Uradni list

Številka 36
Uradni list RS, št. 36/2002 z dne 23. 4. 2002
Uradni list

Uradni list RS, št. 36/2002 z dne 23. 4. 2002

Kazalo

1765. Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Sevnica za obdobje 1986-2000 in družbenega plana Občine Sevnica za obdobje 1986-1990, stran 3610.

Na podlagi 2. člena zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90), 39. in 43. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, 43/89 in Uradni list RS, št. 26/90, 3/91 – odl. US RS, 18/93, 47/93, 71/93, 29/95 in 44/97) in 16. člena statuta Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 39/99, 91/00 in 102/00) je Občinski svet občine Sevnica na 31. redni seji dne 27. 3. 2002 sprejel
O D L O K
o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Sevnica za obdobje 1986–2000 in družbenega plana Občine Sevnica za obdobje 1986–1990
1. člen
Ta odlok določa spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Sevnica za obdobje 1986–2000 (Uradni list SRS, št. 10/88, 20/89; Uradni list RS, št. 20/94, 102/00) in družbenega plana Občine Sevnica za obdobje 1986–1990 (Uradni list SRS, št. 10/88, 20/89; Uradni list RS, št. 20/94, 102/00).
2. člen
I. Dolgoročni plan Občine Sevnica za obdobje 1986–2000 (Uradni list SRS, št. 10/88) se spremeni in dopolni, tako da se:
– v poglavju Uvod (str. 778) spremeni podatek o površini občine z 293 km2 na 272 km2
ter
1. Podpoglavje »5. Ključne naloge razvoja SLO in DS« str. 778,
2. Poglavje »I. Globalni cilji urejanja okolja v Občini Sevnica« str. 779–780,
3. Poglavje »II. Omrežje naselij, funkcije z vidika opremljenosti, funkcije z vidika proizvodnih dejavnosti« str. 780–788,
4. V poglavju »III. Območja kmetijskih zemljišč in gozdov, raziskovanje in pridobivanje rudnin, območja vodnih virov ter območja naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov« str. 788–790,
5. Poglavje »IV. Območja zaposlitve prebivalcev« str. 790–792,
6. Poglavje »V. Promet in zveze« str. 792–793,
7. Poglavje »VI. Vodno gospodarstvo« str. 793,
8. Poglavje »VII. Varstvo okolja in kulturne in naravne dediščine« str. 793–796,
9. Poglavje »VIII. Naravna in kulturna dediščina« str. 796–797 in
10. Poglavje »X. Program prostorsko izvedbenih aktov« str. 804
v celoti spremenijo in nadomestijo z naslednjo vsebino:
1. Cilji in načela razvoja v prostoru Občine Sevnica
Smotrna in skladna uporaba prostora je temeljni cilj in pogoj družbenega razvoja. Zaradi tega je pri usmerjanju razvoja v prostoru in urejanju prostora potrebno upoštevati naslednje cilje in načela:
– sprejeli bomo policentrični sistem kot osnovo za prostorsko razmestitev prebivalcev, proizvodnje in opremljenosti s centralnimi dejavnostmi,
– smotrno in načrtno bomo ravnali z dobrinami splošnega pomena in varovali vrednote človekovega okolja kot osnovo za zdrave in humane življenjske pogoje ter zagotovili ekološko skladnost v naravi,
– vse pomembnejše posege v prostor bomo načrtovali in izvajali na podlagi dolgoročne in vsestranske presoje njihovih vplivov in učinkov,
– s kmetijskimi zemljišči, gozdovi, vodami, rudninami, kamnitimi materiali in drugimi naravnimi viri bomo gospodarili tako, da bo zagotovljena dolgoročna osnova gospodarskega razvoja občine; na podlagi vsestranske presoje komparativnih prednosti bomo najkvalitetnejša zemljišča za kmetijsko in gozdarsko proizvodnjo le izjemoma namenjali razvoju urbanih dejavnosti,
– najboljša kmetijska zemljišča bomo trajno namenili kmetijski proizvodnji; vsi izjemni posegi na ta območja morajo biti utemeljeni na podlagi vsestranske presoje variantnih rešitev, izgubljena zemljišča pa nadomestili z melioracijami manj kvalitetnih zemljišč,
– gozdove na najboljših rastiščih, varovalne gozdove in gozdove s posebnim namenom bomo varovali pred posegi, ki bi prizadeli njihovo funkcijo,
– učinkovito gospodarjenje s kmetijskimi zemljišči in gozdovi bomo zagotavljali predvsem z uresničevanjem dolgoročnih razvojnih programov kmetijstva in gozdarstva ter razvoja takšnega sistema poselitve, ki bo zagotavljal prisotnost ljudi v prostoru,
– varovali bomo razpoložljive vodne vire za zagotovitev oskrbe s pitno in tehnološko vodo ter pri tem upoštevali tudi potrebe sosednjih območij,
– varstvo in izboljševanje voda bomo izvajali z zmanjševanjem virov onesnaževanja ter zbiranjem, odvajanjem in čiščenjem odpadnih komunalnih in industrijskih voda; varovanje vodnih virov zahteva dosledno upoštevanje režimov varstvenih območij vodnih virov, kakor tudi stalno spremljanje možnih vplivov iz širšega območja,
– smotrno bomo pridobivali in uporabljali kamnite materiale in rudnine tako, da ne bo zmanjšana kvaliteta voda, kvaliteta naravnega in ustvarjenega okolja ter da bodo čim manj prizadeta kmetijska zemljišča in gozdovi,
– varovali, vzdrževali in razvijali bomo naravno in kulturno dediščino. Pravočasno bomo ovrednotili dediščino in jo usklajevali z razvojem drugih dejavnosti, predvsem pa bomo vključili naravno in kulturno dediščino v družbeno življenje,
– naravno primernost prostora, predvsem pa naravne znamenitosti in kulturno dediščino, bomo uporabljali kot osnovo za razvoj rekreacije in turizma na način, s katerim ne bodo ogrožene njihove kvalitete,
– uveljavljali bomo načrtno usmerjanje razvoja naselij ter njihove graditve in pri tem kot pripomoček upoštevali razvrstitev naselij v značilne skupine (tipe) glede na njihovo prevladujočo funkcijo, razvojne možnosti in vlogo v omrežju naselij. Na tej osnovi bomo odločali o razmestitvi novih zaposlitvenih, storitvenih in oskrbnih dejavnosti, komunalnem urejanju ter predvsem o usmerjanju stanovanjske gradnje,
– izboljšanje pogojev življenja, funkcionalnih sestavin naselij in kvalitete okolja bomo dosegli tudi z obnavljanjem in izboljševanjem vseh naselij v občini, pri tem bomo upoštevali potrebe in težnje prebivalcev ter nujnost ohranitve kulturnih in družbenih vrednot naselij,
– v demografsko ogroženih območjih bomo s stimulativno lokalno politiko in načrtnim dvigovanjem komunalnega standarda spodbujali obnovo in graditev stanovanjskih in gospodarskih objektov.
2. Usmeritve razvoja v Občini Sevnica
Smer načrtnega in celovitega razvoja prostora Občine Sevnica je začrtana v smernicah prostorskega plana Občine Sevnica, ki jih je s sklepom sprejela SO Sevnica 24. 7. 1986. Ažuriranje obstoječega plana kljub nekaterim spremembam še vedno temelji na temeljnih usmeritvah razvoja v prostoru, saj podrobnejših sektorskih strategij, ki bi zahtevale bistvene spremembe v teh usmeritvah, ni. Za uresničitev temeljnih usmeritev bo potrebno opredeliti mehanizme, ki bodo omogočali izvajanje začrtanega razvoja.
Hitrejši in enakomernejši gospodarski razvoj je pogoj za razvoj poselitve v želeni smeri. Materialno osnovo za razvoj bomo dosegli z zagotavljanjem prostorskih pogojev za prestrukturiranje in razvoj gospodarstva ter s tem ustrezno strukturo in prostorsko distribucijo delovnih mest.
V prostorski strukturi Občine Sevnica ne bo bistvenih sprememb. Poudarek razvoja bo na enakomernejši poselitvi, ki temelji na povečanju družbenega in osebnega standarda, na boljši organizaciji dejavnosti, boljši opremljenosti naselij, dobri prometni povezanosti, na smotrnejšem urbanističnem in komunalnem urejanju ter gospodarjenju s prostorom, na zagotavljanju zaposlitvenih možnosti tudi izven večjih središč, predvsem v lokalnih središčih.
Pogoj za skladnejši družbenogospodarski razvoj v prostoru je zasnovati in razvijati tako poselitev, ki bo omogočala na eni strani učinkovito omrežje naselij, humane pogoje življenja v mestnih naseljih in na podeželju ter smotrno organizacijo vseh dejavnosti v prostoru, na drugi strani pa racionalno koriščenje naravnih virov, varovanje okolja ter naravnih in ustvarjenih vrednot.
Pri usmerjanju razvoja poselitve si bomo prizadevali za kvalitativni premik v procesu urbanizacije, v razmestitvi dejavnosti po naseljih, v fizičnih prostorskih strukturah naselij, v komunalni in energetski oskrbi, v prometnih povezavah med naselji in v naseljih, kakor tudi v socioekonomskih dejavnikih.
Zaradi racionalnosti pri opremljanju prostora, prometnih ureditev, dolgoročnega prostorskega razvoja in za zmanjšanje negativnih vplivov na bivalno okolje, bo razvoj proizvodnih in servisnih dejavnosti (tudi t.i. industrijskih con) prednostno usmerjen v širše območje Sevnice in Krmelja; razvoj drobnega gospodarstva in lažje proizvodnje z manjšim številom zaposlenih bo usmerjen tudi v ostala središča občine. Smotrno se bodo zaokrožila območja proizvodnih obratov, ki niso moteča okolici, moteče dejavnosti pa se bodo postopoma selile v industrijske cone.
Stanovanjska graditev bo skladna z razvojem delovnih mest in naložbami v infrastrukturo. Stanovanjsko graditev bomo usmerjali z doslednim izvajanjem urbanistične, zemljiške in komunalne politike.
Zahtevna priprava stavbnih zemljišč, visoka cena komunalne in energetske oskrbe, sedanja in bodoča delovna mesta ter prometne povezave pogojujejo koncentracijo stanovanjske gradnje predvsem v osrednjem urbaniziranem območju občine, ki je zajeto v območju urbanistične zasnove Sevnica.
Specializirane oskrbne dejavnosti moramo usmerjati v centre višje stopnje, kjer je glede na dostopnost in zaledje mogoče razvijati prag ekonomičnosti za njihov obstoj in razvoj.
Boljšo oskrbo v vseh območjih je pri razpršeni poselitvi mogoče zagotoviti s krepitvijo lokalnih centrov, ki morajo biti predvsem dobro dostopni gravitacijskemu zaledju in mu nuditi ustrezno dnevno oskrbo.
V območjih razpršene poselitve bomo predvsem s prostorsko, socialno in davčno politiko usmerjali pogoje za razvoj oskrbnih dejavnosti v mikrolokalnih središčih.
Pri demografskem razvoju občine je predviden razvoj mestnih funkcij v širše območje Sevnice, pri razvoju ostalih območij oziroma naselij pa bomo upoštevali naslednje usmeritve:
– utemeljen je zmeren demografski razvoj lokalnih središč (centrov KS in drugih pomembnejših ruralno – urbanih naselij),
– demografski razvoj ostalih naselij bomo usmerjali skladno z možnostmi zaposlovanja, oskrbo s storitvami, servisi, komunalo ter skladno s prostorskimi možnostmi,
– zagotovitev poseljenosti v hribovitih območjih bomo dosegli z zavestnimi ukrepi, kot so dobra prometna povezanost, zagotovitev osnovnega komunalnega standarda in osnovne oskrbe, stimuliranje in usmerjanje razvoja primarnih dejavnosti, možnost dodatne zaposlitve na domu, z odpiranjem možnosti novogradnje stanovanjskih in gospodarskih objektov za domačine.
Temelj skladnega razvoja v prostoru ter pogoj za ustrezno razmestitev prebivalstva, proizvodnje in opremljenosti s centralnimi funkcijami je primerna urejenost ter oblikovanje mest ali naselij.
Skladen in načrten razvoj naselij, njihovo urejanje in graditev bomo zagotavljali predvsem s:
– smotrno uporabo obstoječih stavbnih zemljišč,
– dolgoročno opredelitvijo, pridobivanjem in urejanjem novih stavbnih zemljišč,
– varovanjem okolja in neobnovljivih naravnih virov,
– usklajenim razvojem vseh dejavnosti in opreme naselij,
– dobro dostopnostjo vseh delovnih mest ter oskrbe in storitev,
– prenavljanjem in izboljšanjem obstoječega stavbnega sklada in opreme naselij,
– upoštevanjem možnih posledic posameznih posegov v prostor in ukrepov za omiljenje posledic v primeru naravnih in drugih nesreč.
Načrtovanje in urejanje posameznih naselij bomo izvajali na podlagi ocene stanja in ob upoštevanju pričakovanega razvoja ter vloge v omrežju naselij.
Zagotovili bomo zlasti:
– komunalno-higiensko izboljšanje naselij,
– gradbeno-tehnično izboljšanje ali zavarovanje obstoječih zgradb,
– ohranitev in izboljšanje značilnega oblikovanega izraza s prilagajanjem ambientalno-naselbinskim, stavbnim in krajinskim vrednotam in drugim sredstvom oblikovanj,
– usklajeno preobrazbo v rabi tal na način, ki ne bo ogrožal kvalitetnih kmetijskih zemljišč ter drugih osnov gospodarskega in socialnega razvoja, varovanih območij in vrednot.
Učinkovito komunalno in stanovanjsko gospodarstvo bo mogoče zagotoviti z večjo koncentracijo dejavnosti in z organiziranim urejanjem tistih naselij, ki so vsaj delno komunalno že opremljena ali pa imajo dolgoročne razvojne možnosti, tako da je upravičeno usmerjati v njihovo urejanje tudi večje začetne investicije.
Načrtovanje in graditev komunalnega in energetskega omrežja bomo izvajali postopno, v skladu s potrebami in cilji razvoja poselitve ob upoštevanju dejanskih možnosti, da bi dolgoročno dosegli:
– večjo učinkovitost, zmogljivost in varnost infrastrukturnih sistemov,
– enakovredno zadovoljevanje potreb vseh uporabnikov prostora,
– zmanjšanje nezaželenih vplivov na okolje,
– smotrno razporeditev tistih dejavnosti, zaradi katerih se ustvarja promet in stroški komunalnega urejanj,
– celovit pristop načrtovanju prometnih tokov in sredstev,
– urejanje in nadzor odvajanja in čiščenja odpadnih voda je pogoj in naloga za ustvarjanje zdravih bivalnih pogojev v občini,
– okolje bomo varovali tudi s primernim izborom in razmestitvijo proizvodnih in drugih dejavnosti ter z doslednim terjanjem spoštovanja uredb o dovoljenih emisijah posameznih dejavnosti.
3. Zasnova poselitve in organizacije dejavnosti v prostoru
3.1. Cilji in izhodišča
Bodočo poselitev je potrebno enakovredno obravnavati kot ukrep proti nesmotrni preobrazbi prostora in kot iskanje ustreznejših urejevalskih in oblikovalskih rešitev. Predvsem je potrebno zagotoviti optimalno reševanje ključnih razvojnih problemov Občine Sevnica.
