Uradni list

Številka 28
Uradni list RS, št. 28/2002 z dne 29. 3. 2002
Uradni list

Uradni list RS, št. 28/2002 z dne 29. 3. 2002

Kazalo

1201. Odlok o javni kanalizaciji v Občini Prevalje, stran 2351.

Na podlagi 3., 4. in 7. člena zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93), 25. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87, 5/90 in Uradni list RS, št. 10/91, 13/93, 66/93, 35/97, 87/97, 73/98, 31/00, 24/01 ) in 16. člena statuta Občine Prevalje (Uradni list RS, št. 15/99, 51/01) je Občinski svet občine Prevalje na 28. seji dne 11. 3. 2002 sprejel
O D L O K
o javni kanalizaciji v Občini Prevalje
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se ureja odvajanje odpadnih voda, ki obsega odvajanje in čiščenje odpadnih voda. Z odvodnjavanjem odpadnih voda se razume odvod po kanalu in odvoz s cisternami.
2. člen
Objekti in naprave javne kanalizacije so lastništvo občine.
3. člen
Z objekti in napravami javne kanalizacije upravlja in gospodari upravljalec javne kanalizacije, na osnovi pogodbe o upravljanju in gospodarjenju z infrastrukturnimi objekti in napravami, ki jo skleneta Občina Prevalje in upravljalec.
4. člen
Kanalizacijske naprave javnega značaja so objekti in naprave, ki služijo za odvodnjavanje in čiščenje odpadnih in meteornih voda več uporabnikov.
Javna kanalizacija je tudi kanalizacija za odvajanje padavinskih voda iz naselij, kjer je zasnovan in zgrajen ločen sistem za odvajanje padavinskih voda.
5. člen
Za javno kanalizacijo po tem odloku se štejejo:
– zbirni kanali z revizijskimi jaški,
– razbremenilniki visokih voda,
– črpališča odpadnih in padavinskih voda,
– čistilne naprave za čiščenje odpadnih voda in
– drugi objekti in naprave, ki so potrebni za normalno obratovanje javne kanalizacije.
6. člen
Uporabnik javne kanalizacije je lastnik ali upravljalec objekta, ki je s hišnim priključkom priključen na javno kanalizacijo.
7. člen
Hišna kanalizacija in hišni priključek, to je kanal od zgradbe do javne kanalizacije ter naprave za zbiranje in čiščenje odpadnih voda, ki služijo enemu uporabniku (notranja kanalizacija), so v upravljanju lastnikov, oziroma upravljalcev zgradb in nimajo značaja javne kanalizacije. Ti upravljalci so dolžni vzdrževati kanalizacijo tako, da je omogočeno normalno odvajanje odpadnih voda ob stalno izpolnjenih predpisanih pogojih za izliv odpadnih voda v javno kanalizacijo.
Upravljalec javne kanalizacije ima pri upravljanju in gospodarjenju z javno kanalizacijo predvsem naslednje naloge:
– skrbi za nemoteno delovanje javne kanalizacije,
– vzdržuje javno kanalizacijo,
– skupaj z občino skrbi za razvoj javne kanalizacije,
– vodi kataster javne kanalizacije, izdaja smernice in soglasja skladno z ustanovitnenim aktom in tem odlokom,
– spremlja kvaliteto in stopnjo onesnaženosti odpadnih voda,
– izvaja priključke na javno kanalizacijo.
II. GRADITEV JAVNE KANALIZACIJE
8. člen
Kdor namerava graditi kanalizacijo, si mora pridobiti za načrtovanje smernice upravljalca javne kanalizacije, za priključitev na javno kanalizacijo pa soglasje.
9. člen
Gradbena dela pri gradnji javne kanalizacije lahko izvaja le izvajalec, ki je registriran za tovrstne gradnje.
Hišni priključek zgradi fizična ali pravna oseba, ki je za to strokovno usposobljena. Priklop izvede upravljalec kanalizacije, ki opravi tudi prevzem hišnega priključka.
Lastnik priključka mora v času gradnje le-tega upravljalcu javne kanalizacije naročiti izdelavo katastrskega posnetka priključka.
10. člen
Kdor namerava graditi javno kanalizacijo ali hišni priključek po predhodno pridobljenem dovoljenju UE, mora o tem 8 dni pred začetkom gradnje obvestiti upravljalca javne kanalizacije.
11. člen
Kdor zgradi javno kanalizacijo, mora pred pridobitvijo uporabnega dovoljenja upravljalcu javne kanalizacije predložiti izvedbeni načrt in elaborat katastra kanalizacije.
Po pridobitvi uporabnega dovoljenja in po naročilu investitorja mora upravljalec javne kanalizacije prevzeti zgrajeno javno kanalizacijo v upravljanje in jo na stroške investitorja vnesti v kataster javne kanalizacije.
12. člen
Kdor namerava graditi neposredno ob javni kanalizaciji, si mora pridobiti soglasje upravljalca javne kanalizacije.
