri, ali upravičenci oziroma zavezanci, ki jim je bila priznana oprostitev, še izpolnjujejo pogoje po merilih te uredbe in na novo odloči o višini oprostitve na podlagi ugotovitve dejanskega stanja po postopku in na način, kot velja za odločanje o oprostitvi.
Prvo letno preverjanje po prejšnjem odstavku opravijo centri za socialno delo 1. aprila leta 2003.
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
34. člen
(dosedanji upravičenci)
Centri za socialno delo so dolžni v roku treh mesecev po začetku uporabe te uredbe po uradni dolžnosti ugotoviti, ali dosedanji upravičenci in zavezanci izpolnjujejo pogoje za oprostitve po merilih te uredbe in o tem izdati ustrezne odločbe.
35. člen
(obrazec zahteve za oprostitev plačila storitve)
Minister, pristojen za socialno varstvo, predpiše obrazec iz drugega odstavka 27. člena te uredbe do začetka uporabe te uredbe.
36. člen
(prenehanje veljavnosti predpisov)
Z dnem začetka uporabe te uredbe se prenehajo uporabljati materialnopravna določila samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialno varstvenih pravic (Uradni list SRS, št. 26/84 in 14/89), ki se nanašajo na pomoči in prispevke k oskrbnim stroškom v socialno varstvenih zavodih, in preneha veljati sklep Vlade Republike Slovenije o višini denarnega dodatka oskrbovancem v socialnih zavodih v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 16/93).
37. člen
(začetek veljavnosti)
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. januarja 2003 dalje.
Št. 553-06/2002-1
Ljubljana, dne 18. aprila 2002.
Vlada Republike Slovenije
dr. Janez Drnovšek l. r.
Predsednik

AAA Zlata odličnost