V sprejetih usmeritvah se odraža predvsem težnja po enakomernejšem razvoju celotne občine. Usmeritve ne predstavljajo bistvene spremembe sedanje poselitve, poudarek je na boljši organiziranosti dejavnosti, v načrtnejšem razvoju, v ekonomsko upravičenih in vsestransko preverjenih posegih v prostor, v racionalnejši rabi površin, v smotrnejšem prometnem in komunalnem urejanju, v skrbi za kvalitetno bivalno okolje in ekološko ravnotežje.
Realnost in uspešnost takšne oblike poselitve temelji predvsem na enotno zastavljenih planskih ciljih vseh dejavnikov in sprejetih politik razvoja ter na procesu kontinuiranega planiranja (izvajanje, spremljanje, dopolnjevanje planskih aktov).
Razvoj poselitve v Občini Sevnica se bo usmerjal v naslednjih območjih:
1.a) Območje urbanistične zasnove Sevnice (vključuje Sevnico, Šmarje, Boštanj, Dolenji Boštanj, Radno in Log) ima prostorske možnosti za večjo demografsko koncentracijo in razvoj oskrbnih in proizvodnih dejavnosti. Večja koncentracija prebivalcev bi pogojevala in istočasno omogočala odpiranje potrebnih novih območij za stanovanja in spremljajoče dejavnosti. Nadaljnja koncentracija proizvodnih dejavnosti bo zahtevala racionalno ureditev novih proizvodnih (industrijskih in obrtnih) con na levem in desnem bregu reke Save. Koncentracija stanovanjske gradnje v bližini Sevnice je ugodna zaradi bližine delovnih mest in centralnih dejavnosti. Omejitve, ki jih je potrebno upoštevati pri prostorskem razvoju in izboru dejavnosti, so predvsem omejitve zaradi spremembe namembnosti zemljišč (najboljša kmetijska zemljišča, območja večjih infrastrukturnih objektov in vodnogospodarske ureditve reke Save, Mirne in Sevnične).
1.b) Območje urbanistične zasnove naselja Krmelj leži v dolini rečice Hinje. Samo mesto ima potenciale za poselitev predvsem tam, kjer so že izražene vrednosti za doseganje zadovoljivega nivoja standarda, in sicer so to ureditvena območja Zgornji Krmelj, Hinjce, Center, Barbara in Širjava.
Dolina omogoča omejeno prostorsko širitev obstoječih proizvodnih obratov. Nadaljnji razvoj bo temeljil na prestrukturiranju gospodarskih dejavnosti oziroma na odpiranju novih propulzivnih proizvodnih in oskrbno-storitvenih obratov predvsem v okviru obstoječih proizvodnih območij. Demografska rast je močno odvisna od gospodarskega razvoja. Za stanovanjsko graditev je mogoče urediti manjše zaokrožene komplekse novih stavbnih zemljišč, predvsem pa mora biti poudarek na prenovi stanovanjskih območij. Razvoj oskrbnih in storitvenih dejavnosti mora slediti tudi potrebam širšega gravitacijskega zaledja.
2. Ureditvena območja naselij in s tem povezano urejanje naselij temelji na analizi razvojnih možnosti in funkcij v omrežju naselij. Skladno z razvojnimi usmeritvami so vsa naselja razvrščena v značilne skupine (tipe). K naseljem z ureditvenim območjem spadajo vsa naselja (oziroma njihovi osrednji deli, če gre za naselje sestavljeno iz več gruč), ki so opredeljena v seznamu naselij v občini Sevnica (po statutu Občine Sevnica) in so po tipologiji naselij razvrščena od tipa A do E.
Izmed teh naselij smo posebej obravnavali tista, ki so po tipologiji uvrščena nad tip B (torej od BC1 do E) ali pa izkazujejo demografsko rast, oziroma so bila že v predhodnih planskih aktih opredeljena kot ureditvena območja. Tem naseljem smo podrobneje analizirali morfološke, funkcijske in okoljske značilnosti (poglavje 3.2.3.C), ker predstavljajo pomembnejša lokalna središča oziroma potenciale za demografski in gospodarski razvoj.
Po statutu je opredeljenih tudi 26 naselij, ki jim nismo opredelili ureditvenega območja, ker gre za izrazito razpršeno gradnjo, oziroma njihova obstoječa stavbna zemljišča niso opredeljena po kategorizaciji kot stavbna. Ta razpršena naselja so:
KS Boštanj: Gabrje, Jablanice, Jelovec, Laze, Mrtovec, Novi Grad, Apnenik,
KS Loka: Čelovnik, Okroglice, Radež, Slap, Žirovnica,
KS Primož: Dedna Gora, Znojile,
KS Zabukovje: Mrzla Planina, Podgorje,
KS Sevnica: Drožanje, Metni Vrh, Podgorica, Žurkov Dol,
KS Šentjanž: Srednik, Svinjsko, Štanjgrob, Osredek pri Krmelju, Cerovec,
KS Tržišče: Trščina
3. Območja obstoječih stavbnih zemljišč, kamor spadajo vsi ostali zaselki in območja razpršene gradnje v Občini Sevnica. Območje stavbnih zemljišč je v kategorizaciji zemljišč opredeljeno z VIII. kategorijo. Pri analizi posameznih stavbnih zemljišč, obstoječega stanja in kategorizacije kmetijskih zemljišč, ki je predstavljala osnovo za definiranje le-teh, je bilo ugotovljeno, da precejšnje število stavbnih zemljišč predvsem na območju razpršene gradnje ni uvrščenih v VIII. kategorijo. Eventualno združevanje te razpršene gradnje je tako prepuščeno prihodnosti, to je izvedbi nove kategorizacije, ki bo zajela tudi te izpuščene objekte.
Pri nadaljnjem razvoju posameznih naselij bomo upoštevali izhodišča, ki temeljijo na planski tipologiji naselij in s tem povezani zasnovi funkcij v omrežju naselij.
3.2. Zasnova omrežja naselij
Osnovni cilj dolgoročne zasnove in hierarhije omrežja naselij je optimalna povezava naselij z različnimi funkcijami, racionalna organizacija dejavnosti v prostoru in raba površin.
3.2.1. Planska tipologija naselij
Izhodišče za zasnovo omrežja naselij je planska tipologija naselij, ki izhaja iz analize stanja in razvojnih možnosti vsakega naselja. Opredelitev gravitacijskih območij je dodatno izhodišče za določitev hierarhije centralnih naselij.
Dolgoročno bomo v občini razvijali naslednje tipe naselij:
– ruralna naselja: tip A,
– prevladujoča ruralna naselja: tip AB in B,
– ruralno urbana naselja: tip BC1 in C2,
– urbano ruralna naselja: tip BC2, C2 in CD,
– prevladujoča urbana naselja: tip D in DE,
– urbana naselja: tip E.
Tabela št. 1: PLANSKA TIPOLOGIJA NASELIJ
Tipologijo naselij je potrebno v procesu kontinuiranega planiranja preverjati in dopolnjevati na podlagi spremenjenih razvojnih možnosti in pogojev, spoznanj in utemeljenih pobud krajanov.
3.2.2. Zasnova funkcij naselij v omrežju naselij
Za zagotovitev družbeno in gospodarsko smotrne prostorske organizacije oskrbnih, storitvenih, proizvodnih in drugih dejavnosti ter za zagotovitev ustrezne stopnje bivalnega in družbenega standarda v vseh območjih občine, bomo razvijali naslednjo hierarhijo središč v Občini Sevnica:
1. središče ožjega regionalnega pomena – tip DE: Sevnica;
2. pomembnejše lokalno središče – tip DE: Krmelj;
3. lokalna središča z zaledjem do 3000 prebivalcev – tip D, CD: Boštanj, Dolenji Boštanj, Blanca;
4. lokalna središča z zaledjem do 1000 prebivalcev – tip C1, BC1, BC2, B, C2: Radna, Šentjanž, Log, Gabrijele, Orehovo, Kal pri Krmelju, Telče, Zabukovje, Breg, Studenec, D. Brezovo, Poklek, Kompolje, Šentjur na Polju, Rovišče, Zavratec, Drožanje, G. Brezovo, Lončarjev Dol, Podgorica, V. Cirnik, Malkovec, Polje pri Tržišču.
Skladno s tipologijo naselij v Občini Sevnica in prostorskimi možnostmi je opredeljena zasnova sistema naselij.
Funkcije naselij so opredeljene glede na oskrbne in storitvene dejavnosti ter proizvodne dejavnosti posameznih naselij.
Z vidika oskrbnih in storitvenih dejavnosti so naselja opredeljena kot lokalna oskrbna središča in središča ožjega regionalnega pomena.
Funkcije naselij glede na oskrbne storitvene dejavnosti:
1. Lokalna oskrbna središča:
Poklek, Log, Telče, Breg, Kal, V. Cirnik, Malkovec, Zavratec, Studenec, Boštanj, Šentjanž, Zabukovje, Tržišče, Blanca, Loka – Račica.
2. Pomembnejše lokalno središče:
Krmelj.
3. Središče občinskega pomena:
Sevnica.
Funkcija naselij glede na proizvodne dejavnosti:
1. naselja z monostrukturno dejavnostjo:
Blanca, D.Brezovo, Radna.
2. naselja z dvema do tremi industrijskimi obrati:
Krmelj.
3. središča z večjimi industrijskimi obrati in ostalimi proizvodnimi obrati:
Sevnica z Boštanjem, Dol. Boštanj.
3.3. Zasnova infrastrukturnih omrežij
V kartografskem delu plana so prikazane zasnove prometnega, energetskega in komunalnega omrežja na kartah TTK 1: 25000.
Stanje v prostoru, koridorji bodočih (pomembnejših) povezav in rezervati za posamezne objekte so prikazani na kartah TTN 1: 5000.
Zasnova prometnega, energetskega, komunalnega omrežja, prikazana v kartografskem delu plana, je podlaga za postopno novogradnjo, rekonstrukcijo in modernizacijo teh omrežij in naprav na podlagi sprejetih razvojnih programov in ustreznih prostorsko izvedbenih aktov.
Vzporedno z izdelavo prostorsko izvedbenega akta za predviden infrastrukturni vod se ustrezno dopolni ta planski akt s programsko zasnovo.
Karte TTN in PKN se sprotno dopolnjujejo na podlagi izdelane podrobnejše prostorske dokumentacije.
3.3.1. Zasnova prometnega omrežja
3.3.1.1. Zasnova cestnega omrežja
Obvezno državno izhodišče za področje cestnega prometa na območju Občine Sevnica so:
– cestne povezave
– glavna cesta I. reda št. 5 Arja vas–Celje–Zidani most–Krško–Drnovo,
– regionalna cesta I. reda št. 215 Trebnje–Mokronog–Boštanj,
– regionalna cesta II. reda št. 424 Boštanj–Planina–Dežno–Črnolica,
– regionalna cesta III. reda št. 672 Impoljca–Zavratec–Smlednik–Kostanjevica,
– regionalna cesta III. reda št. 674 Zavratec–Škocjan,
– regionalna cesta III. reda št. 679 Radeče–Breg–Sevnica–Brestanica,
– regionalna cesta III. reda št. 738 Tržišče–Hotemež.
Poleg tega je na državnem nivoju opredeljena organizacijska naloga preučitve smotrnosti in možnosti poteka glavne cestne povezave Zidani most–Novo mesto.
Na glavni cesti I. reda se pojavljajo tudi lokalne pobude po ponovni preučitvi poteka obvoznice Boštanj, že opredeljene v LN HE Boštanj. V naselju Log pa se pojavlja pobuda po eventualni cestni obvozni povezavi. Iz tega izhajata organizacijski nalogi za preučitev poteka in umestitve obvoznice Boštanj ter eventualne nove cestne povezave v naselju Log.
Glede na projekcijo urbanega razvoja je potrebno preveriti predlagane premostitve reke Save v Logu in Sevnici ter njune navezave na obstoječe cestno omrežje.
Novogradnje, rekonstrukcije in modernizacije lokalnih cest se izvajajo skladno z obstoječo kategorizacijo občinskih cest in morebitnimi njenimi spremembami.
Faznost izgradnje in rekonstrukcije lokalnih cest bo določena na podlagi programa izgradnje in vzdrževanja cest, ki ga sprejme Občina Sevnica.
3.3.1.2. Zasnova železniškega omrežja
Zasnova železniškega omrežja na območju Občine Sevnica je obvezno izhodišče DP RS, in sicer za:
– železniške povezave
– glavna železniška proga I. reda Ljubljana–Zidani most–Dobova,
– regionalna železniška proga Trebnje–Sevnica,
– hitra železniška proga v proučevanju Sežana–Ljubljana–Dobova.
V tem planskem aktu je trasa hitre železnice povzeta kot obvezno izhodišče državnega plana, vendar je neprimerna zaradi prečkanja večjih urbanih središč. Zato je predlagana korekcija trase hitre proge, ki pa jo je potrebno preveriti na nivoju idejnih rešitev (M 1:5000) z upoštevanjem elementov trasiranja hitrih prog za Vmax= 250 km/h. V grafičnem delu je poleg izhodiščne trase prikazana tudi korekcija trase hitre proge.
Organizacijska naloga je tudi preučitev ustreznosti objekta in lokacija železniške postaje Blanca.
3.3.1.3 Zasnova kolesarskega omrežja
Planski akti države navajajo omrežje kolesarskih stez kot obvezno državno izhodišče. Koridorji kolesarskih povezav potekajo po dolini reke Save in Mirne.
Za podrobnejše definiranje tras državnega omrežja in lokalnih kolesarskih tras se izdela študija kolesarskega prometa.
3.3.1.4 Javna parkirišča
Za potrebe kamionskih prevoznikov Občine Sevnice so predvidene površine za ureditev parkirišč, in sicer v Orešju nad Sevnico, IC Sevnica, IC Krmelj ter na Blanci ob nekdanjem rudniku nekovin.
3.3.2. Zasnova energetskega omrežja
3.3.2.1. Zasnova elektroenergetskega omrežja
Zasnova sistema energetskih objektov in elektroprenosnega omrežja na območju Občine Sevnica je obvezno izhodišče DP RS:
– planirani HE Boštanj in HE Blanca. Organizacijska naloga je podrobna preveritev posledic in uskladitev posegov v prostor,
– gradnja priključnih daljnovodov 2 x 110 kV do obeh HE,
– gradnja daljnovoda 2 x 400 kV Beričevo–Krško po sedaj predvidenem koridorju,
– rekonstrukcija obstoječega visokonapetostnega prenosnega omrežja.
Obstoječi in predvideni daljnovodi so označeni v kartografskem delu plana v merilu 1:25000, koridorji pa tudi v merilu 1:5000.
Obvezno izhodišče tega plana je varovanje koridorjev daljnovodov visoke napetosti in upoštevanje varstvenih režimov v območjih energetskih objektov pri organizaciji dejavnosti v prostoru in pri urejanju prostora.
3.3.2.2. Zasnova plinovodnega omrežja
Kartografski del plana:
Obvezno izhodišče DP RS je zasnova magistralnega plinovodnega omrežja:
– obstoječi magistralni plinovod s pripadajočimi zaščitnimi pasovi.
Plinifikacija osrednjih urbaniziranih območij Sevnica – Boštanj – Dolenji Boštanj se bo postopoma izvajala na podlagi izdelane študije, programske in projektne dokumentacije.
3.3.3. Zasnova komunalnega omrežja
Kartografski del plana:
– zasnova komunalnega omrežja TTK 1:25000,
– zasnova vodnega gospodarstva TTK 1:25000.
3.3.3.1. Zasnova oskrbe z vodo
Zasnova oskrbe z vodo zajema ureditev in zaščito vodnih virov ter vodooskrbni sistem.
Na področju vodooskrbe je postopno formirati enotni vodooskrbni sistem, ki bo območja krajevnih skupnosti povezoval in omogočal zanesljivejšo oskrbo s pitno vodo. Z vzpostavitvijo katastra vodovodov bo omogočena preglednost in načrtnost rekonstrukcij in vzdrževanj vodovodnih sistemov.
Za zadovoljevanje bodočih potreb po vodi je potrebno izvesti dodatne hidrološke raziskave na naslednjih perspektivnih območjih:
– dolina Grahovice v KS Boštanj,
– v okolici Sevnice,
– v Zabukovju,
– na območju Jatne v KS Šentjanž,
– v okolici Tržišča,
– ter raziskave na območju KS Loka s ciljem postopno zamenjevati s centralnim vodnim virom večje kapacitete,
– predvideti izgradnjo 5–10 globinskih vrtin.
Za navedene vodne vire so na osnovi študije zaščite vodnih zajetij predlagani varstveni režimi:
– črpališči v objektih železniške postaje in območju Stillesa,
– zajetja pri Zdolah,
– zajetja Lašč,
– zajetje Draga,
– zajetja Podgrička štirna,
– zajetji Nouna I in II,
– zajetje Pokojnik,
– zajetje Na Gmajni,
– zajetje Na Polani,
– zajetje Na travnikih,
– zajete Nad koritom,
– zajetje Na Skalcah,
– zajetje Urška,
– zajetje Polžjek,
– zajetje Boršti,
– zajetje Dovjakov izvir,
– zajetje Binuk,
– izvir Počevica,
– zajetje Pehovec,
– zajetje Raja Peč,
– zajetje Glaviški potok,
– zajetje Gosenk,
– zajetje Gabrje,
– zajetje Lisce,
– zajetje v Štuku,
– zajetje v Žirovnici,
– vrtina TV-1/96 v Telčah (KS Tržišče),
– vodni viri Podskalica (Podskalica 1, Podskalica 2, Podskalica 3 – KS Zabukovje),
– vrtina BPV-1/98 (Blanca),
– vrtine KRM-1/98 (Krmelj),
– zajetje Orehovec,
– drenažno zajetje Orešje,
– Lojzov izvir.
Vse vodne vire, ki so vir pitne vode, je potrebno zaščititi z ustreznimi odloki.
3.3.3.2. Zasnova čiščenja odpadnih voda
V povezavi z zbiranjem in čiščenjem odpadnih voda je na področju varstva okolja obvezno republiško izhodišče Zasnova razmestitve čistilnih naprav (skupna čistilna naprava z zmogljivostjo 10.000–100.000 E).
Na področju odvajanja in čiščenja odpadnih voda je lokacija čistilne naprave širšega območja Sevnice, ki je bila z DDP Občine Sevnica v IC ob Savi, spremenjena in utemeljena z urbanističnega vidika. V kartografskem gradivu plana je prikazana lokacija na jugovzhodnem robu Loškega polja.
Za ČN Tržišče, katere potrditev mora biti opredeljena še z izdelavo podrobnejše tehnične rešitve, je v kartografskem delu definirana okvirna lokacija.
Ob pripravi LN se vzporedno spremeni ta planski akt z ustreznimi programskimi zasnovami.
Na področju čiščenja odpadnih voda so predvidene tudi izgradnje rastlinskih čistilnih naprav.
Zgrajena je RČN Studenec, predvidena je izgradnja Gabrijele-Polje, predvideti pa je potrebno tudi možnost nadaljnje izgradnje RČN tam, kjer je to smotrno in tehnično sprejemljivo.
Organizacijska naloga:
– za obvladovanje problematike na celotnem območju Občine Sevnica je potrebno izdelati študijo odvajanja in čiščenja odpadnih voda po posameznih naseljih.
3.3.3.3. Zasnova razvoja ostalih komunalnih dejavnosti
Obveznih izhodišč na tem gospodarskem segmentu ni.
Državni planski akti zavezujejo k povezovanju komunalnih organizacij in sistemov tudi na področju zbiranja in odlaganja odpadkov.
Z ustreznim odlokom Občine Sevnica je urejeno zbiranje odpadkov iz vseh naselij občine.
V izdelavi je koncept reševanja zbiranja in odlaganja odpadkov, ki bo podal izhodišča za reševanje te problematike na regijskem nivoju, ob povezovanju vseh treh posavskih občin. Glede na sedaj znana splošna dejstva se razmišlja o lokalnem centru ravnanja z odpadki na območju CČN Sevnica-Boštanj (na Logu), ki je nakazana tudi v kartografskem delu.
Na področju pokopališke in pogrebne dejavnosti se načrtuje razširitev naslednjih pokopališč: Boštanj, Tržišče, Studenec, Gabrijele ter ureditev mrliških vež v Boštanju, Šentjurju in Bregu, Studencu, Šentjanžu, Tržiču, Zabukovju in Telčah.
Na področju komunalne energetike se predvidi plinifikacija v večjih urbanih območjih, bodisi z zemeljskim plinom, bodisi z utekočinjenim naftnim plinom.
3.3.4 Zasnova vodnega gospodarstva
Spremembe državnega plana (Uradni list RS, št. 11/99) obravnavajo in dopolnjujejo področje vodnega gospodarstva s smernicami za področje varovanja vodnih virov, urejanja in ohranjanja odtočnega režima ter varstva kakovosti in količin voda.
Pri pripravi prostorskih in izvedbenih aktov občine je potrebno upoštevati naslednja načela:
– načela celovitega urejanja in ohranjanja vodnega sistema,
– načrtovanje novih posegov v prostor mora temeljiti na predhodni analizi pristopa z upoštevanjem vodnih in priobalnih zemljišč ter načinu gospodarjenja na njih, z upoštevanjem zavarovanih območij ter z upoštevanjem drugih specifičnosti delovanja vodnega sistema,
– zavarovati in varovati vode v površinskih vodotokih in podzemne vode v različnih tipih vodonosnikov, ki se že ali se bodo zajemale kot pitna voda, termalna, mineralna ali zdravilna voda ter varovati zahtevano kakovost voda za uporabo v tehnoloških procesih,
– zagotavljati racionalno rabo vode ter omogočiti ponovno uporabo vode z vpeljevanjem z vodo varčnih tehnologij oziroma izključevanje ali preusmeritev gospodarskih aktivnosti s prekomerno porabo vode ter spodbujati varčevanje v individualni porabi,
– razvoj usmerjati v boljše tehnologije, tako pri procesu proizvodnje kot tudi pri procesu odpravljanja onesnaženja v skladu z zahtevami Evropske skupnosti,
– sanirati degradirana in ogrožena območja,
– zagotoviti možnost uporabe in dostopa do vodnega javnega dobra,
– urejanje in ohranjanje vodnega sistema praviloma sega preko meja občin, zato je potrebno zagotoviti medobčinsko sodelovanje in usklajevanje,
– izobraževati in osveščati javnost o vodi in delovanju vodnega sistema,
– izvajati in razvijati monitoring in poročanje o stanju o vodnem sistemu.
Za zagotavljanje varstva vodnega sistema se upoštevajo naslednje specifične smernice za prostorsko planiranje in urbanistično načrtovanje, kot priporočila za:
varovanje vodnih virov:
– upoštevanje pogojev in omejitev iz sprejetih odlokov o zavarovanju oziroma spodbujanje in vključevanje pristojnih služb v čim hitrejšo pripravo in sprejetje le–teh,
– vzdrževanje dobrega stanja površinskih in podzemnih voda v skladu s smernicami evropske zakonodaje z zagotavljanjem zavarovanja in varstva zadostnih potencialov kakovostne pitne vode;
urejanje in ohranjanje odtočnega režima:
– upoštevati naravno dinamiko in sonaravno urejanje odtočnega režima z ohranjanjem naravne retenzijske sposobnosti prostora ter usmerjanjem rabe prostora, ki vpliva na spremembe odtočnega režima izven teh območij, ob upoštevanju specifičnosti odtočnega režima na posameznih povodjih,
– z vidika obrambe pred ekstremnim delovanjem voda in s tem povezanim preprečevanjem škode in varovanjem človeških življenj je treba vzdrževati površine, izvajati ustrezne hidrotehnične ukrepe ter preventivno urejati erozijska območja v povirjih in drugih nestabilnih območjih,
– usmerjati razvoj izven naravno ohranjenih in ekološko pomembnih območij ter uvajanje posebnih režimov rabe na teh območjih s tem, da jim damo poseben pomen,
– sanirati degradirana in ogrožena območja z renaturacijami vodotokov in drugih vodnih teles s pripadajočim vplivnim območjem, vzpostavitvijo nadomestnih habitatov, z uvajanjem posebnih režimov rabe in izločanjem določenih rab prostora iz ogroženih območij,
– zagotavljati prehodnost živalskim in rastlinskim vrstam v vodi in na obvodnem pasu oziroma zagotavljati strukturni in funkcionalni kontinuum,
– uvajati recikliranje vode in smiselno navezavo na druge potencialne uporabnike vode;
varstvo kakovosti in količin voda:
– preprečevati nastajanje novih in vzpodbujanje sanacij obstoječih točkovnih virov onesnaženja,
– preprečevati in sanirati razpršene vire onesnaženja z usmerjanjem razvoja poselitve v obstoječa poselitvena območja, s hkratnim zagotavljanjem zbiranja in primarnega čiščenja odpadne vode,
– preprečevati in sanirati razpršene vire onesnaževanja z uvajanjem ekološko sprejemljivejše kmetijske pridelave,
– revitalizirati najbolj ogrožena in hkrati tudi najbolj vredna območja ob vodotokih (poplavne loke, obrežno vegetacijo, mrtve rokave in podobno) in druga mokrišča ter vzpostaviti vmesne varovalne vegetacijske pasove za zmanjševanje odnašanja hranil iz kmetijskih površin in umirjanje erozijskih procesov,
– upoštevati smernice za odvodnjavanje avtocest (vključno s čiščenjem voda pred izpustom v okolje) pri gradnji vseh prometnic ter izvesti sanacijo tistih delov obstoječih prometnic, ki potekajo preko območij zavarovanih vodnih virov,
– v smislu izenačevanja ali celo izboljšanja vodne bilance in s tem izboljšanja oziroma ohranitve vodnega sistema je treba pri gradnji večjih utrjenih površin, ki posredno povečajo količino odpadnih padavinskih voda, hkrati izvesti ukrepe za zagotavljanje povečane infiltracije in/ali zadrževanja padavin.
Dolgoročne planske usmeritve Občine Sevnica na področju vodnega gospodarstva so:
– kompleksna vodnogospodarska ureditev rek Save in Mirne,
– urejanje na Savi in pritokih pod vplivom energetskih stopenj HE Blanca in HE Boštanj,
– planirana osušitev posameznih kompleksov zemljišč z regulacijo manjših vodotokov-pritokov: Hinja, Mirna, Jesenščica, Cirnski potok, potok Bozga, potok Skrovnik,
– namakanje na večjih površinah,
– izvedba sistema nasipov za obrambo pred poplavami mesta Sevnice, ki zahteva uskladitev z območjem predvidene IC Sevnica-levi breg, Boštanj, Dolnje Brezovo, Loka, Kompolje, Orehovo,
– izvedejo se regulacije Drožanjskega potoka in Florjanskega grabna za zaščito pred poplavami mesta Sevnice.
Predvidene so tudi regulacije na naslednjih vodotokih: Blanščici, Čanjskem potoku, Podvinskem potoku, Impoljskem potoku, Šteginji in Gobavcu ter Sevnični.
Varovanje vodnih virov je zajeto v podpoglavju 3.3.3.1. Zasnova oskrbe z vodo.
3.3.5. Zasnova omrežja zvez
Obvezno državno izhodišče je meteorološki radar na Lisci.
Zagotavljati je potrebno nadaljnji razvoj telefonskega omrežja, sistemov mobilne telefonije ter kabelskih distribucijskih sistemov.
4. Zasnova namenske rabe prostora
Kartografski del plana:
– zasnova namenske rabe površin (7 listov) TTK 1:25000,
– karte z isto vsebino (64 listov) TTN 1:5000.
4.1. Izhodišča in usmeritve za rabo prostora
S predvidenimi posegi v prostor se ne bo bistveno spremenilo razmerje med gozdnimi, kmetijskimi, stavbnimi in nerodovitnimi površinami, poudarek bo na izboljšanju opreme stavbnih zemljišč, sanaciji nerodovitnih zemljišč, izboljšanju kvalitete kmetijskih zemljišč, kakor tudi v omejitvah pri rabi zemljišč (varovanje okolja, dediščine...).
Za planirani dolgoročni razvoj poselitve (naselja in površine za urbane dejavnosti izven naselij) bo potrebno urediti ca. 100 ha stavbnih zemljišč. Del teh površin je mogoče pridobiti s prenovo in racionalnejšo ureditvijo sedanjih površin naselij.
Za agromelioracije so določene obsežne površine, ki pa jih je potrebno ponovno vsestransko preveriti.
Občina Sevnica bo sprotno z odloki opredeljevala režime za varstvena območja vodnih virov, kar bo vplivalo tako na zmanjšan obseg posegov v ta prostor, kakor tudi na način primarne rabe prostora.
Občina Sevnica bo z odloki opredelila površine in režim v območju varstva naravnih in kulturnih spomenikov. V teh območjih (kmetijske in gozdne površine) bo potrebno upoštevati omejitve pri rabi in preobrazbi prostora.
Občina Sevnica bo z odloki opredelila območje varovalnih gozdov in gozdov s posebnim pomenom, kjer bo potrebno upoštevati omejitve pri gospodarjenju z gozdovi.
Za zagotovitev gradnje in obratovanja elektroprenosnega omrežja bo potrebno upoštevati omejitve pri rabi prostora v koridorjih daljnovodov in v območju energetskih objektov.
Za zagotovitev smotrne namenske rabe in preobrazbe prostora moramo upoštevati naslednje usmeritve:
– pri urejanju in pridobivanju stavbnih zemljišč mora biti temeljno vodilo racionalna raba površin znotraj obstoječih naselij, s poudarkom na prenovi stavbnega sklada in kompleksnih območij. Vsi zapolnitveni posegi morajo biti predhodno preverjeni z vidika organizacije dejavnosti v širšem območju, da ne bi zapirali dolgoročnejših smeri razvoja naselij in posameznih območij,
– površine, namenjene za dolgoročni razvoj naselij, morajo biti praviloma manj kvalitetne kmetijske in gozdne površine,
– skupna naloga nosilcev razvoja kmetijstva in gozdarstva je urejanje območij zaraščanja skladno z razmejitvijo teh zemljišč (agrokarta) na gozdna in kmetijska,
– opuščanje kmetijske zemlje v hribovitih območjih oziroma nadaljnje zaraščanje z gozdovi, je potrebno preprečevati s stimulativnimi ukrepi za ohranitev poselitve in nadaljnjega razvoja kmečkih gospodarstev v teh območjih,
– za vsa degradirana območja (divja odlagališča, peskokopi,...) je potrebno izdelati sanacijski program in rekultivirati območja v gozdne, kmetijske ali druge površine,
– pri hidromelioracijah je prednostna naloga uskladitev interesov in možnosti vodnogospodarskih posegov, interesov kmetijstva, ribištva, varstva naravne in kulturne dediščine in ekologije. Pri agromelioracijah je potrebno pred posegi po parcelah razmejiti površine za dolgoročni razvoj naselij in infrastrukture ter za kmetijstvo, posege pa uskladiti z varstvom naravne in kulturne dediščine,
– površine, ki so dolgoročno predvidene za poselitev, izgradnjo infrastrukturnega omrežja in druge posege v prostor, se do spremembe namembnosti obravnavajo kot kmetijska oziroma gozdna zemljišča. Vlaganja v ta območja, ki imajo dolgoročni učinek (nasadi, melioracije) niso dopustna. Sprememba namembnosti bo dokončno opredeljena z razvojnimi plani in projekti.
Razmejitve v merilu 1:5000 so prikazane tako, da je mogoča dokončna razmejitev po parcelah na ravni prostorskih izvedbenih aktov.
V kartografskem delu plana so poleg planirane namenske rabe zemljišč (varovanja zemljišč za določeno rabo in sprememba namembnosti za določeno rabo) prikazane tudi globalne omejitve, ki jih je potrebno upoštevati pri rabi prostora: varovanje vodnih virov, varovanje naravne in kulturne dediščine, varovanje območij infrastrukturnih objektov itd.
4.2. Ureditvena območja naselij
Stavbna zemljišča, planirana za dolgoročni razvoj poselitve, so opredeljena znotraj ureditvenih območij naselij, določenih s tem planom. Del potrebnih novih površin se pridobi z racionalnejšo izrabo sedanjih območij naselij, del pa s preobrazbo kmetijskih in gozdnih zemljišč v stavbna zemljišča.
Kot obvezno izhodišče tega plana se pri razmejitvah ureditvenih območij naselij upošteva:
– obvezne razmejitve stavbnih zemljišč ter najboljših kmetijskih zemljišč in drugih zavarovanih območij,
– obvezno upoštevanje planiranih stavbnih zemljišč v območjih kompleksne graditve in prenove za razvoj določenih dejavnosti širšega družbenega pomena ali za nemoten razvoj mest in naselij, v katera usmerjamo poselitev,
– obvezno upoštevanje varovanih območij in objektov, določenih s tem planom (krajinsko in urbanistično oblikovalske usmeritve).
Ostale razmejitve ureditvenih območij so določene indikativno, tako da se določi v procesu planiranja dokončna razmejitev (v okviru dopustnih toleranc), skladno z dejanskimi razvojnimi potrebami. Take meje so med površinami za poselitev in drugimi kmetijskimi zemljišči oziroma gozdovi, ki niso zaščiteni.
Posamezni posegi na kmetijska in gozdna zemljišča bodo tudi izven ureditvenih območij naselij zaradi ureditve zemljišč za urbane dejavnosti, ki ne sodijo v naselja (komunala, energetika, rekreacija, kmetijska gospodarstva,...).
Ureditvena območja naselij ter območja, namenjena urbani rabi izven naselij, so prikazana v kartografskem delu plana na kartah M 1:5000. Prikazana je členitev rabe znotraj ureditvenih območij po pretežni namembnosti.
Organizacijska naloga je izdelava evidence stavbnih zemljišč in na podlagi le-te dopolnitev kartografskega dela plana.
V območju razpršene poselitve, kjer ni mogoče določiti ureditvenih območji naselij, so možne posamezne gradnje na podlagi meril in pogojev prostorsko izvedbenih aktov ob upoštevanju omejitev, ki so določene s tem planom, in usmeritev za smiselno zaokroževanje posameznih zaselkov.
Razpršena poselitev znotraj kompleksov najboljših kmetijskih zemljišč v veliko primerih ni evidentirana kot zemljišče VIII. kategorije. Do priprave evidenc stavbnih zemljišč in nove kategorizacije kmetijskih zemljišč se določi podrobno razmejitev stavbnih zemljišč od kmetijskih na podlagi predhodno oblikovanih kriterijev za določitev funkcionalnih zemljišč objektov oziroma ohišnic kmetij.
Evidentirana zemljišča VIII. kategorije znotraj kompleksov najboljših kmetijskih zemljišč so namenjena izključno razvoju kmetijskih gospodarstev.
4.3. Turizem, šport in rekreacija
Usmeritve v razvoju turizma so razvijanje stacionarnega, tranzitnega, izletniškega, rekreativnega, športnega, lovskega, ribiškega in kmečkega turizma.
Potencialne oblike turizma so:
– obvodni turizem ob reki Mirni (turistični ribolov),
– gojenje vodnih in obvodnih športov na reki Savi,
– lovski turizem,
– gorski turizem na Lisci, ki omogoča izletniško rekreativen turizem skozi vse leto; z osrednjim planinskim domom, ki ima tudi nočitvene kapacitete, lahko predstavlja jedro turistične ponudbe rekreativne narave,
– kmečki turizem, ki ima veliko različnih oblik, od tako imenovanih kmetij odprtih vrat do klasičnega kmečkega turizma in turizma ob vinski cesti (zametki turistične ponudbe so ob vinski cesti Šmarjeta-Sevnica, in sicer preko Tržišča, Malkovca in Vrha ter pri naselju Okroglice).
Razvoj turizma po predelih je naslednji:
– na Lisci je predvidena dograditev prostorskih kapacitet za športno-rekreacijske namene,
– v mestu Sevnica z okolico razvoj športnega, izletniškega in tranzitnega turizma,
– kmečki turizem na Vrhu pri Boštanju, Malkovec, Kamenško, Kal pri Krmelju, Podgorica, Razbor, Okroglice, Radež, Kladje nad Blanco, Primož in Podvrh,
– na Lisci, Lovrencu in okoliških krajih rekreativni, izletniški, tranzitni in športni turizem,
– z izgradnjo savskih elektrarn se bo razvil navtični turizem; na obrežju akumulacije se uredijo površine za čolnarjenje in aktivnosti ob vodi v Loki, Šmarčni, Logu,
– v Trnovcu ureditev športnega igrišča,
– v Šentjanžu: ureditev športnega igrišča ob šoli ter ureditev turistično-pohodniške poti po KS Šentjanž,
– na območju KS Zabukovje razvoj lovskega turizma,
– v okviru kompleksov lovskih koč se omogoči ureditev spremljajočih objektov in naprav,
– ureditev objektov in rekreativnih površin v okviru kmečkega turizma na Cerovcu,
– na Žigrskem Vrhu ureditev turističnega območja-kamp,
– na Lukovcu ureditev večnamenskega športnega igrišča.
Za razvoj turizma in rekreacije so v planu opredeljene površine, ki zaradi gradnje objektov spremenijo namembnost, in površine, ki imajo zaradi interesa turizma/rekreacije dvojno rabo (turistična dejavnost ne vpliva na spremembo primarne rabe, zahteva le določene ureditve in dostop na ta območja).
Območja za turizem in rekreacijo so prikazana v kartografskem delu plana na kartah TTN 1:5000.
4.4. Pridobivanje rudnin
4.4.1. Nekovinske mineralne surovine
V planu so določene površine za nadaljnje črpanje kremenčevega peska v kraju Lončarjev Dol (širitev sedanjega peskokopa). Nahajališče je obvezno državno izhodišče.
Glede na to, da so perspektivno ocenjena naslednja nahajališča:
– dolomita na treh lokacijah: Tržišče, Log II in Log III,
– roženca na dveh lokacijah: Ogorelke in Kamenško,
so v planskem aktu uvrščena kot potencialna območja pridobivanja nekovinskih mineralnih surovin občinskega pomena.
Za področje nekovinskih mineralnih surovin se izdelajo raziskovalne študije za pridobivalne prostore s presojo vplivov na okolje (za vsa nahajališča, navedena v nadaljevanju).
Navedene so lokacije nahajališč trdnih mineralnih surovin ožjega, lokalnega pomena, ki jih je potrebno sanirati in pred eksploatacijo tehnično preveriti tako glede tehnično-tehnoloških možnosti izkoriščanja, kot tudi vplivov na okolje in ekonomske smotrnosti:
Razširitev pridobivalnega območja dolomita je predvidena na Log II in Log III, ki skupaj z eksploatiranim območjem tvorijo celoto.
Območje separacije na Blanci spremeni rabo iz pridobivanja mineralnih surovin v proizvodno območje.
Nosilci eksploatacije so dolžni zagotoviti spoštovanje veljavne zakonodaje tako v zvezi z eksploatacijo, vključno s presojo vplivov na okolje, kot tudi sanacijo degradiranih površin po eksploataciji.
Bodoča raba izčrpanih površin bo določena naknadno na podlagi rezultatov širše presoje in sanacijskega programa.
4.4.2. Premog
Na območju Občine Sevnica je tako v DDP kot v SDP upoštevan obstoječ raziskovalni prostor nahajališča rjavega premoga Krmelj, ki je prikazan kot obvezno izhodišče DDP pod zap. št. 13, na listu Mokronog 27.
Premogovnik je že od leta 1962 dalje zaprt.
Resolucija o strategiji rabe in oskrbe Slovenije z energijo (Uradni list RS, št. 9/96) v naslednjih letih ne predvideva spreminjanja obsega proizvodnje oziroma predvideva porabo domačega premoga, proizvedenega v rudniku lignita Velenje in premogovnika Trbovlje in Hrastnik, v domačih termoelektrarnah, za obstoječe premogovnike pa predvideva postopno zaprtje.
Glede na navedeno je potrebno raziskovalni prostor na območju Krmelja obravnavati le kot potencialno območje tako v DDP kot v SDP Občine Sevnica, brez obveznih republiških izhodišč (v kartografskem delu je območje označeno črtkano in simbolom Rp).
Za območje Krmelja je potrebno izdelati sanacijski program, ki bo saniral posledice vpliva rudarjenja.
4.5. Kmetijstvo
Poleg nezadostnih možnosti zaposlovanja izven kmetijstva imajo posamezna območja tudi slabe naravne pogoje za kmetovanje.
Redko poseljena podeželska območja spremlja po eni strani visok delež zaposlenih v kmetijski dejavnosti, po drugi strani pa pomanjkanje možnosti zaposlovanja v neagrarnih dejavnostih.
Glavni cilji bodočega razvoja kmetijstva so:
– ohraniti obstoječo kmetijsko obdelavo,
– ustvariti pogoje za zaposlovanje v izvenkmetijski dejavnosti,
– ohraniti vse oblike kmetovanja, od čistih do mešanih (zaposlovanje izvenkmetijske dejavnosti),
– podpore posameznim kmetijam naj slonijo na dobrem svetovanju in optimalnih možnostih kmetovanja,
– okrepiti je potrebno razne podpore kmetijam, da bi bile sposobne zagotoviti različne dopolnilne dejavnosti,
– ukrepi v kmetijstvu morajo biti nujno povezani na eni strani s cilji ohranjanja kulturne krajine, po drugi strani pa je potrebno izboljšati osnovne življenjske pogoje ter dograjevati osnovno infrastrukturo za potrebe razvoja rekreacije in turizma. Obenem je potrebno nameniti več pozornosti obnovi vasi,
– v ruralnih območjih mora priti do možnosti raznovrstnega zaposlovanja, čeprav to doslej ni bilo dovolj upoštevano, gre namreč za ponovno vrednotenje pomena in kvalitete agrarnih delovnih mest.
Cilji kmetijske politike naj ne bodo usmerjeni le v čim večjo proizvodnjo, ampak naj bodo usklajeni tudi s cilji varstva okolja (omejiti uporabo škodljivih snovi in z drugimi tehničnimi ukrepi skušati zadržati rodovitnost tal). Skratka, omogočiti je potrebno sonaraven razvoj.
V planu so določene naslednje razmejitve območij kmetijskih zemljišč:
– najboljša kmetijska zemljišča – trajno varovana zemljišča za (intenzivno) kmetijsko proizvodnjo, katerih namembnost se spreminja le izjemoma. Vsi posegi na najboljša kmetijska zemljišča bodo v postopku obdelani kot izjemni posegi,
– druga kmetijska zemljišča so dolgoročno namenjena za kmetijsko rabo, vendar so razmejitve manj obvezujoče kot pri najboljših kmetijskih zemljiščih. Meje je mogoče korigirati na podlagi izdelanih strokovnih podlag za prostorske izvedbene akte v soglasju s pristojnimi občinskimi službami.
Območja usposabljanja kmetijskih zemljišč so prikazana v tabelah in kartografskem delu plana v merilu 1:25000 in 1:5000.
Plan agrarnih operacij do leta 2000:
Agrarne operacije so predvidene po naslednjih območjih:
S programom »B« je predvidena nadomestitev kmetijskih zemljišč s krčitvijo gozdov zaradi Savskih elektrarn:
Kot specifiko prostora lahko označimo zidanico. Zidanice so gospodarski objekti z razširjeno funkcijo. Problematiko zidanic urejuje predvsem ustrezen odlok, v smislu možnosti in konkretnih pogojev za pridobitev ustreznih dovoljenj pa prostorsko izvedbeni akt.
Celotna bilanca gozdnih, kmetijskih in ostalih površin je naslednja:
4.6. Gozdarstvo
Dejansko stanje gozdov kaže številne spremembe glede na kategorizacijo kmetijskih zemljišč, predvsem zaradi zaraščanja kmetijskih površin.
Glede na to, da je še vedno obvezno izhodišče obstoječa kategorizacija kmetijskih zemljišč, se pojavljajo neskladja, ki v tem planu niso upoštevana, temveč bodo predmet obdelave pri spremembi kategorizacije oziroma njeni uskladitvi z zakonodajo. Vse spremembe bilanc se tako nanašajo na izhodiščne, stare vrednosti.
V planu so določena gozdna zemljišča, katerih osnovna funkcija je lesna proizvodnja. Podrobnejša členitev po kvaliteti lesnoproizvodnih gozdov je predmet gozdnogospodarskih načrtov. V planu so prikazane dodatne – poudarjene ekološke funkcije gozdov, ki jih je potrebno upoštevati pri gospodarjenju z gozdovi in pri načrtovanju posegov v gozdni prostor.
Zakonodaja klasificira določena območja gozdov, in sicer na območja:
I. s poudarjenimi ekološkimi funkcijami 1. stopnje:
– varovalna funkcija (v),
– hidrološka funkcija (h),
– biotopska funkcija (b),
– klimatska funkcija (k);
II. s poudarjenimi socialnimi funkcijami 1. stopnje:
– zaščitna funkcija (z),
– higiensko-zdravstvena funkcija (g),
– obrambna funkcija (o),
– rekreacijska funkcija (r),
– turistična funkcija (t),
– poučna funkcija (p),
– raziskovalna funkcija (i),
– funkcija varovanja naravne in kulturne dediščine (d),
– estetska funkcija (e);
III. s poudarjenimi proizvodnimi funkcijami 1. stopnje:
– lesnopridelovalna funkcija (lp),
– funkcija pridobivanja drugih gozdnih dobrin (n),
– lovnogospodarska funkcija (L);
IV. ostala območja gozdov.
Z izvedbo nove kategorizacije kmetijskih zemljišč se vnese tudi nova klasifikacija gozdnih površin, tako v tabelarični kot grafični del.
V kartografskem delu plana so po novi klasifikaciji označene le poudarjene ekološke funkcije 1. stopnje (varovalne in ostale ekološke funkcije). Ostalih kategorij gozda zaradi neusklajenosti gozdnega roba še ni mogoče kartografsko prikazati, prikazane so v sklopu lesnoproizvodnih gozdov.
Za posege v gozd in gozdni prostor je potrebno dovoljenje za poseg v prostor v skladu s predpisi o urejanju prostora. K dovoljenju za poseg v prostor se mora pridobiti soglasje Zavoda za gozdove.
4.7. Obramba in zaščita
4.7.a) Obramba
Za področje obrambe so perspektivna naslednja območja:
– Sevnica, skladišče, izključna raba,
– Radna, vadišče, izključna raba,
– Lisca nad Sevnico, objekt zvez, izključna raba,
– Blanca, vadišče, možna izključna raba.
4.7.b) Zaščita in reševanje
Iz zakona o obrambi izhaja obveza organov lokalne skupnosti načrtovanje civilne obrambe kot celote ukrepov in dejavnosti, s katerimi se z nevojaškimi sredstvi in načini podpira in dopolnjuje vojaška obramba države.
Iz zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami izhajajo pristojnosti občine, ki ureja in izvaja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami na svojem območju. Te pristojnosti so:
– spremljanje nevarnosti, obveščanje in alarmiranje prebivalstva o pretečih nevarnostih,
– organiziranje in vzdrževanje sredstev za alarmiranje v skladu z enotnim sistemom alarmiranja,
– zagotavljanje zvez za potrebe zaščite, reševanja in pomoči v skladu z enotnim sistemom zvez,
– načrtovanje in izvajanje zaščitnih ukrepov,
– izdelava ocen ogroženosti ter načrtov zaščite in reševanja,
– organiziranje, razvijanje in vodenje osebne in vzajemne zaščite,
– organiziranje in opremljanje organov, enot in služb Civilne zaščite ter drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč v občini,
– zagotavljanje nujnih sredstev za začasno nastanitev v primeru naravnih in drugih nesreč,
– izvajanje programov usposabljanja občinskega pomena,
– organiziranje, vodenje zaščite, reševanja in pomoči na območju občine,
– usklajevanje načrtov in drugih priprav za zaščito, reševanje in pomoč ter sodelovanje s sosednjimi občinami pri odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč.
Pri opravljanju nalog iz varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami sodelujejo občine med seboj. V ta namen lahko združujejo sredstva in oblikujejo skupne službe za opravljanje skupnih zadev varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Občinske načrte zaščite in reševanja izdelajo občinski upravni organi na podlagi ocen ogroženosti za območje občine, nosilci izdelave pa so dolžni javno predstaviti sprejete načrte. Občina je dolžna izpopolnjevati načrte zaščite in reševanja.
Na podlagi tega izhajajo prostorski, urbanistični, gradbeni in drugi tehnični ukrepi, ki jih je potrebno upoštevati, da se preprečijo oziroma zmanjšajo škodljivi vplivi naravnih in drugih nesreč.
Občina Sevnica predvideva območja z izključno rabo prostora, in sicer:
Izhajajoč iz ocene ogroženosti v občini Sevnica so za evakuacijo predvidene lokacije za postavitev začasnih bivališč, tem so namenjena naslednja območja možne izključne rabe prostora:
Načrti vsebujejo tudi pregled zaklonišč in njihovo zmogljivost.
Opomba: Objekti in območja za potrebe obrambe (državnega pomena) so označeni z eno zvezdico*, objekti in območja za potrebe zaščite in reševanja (občinskega pomena) pa z dvema zvezdicama**.
5. Zasnova varstva okolja
5.1.Varstvo naravnih vrednot in kulturne dediščine
Kartografski del plana: karta TTN 1:5000 in TTN 1: 25000.
5.1.1. Usmeritve za varstvo naravnih vrednot in kulturne dediščine
Naravne vrednote in kulturno dediščino bomo smiselno vključevali v urejanje prostora in iskali možnosti za poglobitev stikov med interesi družbenega razvoja ter potrebo po njeni ohranitvi in vzdrževanju.
Varstvo in razvoj naravnih vrednot in kulturne dediščine bomo zagotovili predvsem z uresničevanjem naslednjih nalog:
– s spontanim obnavljanjem topografske evidence naravnih vrednot in kulturne dediščine in njenim ovrednotenjem ter z normativnim zavarovanjem najpomembnejših vrednot in dediščine,
– z valorizacijo vrednot in dediščine in upoštevanjem le-te pri načrtnih urbanističnih in krajinskih posegih,
– z izdelavo konkretnih konzervatorskih programov za posamezne objekte dediščine in njenih sklopov, kot predpogoj aktivnega varstva,
– z opredelitvijo večjih zavarovanih območij in z razglasitvijo posebno redkih in ogroženih tipov naravnih vrednot za naravne rezervate,
– z varovanjem površin nad kraškimi jamami in območij z mikrokraškimi oblikami,
– s preprečitvijo onesnaževanja voda in z ureditvijo odlagališč,
– z zavarovanjem (odsekov) posameznih vodotokov,
– s preprečevanjem nepotrebne regulacije potokov,
– z zavarovanjem krajinsko in bioenergetsko pomembnih močvirij ter s preprečitvijo melioracij v takih območjih,
– s preprečevanjem zaraščanja kulturne krajine,
– z ohranjanjem prostorskih kvalitet in značilnosti, ki so pomembne za identiteto naselij,
– z ohranitvijo historičnih zazidalnih linij, parcelacije (kjer je to mogoče) in z ustrezno izrabo historičnega stavbnega fonda,
– z ohranitvijo fragmentov kvalitetnih urbanističnih ureditev iz preteklosti,
– z ohranjanjem tipičnosti nekaterih vaških naselij kot sooblikujočih dejavnikov kulturne krajine,
– z ohranjanjem sestavin kulturne krajine,
– z izboljšanjem odnosa javnosti do naravnih vrednot in kulturne dediščine z vzgojnim in informativnim delovanjem.
Občina Sevnica in pooblaščena strokovna organizacija morata zagotoviti pripravo strokovnih podlag za normativno zavarovanje spomenikov, kakor tudi podrobnejše usmeritve za upoštevanje vrednot in dediščine pri razvoju v prostoru ter merila in pogoje za urejanje prostora z upoštevanjem celotnih naravnih vrednot in kulturne dediščine.
Območja/objekti naravnih vrednot in kulturne dediščine so prikazani v kartografskem delu plana zasnova varstva naravnih vrednot in kulturne dediščine.
5.1.2. Zasnova varstva naravnih vrednot
Legenda k znakom v tekstu:
(*) – obvezno izhodišč DP RS
(**) – obvezno izhodišč DP občine Sevnica
NV 14 – številčna oznaka objekta v kartografskem delu plana
(z) – zavarovan objekt
(p) – objekt, predviden za zavarovanje
brez oznake v oklepaju – predvideni drugi ukrepi varstva (ne z akti)
Seznam naravnih vrednot po “Naravovarstvenih smernicah« (strokovne podlage) Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje pod št. 02-3062/2-99-MP iz junija 2000:
1. Ekološko pomembna območja in posebna varstvena območja:
– Veliko Kozje (EPO 1),
– Lisca (EPO 2),
– Rumeni sleč pri Boštanju (EPO 3),
– Vrhek – rastišče rumenega sleča (EPO 4).
Posebna varstvena območja v Sloveniji še niso določena.
2. Območja, kjer se pričakuje odkritje naravnih vrednot
Ker je območje Občine Sevnica še slabo raziskano, se pričakuje odkritje naravnih vrednot na celotnem območju občine. Glede na dosedanje poznavanje terena lahko pogostejša odkritja pričakujemo na območju severno od Save. Predvideva se, da bodo večji del na novo odkritih naravnih vrednot predstavljali prav habitatni tipi, pomembni za ohranjanje biotske raznovrstnosti, poleg tega pa se pričakuje še odkritje ostalih naravnih vrednot.
V primeru odkritja naravne vrednote je potrebno o tem obvestiti pristojno naravovarstveno službo, hkrati pa zaustaviti vse dejavnosti, ki bi morebiti ogrozile naravno vrednoto. Pristojna naravovarstvena služba bo nato izdelala smernice in podala navodila za tako rabo prostora, ki ne bo ogrožala naravne vrednote.
3. Pregled naravnih vrednot
– Zavarovana območja in objekti:
– rastišče Kluzijevega svišča na Lovrencu (**NS 1(z)).
– Objekti in območja, predvideni za zavarovanje:
– Kozjanski regijski park (*RP 2(p)),
– Veliko Kozje (*NS 3(p)),
– Lisca (*NS 4(p)),
– Vrhek – rastišče rumenega sleča (*NS 5(p)),
– rumeni sleč pri Boštanju (*NS 6(p)),
– Raja peč (*NS 7(p)).
– Ostali objekti in območja naravnih vrednot:
– Bohor (NV 8),
– Prloge – suha kraška dolina (NV 9),
– Krvavka – skalni osamelec (NV 10),
– Vetrovka – skalni osamelec (NV 11),
– Gladka peč nad Žirovnico (NV 12),
– Pečje (NV 13),
– Ajdovska peč (NV 14),
– potok Kamenica (NV 15),
– soteska Sevnične (NV 16),
– soteska Grahovice (NV 17),
– soteska Žirovskega potoka (NV 18),
– Podvinski potok (NV 19),
– ribnik pred Krmeljem (NV 20),
– ribnik pri Gabrijelah (NV 21),
– Tagbau (NV 22),
– izvir v travniku med Velikimi in Malimi Druščami (NV 23),
– izvir pod kapelico sv. Martina (NV 24),
– Toplice – topli izviri (NV 25),
– lipa pri cerkvi v Studencu (NV 27),
– lipa pod Ratežem (NV 28),
– Kolmanova lipa (NV 29),
– lipa v Prešni loki (NV 30),
– Kodričev kostanj (NV 31),
– hrasta na kmetiji Lepi dob (NV 32),
– platane pri gradu v Sevnici (NV 33).
V kartografski prilogi tega plana so naravne vrednote označene z istimi oznakami kot v tekstualnem delu. Podrobnejše usmeritve za varovanje naravnih vrednot so v »Naravovarstvenih smernicah« – Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje pod št. 02-3062/2-99-MP iz junija 2000.
5.1.3. Zasnova varstva kulturne dediščine
Za varstvo kulturne dediščine je izdelana »Preglednica kulturne dediščine s spomeniškovarstvenimi opredelitvami in pogoji varovanja in razvoja dediščine” pod št. 02-3062/10-99/00-AK iz avgusta 2000 (izdelal Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje).
Seznam kulturne dediščine po posameznih skupinah je naslednji:
– arheološka dediščina (K1):
01 846/99    – Boštanj – arh. najd. Na Gavgah,
02 847/99    – Boštanj – arh. najd. Stari grad (Savenstein),
03 848/99    – Dolenji Boštanj – arh. najd. Gola Gorica,
04 849/99    – Dolenje Brezovo – arh. najd. Grbelne,
05 850/99    – Gabrijele – arh. obm. Brije,
06 851/99    – Gornje Orle – arh. obm. Bučji hrib,
07 852/99    – Hantine – arh. obm. Hantin,
08 853/99    – Kaplja vas – arh. obm. Boršt,
09 270/98    – Kapja vas – arh. obm. Šentjurski hrib,
10 854/99    – Kladje nad Blanco – arh. obm. Dele,
11 855/99    – Koludrje – arh. obm. Ajdovski grob,
12 856/99    – Laze pri Boštanju – grad Rekštanj,
13 857/99    – Lisca – arh. najd. Gradec,
14 858/99    – Log pri Dolenjem Boštanju – arh. najd. Grdolje
15 859/99    – Mali Lukovec – arh. najd. Grmašca,
16 860/99    – Osredek pri Hubajnici – arh. najd. Raguša,
17 861/99    – Polje pri Tržišču – arh. najd. Dolge njive,
18 862/99    – Polje pri Tržišču – arh. najd. Stara Sela,
19 863/99    – Polje pri Tržišču – arh. obm. Zadob,
20 865/99    – Preska pri Boštanju – arh. najd. Hrebec,
21 864/99    – Preska pri Boštanju – arh. najd. Zajček,
22 866/99    – Primož pri Studencu – arh. obm. Mlaka,
23 867/99    – Rovišče pri Studencu – arh. najd. Gomile,
24 868/99    – Sevnica – arh. najd. Dobrava,
25 629*      – Studenec – arh. najd. Krvava Luža,
26 870/99    – Šmarčna – arh. najd. Dobrava,
27 871/99    – Velika Hubajnica – arh. obm. Lopata,
28 838*      – Vranje – arh. najd. Ajdovski gradec,
29 872/99    – Vrh pri Boštanju – arh. najd. Volčje Jame;
– profana stavbna dediščina (gradovi, dvorci, meščanska in trška arhitektura, etnološka dediščina) (K2):
30 206/00    – Loka pri Zidanem mostu – dvorec Loka,
31 645*(z)   – Sevnica – grad Sevnica,
32 148/00    – Sevnica – Trški dvorec,
33 4/00      – Arto – dvorec Impoljca,
34 5/00      – Radna – Tariški dvorec z vrtno parcelo,
35 368/99    – Sevnica – Lutrovska klet,
36 875/99    – Sevnica – grajska kašča (“grajska klet”),
37 874/99    – Sevnica – grajska vrtna hiša,
38 877/99    – Sevnica – hiša Florjanska 1,
39 878/99    – Sevnica – hiša Florjanska 4,
40 881/99    – Sevnica – hiša Cesta na grad 24,
41 882/99    – Sevnica – hiša Kvedrova 1,
42 883/99    – Sevnica – hiša Kvedrova 10,
43 884/99    – Sevnica – hiša Kvedrova 19,
44 885/99    – Sevnica – hiša Glavni trg 2,
45 886/99    – Sevnica – hiša Glavni trg 8,
46 887/99    – Sevnica – hiša Glavni trg 9,
47 888/99    – Sevnica – hiša Glavni trg 10,
48 889/99    – Sevnica – hiša Glavni trg 11,
49 890/99    – Sevnica – hiša Glavni trg 14,
50 891/99    – Sevnica – hiša Glavni trg 16,
51 892/99    – Sevnica – hiša Glavni trg 17,
52 893/99    – Sevnica – hiša Glavni trg 18,
53 894/99    – Sevnica – hiša Glavni trg 20,
54 895/99    – Sevnica – hiša Glavni trg 21,
55 896/99    – Sevnica – hiša Glavni trg 22,
56 897/99    – Sevnica – hiša Glavni trg 24,
57 898/99    – Sevnica – hiša Glavni trg 25, 27,
58 899/99    – Sevnica – hiša Glavni trg 26,
59 900/99    – Sevnica – hiša Glavni trg 28,
60 901/99    – Sevnica – hiša Glavni trg 29,
61 902/99    – Sevnica – hiša Glavni trg 30,
62 903/99    – Sevnica – hiša Glavni trg 31,
63 904/99    – Sevnica – hiša Glavni trg 32,
64 905/99    – Sevnica – hiša Glavni trg 33,
65 906/99    – Sevnica – hiša Glavni trg 35,
66 907/99    – Sevnica – hiša Glavni trg 37,
67 908/99    – Sevnica – hiša Glavni trg 38,
68 909/99    – Sevnica – hiša Glavni trg 39,
69 910/99    – Sevnica – hiša Glavni trg 40,
70 911/99    – Sevnica – hiša Glavni trg 41,
71 912/99    – Sevnica – hiša Glavni trg 42,
72 913/99    – Sevnica – hiša Glavni trg 44,
73 914/99    – Sevnica – hiša Glavni trg 46,
74 873       – Sevnica – župnišče,
75 112/00    – Dolenji Boštanj – domačija Dolenji Boštanj 60,
76 207/00    – Kompolje – kozolec,
77 208/00    – Kompolje – hiša Kompolje 11,
78 209/00    – Kompolje – hiša Kompolje 13,
79 210/00    – Kompolje – kašča domačije Kompolje 16,
80 142/00    – Kompolje – hiša Kompolje 20,
81 207/00    – Kompolje – kozolec domačije Kompolje 26,
85 9292*     – Podvrh pri Vranju – kozolec Podvrh 24,
86 16/00     – Podvrh pri Vranju – vinski hram Podvrh 53,
87 15/00     – Podvrh pri Vranju – zidanica Podvrh 52,
88 14/00     – Podvrh pri Vranju – hiša Podvrh 56,
89 211/99    – Šentjur na Polju – domačija Šentjur na Polju 7,
90 114/00    – Šmarčna – hiša Šmarčna 21,
91 113/00    – Šmarčna – kozolec domačije Šmarčna 7,
92 139/00    – Šmarčna – kozolec domačije Šmarčna 14,
93 13/00     – Trnovec – stanovanjska hiša Trnovec 7,
94 10/00     – Trnovec – vinski hram I, Trnovec 48 (Pajk),
95 11/00     – Trnovec – vinski hram II, Trnovec 48 (Baumkirher),
96 12/00     – Trnovec – vinski hram III, Trnovec 48 (Špan),
97 18/00     – Zabukovje nad Sevnico – kozolec Zabukovje 46,
98 17/00     – Zabukovje nad Sevnico – gospodarsko poslopje 
               Zabukovje 46,
99 19/00     – Zabukovje nad Sevnico – hiša Zabukovje 54,
100 212/00   – Loka pri Zid. mostu – kozolci Loško-Račiškega polja,
101 312/00   – Šentjur na Polju – kozolci Šentjurskega polja,
102 214/00   – Kompolje – kozolci na polju Šmarčna-Kompolje,
103 141/00   – hiša Kompolje 24,
104 215/00   – Orehovo – kozolci na polju,
105 216/00   – Log – kozolci Loškega polja (5x),
106 217/00   – Gornje Brezovo – kozolci Gornjebrezovškega polja,
107 218/00   – Dolnje Brezovo – kozolci Dolnjebrezovškega polja,
108 219/00   – Blanca – kozolci Blanškega polja,
109 140/00   – Blanca – kašča domačije Blanca 32,
110 7/00     – Vranje – hiša Vranje 18,
111 6/00     – Vranje – kozolec domačije Vranje 18,
112 8/00     – Vranje – kozolec domačije Vranje 26,
113 9/00     – Vranje – gospodarsko poslopje domačije Vranje 26;
– sakralna stavbna dediščina (K3):
114 13/98    – Boštanj – cerkev Povišanja sv. Križa,
115 215/98   – Boštanj – kapela sv. Miklavža,
116 14/98    – Budna vas – cerkev sv. Miklavža,
117 15/98    – Čanje – cerkev sv. Marije,
118 16/98    – Čanje – cerkev sv. Neže,
119 3115*    – Čelovnik – cerkev sv. Duha,
121 17/98    – Dolnje Brezovo – cerkev sv. Janeza Krstnika,
122 18/98    – Drožanje – cerkev sv. Martina,
123 18/98    – Drožanje – cerkev sv. Roka,
124 20/98    – Drušče – cerkev sv. Barbare,
125 21/98    – Gabrijele – cerkev sv. Lenarta,
126 22/98    – Gornje Brezovo – cerkev sv. Urha,
127 924/99   – Gornje Brezovo – znamenje,
128 23/98    – Kal pri Krmelju – cerkev sv. Martina,
129 24/98    – Kamenica – cerkev sv. Marjete,
130 2615*    – Kaplja vas pri Tržišču – cerkev sv. Jurija,
131 25/98    – Kompolje – cerkev sv. Mihaela,
132 925/99   – Kompolje – znamenje,
133 231/00   – Križ – Kapela Marije Pomočnice,
134 233/00   – Ledina – znamenje,
135 26/98    – Leskovec pri Podborštu – c. Žalostne Matere Božje,
136 27/98    – Log – cerkev sv. Križa,
137 28/98    – Loka pri Zidanem Mostu – cerkev sv. Helene,
138 1655     – Lukovec nad Boštanjem – cerkev sv. Marije Magdalene,
139 29/98    – Metni Vrh – cerkev sv. Lovrenca,
140 30/98    – Mrzla Planina – cerkev sv. Primoža in Felicijana,
141 32/98    – Okroglice – cerkev sv. Lovrenca,
142 34/98    – Pavla vas – cerkev sv. Jakoba,
143 35/98    – Pečje – cerkev sv. Marjete,
144 36/98    – Podgorje ob Sevnični – cerkev Naše ljube Gospe,
145 37/98    – Poklek nad Blanco – cerkev Vseh svetnikov,
146 38/98    – Primož – cerkev sv. Primoža,
147 39/98    – Radež – cerkev sv. Fabijana in Boštjana,
148 559/97   – Razbor – cerkev sv. Janeza Krstnika,
149 40/98    – Rovišče pri Studencu – cerkev sv. Urha,
150 50/98    – Sevnica – cerkev sv. Marije,
151 618/97   – Sevnica – cerkev sv. Ane,
152 3347*    – Sevnica – cerkev sv. Florijana,
153 41/98    – Sevnica – cerkev sv. Nikolaja,
154 232/00   – Sevnica – kapela Božjega groba,
155 876/99   – Sevnica – znamenje sv. Martina,
156 2617     – Slančji Vrh – cerkev sv. Urha,
157 42/98    – Studenec – c. Marijinega brezmadežnega spočetja,
158 43/98    – Šentjanž pri Krmelju – c. sv. Janeza Krstnika,
159 44/98    – Šentjur na Polju – cerkev sv. Jurija,
160 49/98    – Šmarčna – cerkev Marije Pomočnice,
161 51/98    – Telče – cerkev sv. Jakoba,
162 3516*    – Trnovec – cerkev sv. Jurija,
163 53/98    – Tržišče – cerkev Device Marije,
164 52/98    – Tržišče – cerkev sv. Trojice,
165 54/98    – Veliki Cirnik – cerkev sv. Križa,
166 9306     – Veliki Cirnik – znamenje,
167 55/98    – Vranje – cerkev sv. Štefana,
168 56/98    – Vrh pri Boštanju – cerkev Marijinega vnebovzetja,
169 57/98    – Vrh pri Boštanju – cerkev sv. Ane,
170 927/99   – Vrh pri Boštanju – znamenje,
171 58/98    – Zabukovje nad Sevnico – cerkev sv. Lenarta,
172 59/98    – Žigrski Vrh – cerkev sv. Benedikta;
– memorialna dediščina (K5):
173 220/00    – Bohor – spominsko območje NOB,
174 221/00    – Leskovec pri Podborštu – spom. NOB Murence,
175 222/00    – Boštanj – grobišče borcev NOB,
176 223/00    – Gabrijele – skupni grob 13 talcev,
177 224/00    – Krmelj – spomenik padlim borcem,
178 225/00    – Malkovec pri Tržišču – spomenik NOB in ŽFT,
179 226/00    – Pijavice – spomenik padlim borcem in talcem,
180 227/00    – Sevnica – Trg svobode, spomenik borcem NOB,
181 228/00    – Šentjanž – spominsko obeležje NOB,
182 229/00    – Tržišče – spomenik padlim,
183 230/00    – Zabukovje – grob partizanov na pokopališču;
– vrtnoarhitekturna dediščina (K6):
184 3/00      – Loka pri Zidanem Mostu – park dvorca Loka,
185 7887*(z)  – Sevnica – grajski park,
186 245/00    – Sevnica – Pungerčičev vrt, Prešernova 5.
– Naselbinska dediščina (K7):
187 9280      – Sevnica – staro mestno jedro,
188 820/99    – Gornje Brezovo – zaselek sv. Urha,
189 821/99    – Šentjur na Polju – vas,
190 822/99    – Šmarčna – vas,
191 823/99    – Kompolje – vas;
– kulturna krajina (K11):
192 928/99    – Loka pri Zidanem Mostu – Loško-Račiško polje,
193 930/99    – Šentjur na Polju – Šentjursko polje,
194 929/99    – Kompolje – polje Šmarčna-Kompolje,
195 931/00    – Log – Loško polje,
196 932/99    – Gornje Brezovo – Gornjebrezovško polje,
197 1/00      – Dolnje Brezovo – Dolnjebrezovško polje,
198 205/00    – Blanca – Blanško polje.
Legenda:
* obvezno državno izhodišče
(z) zavarovan objekt (razglašen kot kulturna dediščina)
objekti in območja brez oznake v oklepaju so predvideni za razglasitev
Splošne usmeritve glede varovanja kulturne dediščine:
– poleg varovanja objektov kulturne dediščine je potrebno varovati oziroma upoštevati tudi njihova vplivna območja;
– nove pozidave naj sledijo obstoječim parcelacijsko-zazidalnim strukturam in arhitekturni tradiciji. Ohranjajo naj se tradicionalni poselitveni vzorci;
– pri opredelitvi novih rekreacijskih območij je potrebno preveriti nosilnost prostora in opredeliti krajini ustrezne oblike oddiha, ki ne povzročajo ekoloških in vizualnih obremenitev.
V kartografski prilogi tega plana je kulturna dediščina označena z istimi oznakami kot v tekstualnem delu. Podrobnejše usmeritve za varovanje kulturne dediščine so v »Preglednici kulturne dediščine s spomeniškovarstvenimi opredelitvami in pogoji varovanja in razvoja dediščine” pod št. 02-3062/10-99/00-AK iz avgusta 2000, Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje.
5.2 Varstvo in izboljšanje okolja
Pomembnejše splošne usmeritve na področju varstva okolja so:
– sistematično sankcionirano reševanje odprtih ekoloških problemov,
– dosledno preverjanje novih investicijskih pobud industrije in drugih dejavnosti z ekološkega vidika in preprečevanje ekološko vprašljivih investicij,
– usmerjanje razvoja poselitve tako, da bo v čim manjši meri prizadeta kvaliteta zraka in vode ter da se poselitev ne bo širila na račun kvalitetnih kmetijskih zemljišč.
5.2.1. Varovanje in izboljšanje kvalitete voda:
– določitev varstvenih območij vodnih virov in sprejetje odlokov o zavarovanju,
– prednostna naloga je izboljšanje kvalitete vodotoka Save in Sevnične, kakor tudi ohranitve sedanje kvalitete vodotokov. To bomo dosegli s sistematičnim odvajanjem in čiščenjem odpadnih voda. Za pomembnejša urbana območja bodo določene lokacije čistilnih naprav, za ostala naselja pa je potrebno določiti način odvajanja in čiščenja odpadnih voda skladno s specifiko posameznega območja v okviru priprave strokovnih podlag za PIA,
– preučiti je potrebno varnostne ukrepe pri prenosu in pretovarjanju vseh strupenih in okolju škodljivih snovi,
– pri uporabi umetnih gnojil in škropiv je potrebno nameniti uporabnikom več nadzora in izobraževanja.
5.2.2. Varovanje in izboljšanje kvalitete zraka
Na področju varovanja in izboljšanja kvalitete zraka je cilj doseči na celotnem območju občine vsaj II. območje onesnaženosti (kjer je zrak onesnažen nad dovoljeno mejo).
Pri vseh onesnaževalcih bomo terjali zmanjšanje emisij v zrak na zakonsko dopustne vrednosti.
Popis večjih virov onesnaževanja bomo ažurirali in terjali od onesnaževalcev zmanjšanje emisij na zakonsko dopusten obseg.
Z uvedbo in širitvijo plinifikacije urbanih območij se pričakuje zmanjšanje emisij tudi iz individualnih kurišč.
5.2.3. Ravnanje z odpadki
Z ustreznim odlokom Občine Sevnica je urejeno zbiranje odpadkov iz vseh naselij občine.
V izdelavi je koncept reševanja zbiranja in odlaganja odpadkov, ki bo podal izhodišča za reševanje te problematike na regijskem nivoju, ob povezovanju vseh treh posavskih občin.
Do optimalne mere bomo izkoristili sekundarne surovine.
5.2.4. Varstvo pred hrupom
Izdelati je potrebno evidenco območij varstva pred hrupom glede na občutljivost posameznega območja naravnega ali življenjskega okolja. Na podlagi podatkov o emisijah hrupa je potrebno izdelati programe sanacij.
5.2.5. Sanacija degradiranih površin
Z vidika naravne in kulturne dediščine so degradacije prostora zaradi eksploatacije kamnitih materialov problematične, zlasti še, ker se po končani eksploataciji te površine spremenijo v divja odlagališča.
Občina Sevnica mora vzpostaviti evidenco degradiranih površin in pripraviti programe sanacij za tista območja, ki niso opredeljena kot pridobivalna in ni znan obveznik sanacije.
Pri podeljevanju koncesij za izkoriščanje naravnih virov pa mora zavezati koncesionarja za sprotno sanacijo eksploatiranih površin.
3. člen
6. Usmeritve za urejanje prostora
Tipologija naselij ter usmeritve za razvoj in urejanje naselij v Občini Sevnica so prikazane v tabelah 2 in 3.
6.1. Območja naselij
Pri usmerjanju razvoja naselij je potrebno doseči predvsem kvaliteten premik v procesu urbanizacije.
Skladen in načrten razvoj naselij, njihovo urejanje in graditev bomo zagotavljali predvsem s:
– smotrno uporabo obstoječih stavbnih zemljišč,
– prenavljanjem in izboljšanjem obstoječega stavbnega fonda,
– dolgoročnimi programi za pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč,
– usklajenim razvojem terciarnih in kvartarnih dejavnosti,
– urbanistično oblikovalskim urejanjem, ohranitvijo in izboljšanjem značilnega oblikovanega izraza posameznih naselij,
– učinkovitimi telekomunikacijskimi zvezami.
Na podlagi teh operativnih usmeritev bodo pri razvoju naselij prioritetne naslednje naloge:
– v pomembnejših naseljih (občinsko središče, pomembnejše lokalno središče) bomo pri planiranju in načrtovanju stanovanjske graditve snovali takšne oblike, ki bodo racionalnejše in oblikovalsko primernejše od današnje razpršene individualne gradnje, vendar bodo vključevale tiste vrednote, ki jih prebivalci iščejo v bivalnem okolju,
– pri opredeljevanju površin za razvoj bomo gradnjo prvenstveno usmerjali na slabša kmetijska in slabša gozdna zemljišča, poleg tega pa upoštevali možnosti priključitve na prometno in komunalno infrastrukturo,
– pravočasno opremljanje stavbnih zemljišč bomo zagotovili s koncentracijo v posameznih zaključenih območjih,
– v prvem obdobju bomo pri razvoju naselij usmerjali gradnjo k zapolnjevanju obstoječih stanovanjskih predelov ter pospeševali prenovo in oživitev že pozidanih območij,
– v lokalnih središčih ter drugih naseljih bomo gradbeni razvoj praviloma prilagajali obstoječim mejam naselij, pri načrtovanju pa dajali večji poudarek celoviti in parcialni prenovi celotnih ali delov naselij s poudarkom na usmerjanju posameznih funkcij naselij v primerno opremljena in urejena območja naselij, sanacijskim programom, omogočali celovito zasnovo nadomestne gradnje, zagotovili osnovno prometno in komunalno opremljenost.
Operativne usmeritve za razvoj dejavnosti za omrežje naselij so:
– večje industrijske komplekse bomo razvijali pretežno na obstoječih lokacijah z boljšim koriščenjem prostora in fleksibilnimi zasnovami. Manjše obrate pa bomo odpirali v lokalnih centrih, da zagotovimo prebivalstvu možnost zaposlitve blizu doma, ob upoštevanju omejitev pri izboru bodočih proizvodnih dejavnosti,
– površine za dejavnosti terciarnega in kvartarnega sektorja bomo zagotavljali predvsem z boljšo ureditvijo sedanjih centrov naselij,
– osnovna usmeritev razvoja v ruralnem prostoru mora upoštevati razvoj kmetijstva in gozdarstva kot osnovne funkcije prostora. Samo na osnovi razvitega kmetijstva in gozdarstva bo mogoče razvijati tudi dopolnilne dejavnosti, kot so turizem, drobno gospodarstvo itd.
6.2. Območja sekundarnih bivališč
Problematiko sekundarnih bivališč bomo reševali skladno z razvojem poselitve in turizma z upoštevanjem naslednjih usmeritev:
– sekundarna bivališča bomo obravnavali kot posebno stanovanjsko gradnjo.
Površine, opredeljene za sekundarna bivališča, so:
---------------------------------------------------------------
Zap. št.             Naziv                        Površina v ha
---------------------------------------------------------------
1.                   Lisce                                  0,5
2.                   Mrzlo Polje                            0,8
3.                   Mrzla Planina                          0,5
4.                   Zavratec                               0,5
5.                   Telčice                                0,8
---------------------------------------------------------------
– zidanice vse več preraščajo iz gospodarskih objektov v objekte sekundarnih bivališč, zato je potrebno ta proces analizirati in podati izhodišča za nadaljnjo gradnjo tovrstnih objektov,
– varovali bomo razvojno zanimiva območja za turizem,
– gradnja počitniških hiš je lahko le na komunalno opremljenih parcelah, zato bo potrebno, za že opredeljena območja, izdelati ustrezne PIA in izvesti komunalno opremo,
– preureditev opuščenega stavbnega fonda je mogoča ob upoštevanju usmeritev strokovne službe za varstvo naravne in kulturne dediščine,
– v hribovitih območjih je mogoča gradnja posameznih počitniških hiš v sklopu naselja na podlagi določil PIA.
6.3. Odprti prostor
Pri vseh posegih v naseljih in v odprtem prostoru bomo upoštevali kulturno-krajinsko identiteto in kontinuiteto, varovanje dobrin splošnega družbenega pomena ter varovanje in kakovostno preobrazbo naravnega in ustvarjenega okolja.
Pozornost bomo posvečali ekološko skladnim oblikam kmetijske in gozdarske dejavnosti. Pri melioracijskih posegih bomo dajali prednost naravnim sistemom rešitev pred enostransko tehnološko usmerjenimi z visokim tehnološkim tveganjem.
Vse posege v prostor, ki imajo širše posledice na okolje in preobrazbo krajine, moramo obvezno pravočasno podrobneje preveriti z vidika varovanja okolja in/ali prostorskih vrednot ter identitete.
Razvoj linijskih infrastrukturnih objektov izven naselij in vodnogospodarskih ureditev bo na podlagi usmeritev tega plana reševan s prostorsko izvedbenimi akti na podlagi projektne dokumentacije.
Razvoj kmetijstva in gozdarstva v prostoru se bo izvajal na podlagi agrokarte in gozdnogospodarskih načrtov.
4. člen
7. Uresničevanje prostorskih sestavin planskih aktov
7.1. Zasnova urejanja prostora z vrstami prostorskih izvedbenih aktov (PIA)
Celotno območje Občine Sevnica bo obdelano z ustreznimi PIA.
V okviru ureditvenih območij naselij:
a) bomo z zazidalnimi načrti urejali:
– območja za stanovanjsko, turistično, industrijsko, obrtno, športno-rekreacijsko in komunalno dejavnost,
– območja zahtevnih objektov;
b) z ureditvenimi načrti bomo urejali:
– že pozidano strukturo naselij,
– v ostalih naselji, ki so pomembna za ohranitev naravne in kulturne dediščine in za turistični razvoj, posege v prostor, ki niso namenjeni graditvi, vendar pomenijo v prostoru spremembo (zelene rekreacijske površine, pokopališča);
c) s prostorsko ureditvenimi pogoji bomo urejali:
– že zgrajene dele naselij,
– manjše zapolnitve naselij,
– območja, ki niso opredeljena za razvoj,
– manjše infrastrukturne objekte in naprave,
– večino naselij v občini;
d) z lokacijskimi načrti bomo urejali gradnjo pomembnejših infrastrukturnih objektov in naprav.
Izven ureditvenih območij naselij bomo z:
– ureditvenimi načrti urejali posege v prostor, ki niso graditev (urejanje zelenih rekreacijskih površin, melioracijskih območij, območij varovanja naravne in kulturne dediščine, ki bodo razglašene za naravno znamenitost in kulturni spomenik, razširitev kamnoloma in ostale dnevne kope, večje in zahtevnejše vodno gospodarske ureditve, zahtevnejše agromelioracije),
– lokacijskimi načrti urejali gradnjo pomembnejših infrastrukturnih objektov in naprav in turistično rekreacijskih komunikacij,
– prostorsko ureditvenimi pogoji urejali odprti prostor s sodelovanjem vseh dejavnosti, prisotnih v tem prostoru (manjše melioracije in vodno gospodarske ureditve in takšne, ki ne načenjajo ekološkega ravnotežja in ne povzročajo navzkrižnih interesov v kulturni krajini, manjše infrastrukturne objekte in naprave, ki nimajo kvarnih vplivov na prostor, manjša odlagališča odpadkov izven varovanih območjih pitne vode, posamične objekte, ki so v skladu z namensko rabo in dejavnostjo na predlaganem območju in nimajo kvarnega vpliva na kulturno krajino).
V okviru srednjeročnih planov in večjih posegov, za katere bodo potrebne spremembe tega plana, se bodo izdelale programske zasnove za izdelavo PIN.
7.2. Prostorsko izvedbeni akti (PIA)
a) Veljavni
Urbanistični red
– odlok o urbanističnem redu Občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 12/85, 9/87)
Prostorsko ureditveni pogoji (PUP)
– odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za širše območje starega mestnega jedra Sevnice (Uradni list RS, št. 63/97)
Prostorsko izvedbeni akti (PIA)
Zazidalni načrti:
– odlok o zazidavi novega naselja v Loki pri Zidanem Mostu (Uradni vestnik Celje, št. 35/66),
– odlok o zazidalnem načrtu naselja Šmarje (Uradni list SRS, št. 3/78),
– odlok o zazidalnem načrtu Pod Srednjim hribom (Uradni list SRS, št. 43/88),
– odlok o zazidalnem načrtu stanovanjskega naselja v Boštanju (Uradni list SRS, št. 40/71); preimenovan v Ureditveni načrt Boštanj (Uradni list SRS, št. 9/87),
– odlok o zazidalnem načrtu stanovanjskega naselja v Boštanju (Skupščinski Dolenjski list, št. 12/68),
– območje Sevnica – Center: odlok o zazidalnih načrtih Pri ribniku, Sevnica – Center in v Florjanski ulici (Skupščinski Dolenjski list, št. 20/69 ter Uradni list SRS, št. 20/75 in 30/76),
– odlok o zazidalnem načrtu Sevnica – del (staro sejmišče) (Uradni list SRS, št. 28/78),
– odlok o zazidalnem načrtu šolskega in športnorekreacijskega centra (Uradni list SRS, št. 20/75),
– območje, ki se ureja z Odlokom o spremembi in dopolnitvi zazidalnega načrta Krmelj (Uradni list SRS, št. 43/88),
– odlok o zazidalnem načrtu industrijske cone Ines (Uradni list SRS, št. 48/87),
– odlok o zazidalnem načrtu Širjava (Uradni list SRS, št. 43/88),
– odlok o razširitvi zazidalnega načrta Florjanske ulice (Uradni list SRS, št. 14/75),
– odlok o zazidalnem načrtu Drožanjske in Florjanske ulice (Uradni list SRS, št. 28/81 in 33/85), preimenovan v Ureditveni načrt Drožanjska (Uradni list SRS, št. 9/87),
– odlok o zazidalnem načrtu industrijske cone Sevnica (Uradni list RS, št. 70/94),
– odlok o zazidalnem načrtu Krmelj (Uradni list SRS, št. 48/72),
– odlok o zazidalnem načrtu Šmarje (Skupščinski Dolenjski list, št. 14/70).
Ureditveni načrti:
– odlok o ureditvenem načrtu Sevnica–Stari center–centralne dejavnosti (območje Trga svobode) (Uradni list SRS, št. 48/87 ter Uradni list RS, št. 41/93 in 40/95),
– odlok o zazidalnem načrtu obrtne cone v Dolenjem Boštanju (Uradni list SRS, št. 48/72); preimenovan v Ureditveni načrt obrtna cona Boštanjsko polje (Uradni list SRS, št. 9/87),
– odlok o ureditvenem načrtu Šmarje ob Planinski cesti (Uradni list SRS, št. 48/87),
– odlok o ureditvenem načrtu Varovanje obrtne cone Boštanj pred visokimi vodami reke Save in Mirne (Uradni list RS, št. 41/93).
Lokacijski načrti
– odlok o lokacijskem načrtu hidroelektrarne Boštanj (Uradni list RS, št. 19/90),
– odlok o lokacijskem načrtu Plinovod za Posavje in Dolenjsko skozi občino Sevnica (Uradni list SRS, št. 25/89 in Uradni list RS, št. 27/90),
– odlok o lokacijskem načrtu za primarno omrežje zemeljskega plina Sevnica (Uradni list RS, št. 8/91).
b) Predvideni
Prostorsko ureditveni pogoji (PUP)
– PUP za celotno območje Občine Sevnica
Prostorsko izvedbeni načrti (PIN)
Ureditveni načrti (UN)
– UN Loka-Račica
– UN Breg
– UN Zabukovje
– UN Blanca
– UN Krmelj
– UN Tržišče
– UN Radna
– UN OIC Boštanj
– UN Kamnolom Log
Zazidalni načrti (ZN)
– ZN Ribniki – severni del
– ZN Drožanjska – Dobrava
– ZN Hruševje
– ZN Pečje
– ZN Grahovica
Lokacijski načrti (LN)
– LN CČN in komunalna cona Log
– LN HE Blanca
– LN hitra železniška proga
– LN DV 2x400 kV Beričevo – Krško
– LN obvoznica in most Log
– LN most čez Savo (povezava Mirna – Planinska cesta).
Do izvedbe predvidenih prostorsko izvedbenih načrtov se bo uporabljal PUP za celotno območje Občine Sevnica.
5. člen
8.0. Urbanistične zasnove
II. Dolgoročni plan Občine Sevnica za obdobje 1986–2000 (Uradni list SRS, št. 10/88) se spremeni in dopolni tako, da se v poglavju »IX. URBANISTIČNE ZASNOVE« na str. 797-801 črta prvo podpoglavje »Urbanistična zasnova območja Sevnice, Boštanja, D. Boštanja, Šmarja, Radne« in nadomesti z naslednjim besedilom:
8.1. Urbanistična zasnova sevnica
8.1.1. Definicija območja (lega, meje)
Območje urbanistične zasnove Sevnica je deljen na posamezne urbane enote – večja urbana jedra: levi breg Sevnice, Boštanj, Radna, Log.
Območje kot celota je po objektivnih merilih prostorskega planiranja izredno primerno za poselitev in ustrezno koncentracijo gospodarskih in družbenih potencialov. Osnove za takšno opredelitev izhajajo iz: poselitvene tradicije, reliefa, komunikacijske mreže, komunalne infrastrukture, doseženega potenciala delovnih mest in možnostih za nadaljnji razvoj ter iz ekonomskih faktorjev.
8.1.2. Opis območja po posameznih enotah urbanistične zasnove in njihov položaj v celoti
Vsako naselje znotraj urbanistične zasnove ima svojo zgodovino, posebnost in razvoj. A vsa ta naselja druži gospodarski in družbeni razvoj njih samih, predvsem pa Sevnice. Posamezni deli ne morejo funkcionirati kot celota, ker ne dosegajo kritične mase števila in gostote prebivalcev.
Naselje Sevnica leži na levem bregu reke Save. Položaj naselja je dominanten in bo ostal tudi v bodoče. Sevnica je sestavljena iz dveh jeder: starega in novega mestnega jedra. Obe jedri imata skupno značilnost, ki se kaže v načinu formiranja. Osnovna razlika pa je v času nastanka in vsebini. Staro mestno jedro je veliko bolj strukturirano kot novo in kaže mnogo znakov anarhičnosti, kampanjsko pogojenih rešitev. Bogastvo oblik je tudi primat starega jedra, ki pa se zaradi modernejšega časa težje vključuje v življenjski utrip, ki ga pogojuje promet.
V preteklem času je kot posledica gospodarskega razvoja brez velikih načrtnih usmerjanj prišlo do stika in zlitja Šmarja v Sevnico z novim mestnim jedrom Sevnice.
Naselje Boštanj leži na desnem bregu reke Save, ki je poleg železniške proge Ljubljana–Dobova tudi osnovna ločnica, med njim in ožjo Sevnico. Boštanj je sestavljen iz osrednjega Boštanja in Dolenjega Boštanja. Obe naselji imata veliko stičnih točk, celo skupno preteklost in dosedanji razvoj. Zlitje obeh naselij ni samo posledica reliefnih in hidrografskih razmer, temveč tudi družbenih razmer. Zaradi teh razlogov bo prišlo do večje aglomeracije. Zanimivo je prepletanje vaškega in mestnega, kar je močno spremenilo videz obeh naselij. S tem so se spremenile tudi funkcije v naseljih, čeprav še vedno ostaja kot pomembna dominanta kmetijstvo, ki pa že vrsto let izgublja položaj v obeh naseljih.
Naselje Radna leži na desnem bregu reke Save, vzhodno od Boštanja. Je naselje, ki doživlja veliko preobrazbo zaradi industrije, ki se je razvila v preteklih letih. Bližina mestnih naselij (Sevnice) je eden od elementov preobrazbe in osnovnih sprememb.
Naselje Log leži na desnem bregu reke Save, vzhodno od Radne. Naselje je infrastrukturno močno povezano s Sevnico. Tu je predvidena lokacija čistilne naprave s sortirnico komunalnih odpadkov za celotno UZ Sevnica. V neposredni bližini naselja je obstoječ in predviden kamnolom dolomita.
8.1.3. Koncept urbanega razvoja
Ideja je mesto med vodami in griči, mesto park. Urbana krajina naj bo prostor, kjer sta narava in urbani prostor enakovredno obravnavana in čimbolj povezana.
Posamezni deli mesta so med seboj slabo povezani. Razvoj naj gre v smeri boljše infrastrukturne opremljenosti, dostopnosti in povezanosti. Reka Sava naj ne bo več ločilni, ampak povezovalni dejavnik.
Splošna načela urbanega razvoja:
– širitev navznoter, varovanje robov navzven ter zelenih površin,
– prestrukturiranje odmirajočih industrijskih območij v posodobljena proizvodna območja ali v centralne dejavnosti,
– orientacija k Savi, aktiviranje njenih bregov,
– krepitev urbanega prostora,
– konsekventen in izpeljan zeleni sistem,
– usmerjanje stanovanjskih potreb, ohranjanje poselitve in kulturne krajine.
8.1.4. Zasnova za podrobno urbanistično urejanje
S podrobno urbanistično zasnovo posegamo v ožja območja, ki izkazujejo homogenost predvsem v smislu funkcije, ki je v območju primerna osnova. Ožja ureditvena območja so opredeljena na podlagi kriterijev:
a) prometne značilnosti,
b) predvidena osnovna funkcija,
c) oblikovne značilnosti.
Ureditvena območja v območju urbanistične zasnove Sevnice:
Sevnica (levi breg):
– staro mestno jedro: ožje ureditveno območje Staro jedro, Pod Vrtačo, Florjanska in Drožanjska ulica, Hruševje, Lizabon,
– novo mestno jedro: ožje ureditveno območje Sevnica, pokopališče, Naselje heroja Maroka, Naselje ob Ribniku, Kopitarna, Lisca,
– Šmarje: ožje ureditveno območje Šmarje – Ribniki, Šmarje ob Planinski cesti,
– Dobrava: območja za rekreacijo, športno rekreacijski center in območje odprtih zelenih površin (zeleni pas mesta),
– IC ob Savi (levi breg),
– območje odprtih zelenih površin med nasipom in Savo;
Boštanj:
– OIC Boštanj,
– Boštanj: ožje ureditveno območje Boštanj, območje pokopališča, območje Osnovne šole, Puše,
– Dolenji Boštanj: ožje ureditveno območje Dolenji Boštanj, Grahovica, Dolge njive, Na Grubli;
Radna:
– ožje ureditveno območje Radna,
– OIC ob Mirni,
– OIC Tariški grad,
– ureditveno območje pod Jutranjko,
– odprte zelene površine Za gradom;
Log:
– ožje ureditveno območje Log,
– območje odprtih zelenih površin ob Savi: komunalna cona.
8.1.5. Namenska raba površin
1. Stanovanjska območja
Stanovanjska območja se pojavljajo kot čista ali mešana s proizvodnimi oziroma centralnimi dejavnostmi. V urbanistični zasnovi Sevnica so opredeljena naslednja:
– Ožje ureditveno območje Sevnica,
– Staro jedro,
– Pod Vrtačo,
– Florjanska,
– Drožanjska,
– Naselje heroja Maroka,
– Naselje ob Ribniku,
– Šmarje – Ribniki,
– Šmarje ob Planinski cesti,
– Hruševje,
– Lizabon,
– OIC Boštanj,
– Ožje ureditveno območje Boštanj,
– Puše,
– Ožje ureditveno območje Dolenji Boštanj,
– Grahovica,
– Dolge njive,
– Ožje ureditveno območje Radna,
– Ureditveno območje pod Jutranjko,
– Ožje ureditveno območje Log.
2. Proizvodna območja (obrt, industrija)
Proizvodna območja se pojavljajo na posebej za to predvidenih oziroma že vnaprej z infrastrukturo določenih lokacijah ali pa kot mešana v sklopu s stanovanji. V mešanih območjih se omeji število lokalov in poskrbi za boljšo vizualno podobo ter hrupno zaščito. V urbanistični zasnovi Sevnica so opredeljena naslednja proizvodna območja:
– Kopitarna Sevnica,
– Lisca Sevnica,
– IC ob Savi (levi breg),
– OIC Boštanj,
– OIC ob Mirni,
– OIC Tariški grad.
3. Območja centralnih dejavnosti
K centralnim dejavnostim spadajo terciarne dejavnosti (trgovina, storitvena obrt, gostinstvo in turizem) in kvartarne dejavnosti (šolstvo, zdravstvo, kultura, javna uprava, cerkve, šport in rekreacija). Te dejavnosti so mestotvornega in mestoslužnega značaja, toda zaradi izrazite centralnosti območja (sedež občine) pokrivajo tudi precejšen delež potreb prebivalcev širše okolice oziroma vse občine.
V urbanistični zasnovi Sevnica so opredeljena naslednja območja centralnih dejavnosti:
– ožje ureditveno območje Sevnica,
– Staro jedro,
– Dobrava – območja za rekreacijo in športno rekreacijski center,
– ožje ureditveno območje Boštanj,
– območje OŠ Boštanj,
– ožje ureditveno območje Dolenji Boštanj,
– ožje ureditveno območje Log.
4. Območja zelenih površin
Zelene površine prispevajo h kvalitetnejšim pogojem za življenje in delo. Ker je ideja razvoja Sevnice v oblikovanju parkovnega mesta, imajo zelene površine toliko pomembnejšo vlogo. Deloma so urejene kot rekreacijske (zajete že v območjih centralnih dejavnosti), večji del pa predstavljajo odprte zelene površine. Poleg blažitve pretirano mestnega značaja Sevnice imajo nekatera območja zelenih površin tudi vlogo varovanja pred visokimi vodami Save, Mirne in Sevnične kot retenzijske površine.
V urbanistični zasnovi Sevnica so opredeljena naslednja območja zelenih površin:
– Dobrava – območje odprtih zelenih površin,
– območje odprtih zelenih površin med nasipom in Savo,
– odprte zelene površine Za gradom (Radna),
– Na Grubli (Boštanj),
– območje odprtih zelenih površin ob Savi (Log).
5. Pokopališče
V urbanistični zasnovi Sevnica sta opredeljeni dve pokopališči. Pokopališče v Sevnici je sodobno oblikovano in opremljeno ter površinsko ustreza potrebam mesta. Ob obstoječem pokopališču v Boštanju so predvidene površine za širitev grobnih polj ter za postavitev mrliške vežice.
– pokopališče v Sevnici
– pokopališče v Boštanju.
8.1.6. Prometna ureditev
Železniško omrežje
Skozi območje urbanistične zasnove Sevnica poteka glavna železniška proga Ljubljana–Dobova ter odcep proti Mirni oziroma Trebnjem. Na oddaljenosti približno štirih kilometrov sta kar dve postajališči oziroma postaji, kar pomeni, da bi lahko železnica prevzela del obmestnega javnega prometa.
Koridor predvidene hitre železnice še ni dokončno določen, okvirno naj bi potekal južno od Boštanja, med Radno in Logom prečkal Savo ter se po severni strani ognil Blance.
Cestno omrežje
Primarna žila je magistralna cesta ob desnem bregu Save, od katere se odcepita kraka regionalnih cest proti Mirni (Trebnjem) in proti Planini (Kozjanskem). Za boljši pretok prometa na tem vozlišču (ki sovpada s stekališčem dolin Save, Mirne in Sevnične) in za razbremenitev mestnega jedra je predvidena ureditev novega križišča ob izlivu Mirne z mostom preko Save ter priključkom na cesto proti Planini.
Med industrijsko cono ob Savi (levi breg) in reko je predvidena cesta na zaščitnem nasipu, ki bo služila predvsem napajanju industrijske cone, pa tudi kot cesta za kolesarje in pešce.
Zaradi gradnje HE Boštanj bo potrebna izgradnja nove obvoznice Boštanja, ki bo potekala bližje ob naselju. Predvidena je tudi obvoznica ob Logu, vendar je potrebno njeno upravičenost še proučiti.
Po levem bregu Save poteka regionalna cesta skozi mestno jedro Sevnice proti Blanci in Brestanici. Obremenjuje predvsem mestno jedro, zato je predviden nov priključek na magistralno cesto z mostom pri Logu.
Parkirišča
Parkirišča za osebne avtomobile so v mestnem središču urejena ob železniški postaji, vzdolžno ob pločnikih in na malih parkirnih žepih. Predvidene so še površine ob novi cesti ob rečnem obrežju ter na desnem bregu Save ob v bodoče predvidenem umetnem otoku. Večji industrijski obrati imajo parkirišča urejena v sklopu svojih površin.
Parkirišče za tovornjake je predvideno na Orešju nad Sevnico, v IC Sevnica, IC Krmelj ter na Blanci ob nekdanjem rudniku nekovin.
8.1.7. Komunalna infrastruktura
Oskrba s pitno vodo
Mestni vodovod je potrebno rekonstruirati in dopolniti, da bo zadovoljeval potrebe mesta. Potrebno je izgraditi nov vodohram ter urediti nova črpališča in vodovodno mrežo. Zaradi pomena, ki ga ima oskrba s pitno vodo, je potrebno urediti ustrezno analizo, s katero bo dosegel ustrezen nivo konkretizacije in uporabe.
Odvajanje odpadnih voda
Poleg obstoječega sistema odvajanja odpadnih voda je predvidena izgradnja čistilne naprave v komunalni coni pri Logu.
Energetska infrastruktura
Za učinkovit sistem napajanja z električno energijo je potrebno izdelati poseben program sistema napajanja in transformatorskih postaj. Rekonstrukcije in dopolnitve naj se izvajajo kabelsko.
Komunalna energetika
Primarna naloga je izgradnja plinifikacijskega omrežja na območju urbanistične zasnove Sevnica. Upravičenost in smiselnost izgradnje toplarne je potrebno še preveriti.
Odlagališče odpadkov
Problematika odlaganja odpadkov se ureja skladno z odločitvijo o deponiji odpadkov in skladno s sistemom, ki zagotavlja takšno odlaganje, s katerim okolje ni ogroženo.
Vodnogospodarske ureditve
Na levem bregu Save se uredi nasip za zaščito pred poplavami. Gorvodno od nasipa, ki se konča pri železniškem mostu čez Savo, se ohranjajo manjše retenzijske površine za primer visokih voda. Na desnem bregu Save, ob izlivu Mirne, se prav tako na obeh straneh Mirne oziroma ceste Trebnje–Sevnica ohranjajo retenzijske površine za ublažitev poplav.
Predvidene so rekonstrukcije Drožanjskega in Florjanskega potoka ter struge Sevnične.
Zaradi izgradnje HE Blanca in njene akumulacije bo potrebno kontrolirati in urejati vpliv višjega vodostaja reke Save na brežine.
6. člen
Besedila podpoglavij »2. Urbanistična zasnova mestnega naselja Krmelj« (str. 801–803) ter »3. Krajinske zasnove območij« (str. 803–804) ostanejo nespremenjena.
Dopolni se le kartografski del območja urbanistične zasnove Krmelja z manjšo spremembo meje urbanistične zasnove na vzhodnem in severnem delu območja.
Pri izvajanju PIN je potrebno posebno pozornost posvetiti urejanju parkirišč.
7. člen
9. Obvezna izhodišča dolgoročnega plana RS za obdobje 1986–2000
III. Dolgoročni plan Občine Sevnica za obdobje 1986–2000 (Uradni list SRS, št. 10/88) se spremeni in dopolni tako, da se v poglavju »XI/1 OBVEZNA IZHODIŠČA IZ DDP SRS 1986–2000 NA OBMOČJU OBČINE SEVNICA«:
– na str. 804 se črta tretji odstavek »Vodno gospodarstvo« in nadomesti z naslednjim besedilom:
»Vodno gospodarstvo
Zasnova urejanja in varovanja vodnega sistema predstavlja varovanje vodnih virov, urejanje in varovanje odtočnega režima ter varstvo kakovosti voda. Obvezno izhodišče predstavljajo usmeritve in cilji iz sprememb državnega plana (Uradni list RS, št. 11/99).«,
– na strani 804 in 805 »Naravna in kulturna dediščina« se spisek nadomesti z novim iz podpoglavja »Zasnova varstva naravnih vrednot« in podpoglavja »Zasnova varstva kulturne dediščine«,
– na strani 805 se besedilo pod naslovom »Poselitev« črta in nadomesti z novim:
»Usmerjanje poselitve se izvaja skladno z usmeritvami sprememb državnega plana (Uradni list RS, št. 11/99).«
8. člen
10. Pregled organizacijskih nalog potrebnih za dopolnjevanje in uresničevanje prostorskih sestavin planskih aktov
IV. Dolgoročni plan Občine Sevnica za obdobje 1986–2000 (Uradni list SRS, št. 10/88) se spremeni in dopolni tako, da se poglavje »XIII PROGRAM IZDELAVE ŠTUDIJ« črta in v celoti nadomesti z naslednjim besedilom:
Za dopolnjevanje in uresničevanje prostorskih sestavin planskih aktov je potrebno opraviti naslednje organizacijske naloge:
Kmetijstvo in gozdarstvo:
– izvesti kategorizacijo kmetijskih zemljišč v skladu z veljavnim zakonom o kmetijskih zemljiščih,
– uskladiti gozdne meje s kmetijskimi površinami,
– preveriti kriterije in merila ter sprejeti usmeritve za gradnjo zidanic v skladu z novimi pogledi nadaljnjega razvoja vinogradništva in sadjarstva.
Poselitev:
– izdelati projekcijo razvoja območja urbanistične zasnove Krmelj,
– tipologijo naselij stalno preverjati in dopolnjevati na podlagi spremenjenih razvojnih možnosti,
– revidirati in izdelati najpomembnejše PIA po predhodno sprejetem programu,
– opredeliti vinsko turistične ceste.
Infrastrukturno omrežje:
– sodelovanje pri presoji smotrnosti in možnosti cestne povezave Zidani most–Novo mesto,
– sodelovanje pri preučitvi hitre železniške proge v proučevanju Sežana–Ljubljana–Dobova,
– preuči se ustreznost objekta in lokacija železniške postaje Blanca,
– ponovna presoja poteka in ureditve obvoznice Boštanj,
– preučitev upravičenosti obvoznice Log in predlaganih premostitev reke Save v Logu in Sevnici in njune navezave na obstoječe cestno omrežje.
Komunalna infrastruktura
Področje vodooskrbe
– postopno formirati enotni vodooskrbni sistem, ki bo območja krajevnih skupnosti povezoval in omogočal zanesljivejšo oskrbo s pitno vodo,
– za vrtine: Radovan, Impoljski graben pripraviti odloke o varovanju,
– vzpostaviti kataster vodovodov,
– za zadovoljevanje bodočih potreb po vodi je potrebno izvesti hidrološke raziskave na naslednjih perspektivnih območjih:
– dolina Grahovice v KS Boštanj,
– v okolici Sevnice,
– v Zabukovju,
– na območju Jatne v KS Šentjanž,
– v okolici Tržišča,
– na območju KS Loka s ciljem postopno zamenjevati s centralnim vodnim virom večje kapacitete,
– predvideti izgradnjo 5–10 globinskih vrtin.
Področje zbiranja in čiščenja odpadnih vod:
– definirati študijo zbiranja in čiščenja odpadnih vod,
– za obvladovanje problematike na celotnem območju občine Sevnica je potrebno izdelati študijo odvajanja in čiščenja odpadnih voda po posameznih naseljih,
– preveriti lokacijo čistilne naprave Log.
Oskrba s toplotno energijo:
– preveriti smiselnost izgradnje toplarne v IC na Savi in v IC Spašnik glede na planirano plinifikacijo.
9. člen
Dolgoročni in srednjeročni elementi plana so združeni v enem tekstualnem in kartografskem delu, ki vsebuje prikaze na kartah TTK 1:25000 in PKN 1: 5000.
10. člen
11. Končne določbe
V družbenem planu Občine Sevnica za obdobje 1986–1990 (Uradni list SRS, št. 10/88, 20/89; Uradni list RS, št. 20/94, 102/00) se črta poglavje »IX. PROSTORSKA KOMPONENTA« str. 821–835 in se ga smiselno nadomesti z določili tega odloka.
Spremembe in dopolnitve planskega akta so stalno na vpogled pri pristojnem občinskem organu za urejanje prostora v Občini Sevnica.
Spremembe in dopolnitve dolgoročnega plana Občine Sevnica za obdobje 1986–2000 in družbenega plana Občine Sevnica za obdobje 1986–1990 začnejo veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.
Št. 35200-0006/97
Sevnica dne, 27. marca 2002.
Župan
Občine Sevnica
Kristijan Janc l. r.

AAA Zlata odličnost