Na javno kanalizacijo ni dovoljeno postavljati ali na njej graditi objektov, zasajati dreves in grmovnic, ki bi lahko povzročili škodo na kanalizaciji ali ovirali normalno vzdrževanje kanalizacije.
13. člen
Kdor gradi objekte, opravlja vzdrževalna, rekonstrukcijska ali druga dela na objektih ali na površinah ob javni kanalizaciji, mora pri izvajanju teh del skrbeti, da ne poškoduje javne kanalizacije.
V primeru trajne spremembe nivelete terena mora povzročitelj take spremembe, po predhodni pridobitvi soglasja upravljalca javne kanalizacije, poskrbeti za prilagoditev javne kanalizacije novemu stanju terena.
Gradbena dela, pri katerih se poseže na javno kanalizacijo, lahko izvaja le upravljalec javne kanalizacije, oziroma drugi izvajalec pod neposrednim nadzorstvom upravljalca javne kanalizacije.
14. člen
Kdor vloži svoja denarna ali materialna sredstva za zgraditev javne kanalizacije, s tem ne pridobi razpolagalne pravice nad kanalizacijo, lahko pa pridobi pravico do upravljanja in gospodarjenja z zgrajeno kanalizacijo za določeno časovno obdobje.
III. PRIKLJUČITEV NA JAVNO KANALIZACIJO
15. člen
Investitor objekta si mora k lokaciji objekta, na območju, kjer je načrtovana javna kanalizacija, pridobiti soglasje upravljalca javne kanalizacije o možnostih in pogojih priključitve objekta na javno kanalizacijo. Tako soglasje je potrebno tudi v primerih, ko se lokacijske pogoje opredeli v postopku izdaje gradbenega dovoljenja.
Za priključitev na javno kanalizacijo si mora investitor, lastnik ali upravljalec objekta pridobiti soglasje upravljalca javne kanalizacije.
Upravljalec javne kanalizacije mora izdati soglasje za priključitev v roku 30 dni po prejemu vloge.
Upravljalec javne kanalizacije ne da soglasja za priključitev na javno kanalizacijo k lokaciji, kadar objekt iz tehničnih razlogov ni možno priključiti na javno kanalizacijo.
16. člen
Lastnik in upravljalci zgradb na območju, kjer je zgrajena javna kanalizacija morajo poskrbeti za priključitev zgradb na javno kanalizacijo istočasno s priključitvijo na vodovodno omrežje.
17. člen
Ob izgradnji kolektorskega sistema za odvajanje odpadnih voda in čistilne naprave, morajo plačati koristniki javne kanalizacije na podlagi investicijskega elaborata enkratni prispevek. Pogoje za višino prispevka določi občinski svet.
Prispevek se uporablja za izgradnjo javne kanalizacije in čistilne naprave.
18. člen
Neposredno priključitev hišnega priključka na javno kanalizacijo izvede upravljalec javne kanalizacije na stroške investitorja oziroma bodočega koristnika ali drugi izvajalec pod neposrednim nadzorstvom predstavnika upravljalca javne kanalizacije
Praviloma ima vsaka zgradba en hišni priključek, oziroma en priključek na javno kanalizacijo.
Upravljalec oziroma lastnik notranje kanalizacije ne sme dovoliti priključitve objektov drugih lastnikov oziroma upravljalcev po svoji notranji kanalizaciji na javno kanalizacijo, razen v izjemnih primerih in z izrecnim soglasjem upravljalca javne kanalizacije.
19. člen
Uporabniki javne kanalizacije, ki uporabljajo vodo v svojem tehnološkem postopku, morajo imeti na spojnem kanalu pred priključkom na javno kanalizacijo zgrajene naprave za predčiščenje oziroma nevtralizacijo tehnoloških odpadnih voda in kontrolni jašek, v katerem je mogoče meriti količino odpadnih voda in odvzemati vzorce odpadne vode.
Velikost, opremo in rok zgraditve kontrolnega jaška določi upravljalec javne kanalizacije v skladu s tehničnim pravilnikom o javni kanalizaciji.
20. člen
V javno kanalizacijo ni dovoljeno odvajati odpadnih voda v naslednjih merilih:
– če ima odpadna voda temparaturo nad 40 stopinj C,
– če odpadna voda vsebuje strupene snovi, naftne derivate ali organska topila,
– če odpadna voda vsebuje radioaktivne snovi, brusilne snovi ali je prisotna vsebnost kovin,
– če ima odpadna voda faktor kislosti oziroma bazičnosti raztopine (pH) pod vrednostjo 6,5 ali nad vrednostjo 9,
– če odpadna voda vsebuje vnetljive ali eksplozivne snovi ali nevarne mikroorganizme.
Podrobnejša določila o mejnih vrednostih snovi, ki jih sme vsebovati odpadna voda, ki se odvaja v javno kanalizacijo, določa tehnični pravilnik o javni kanalizaciji, ki ga pripravi upravljalec kanalizacije v roku 6 mesecev po uveljavitvi tega odloka in ga poda v potrditev občinskemu svetu.
21. člen
V javno kanalizacijo ni dovoljeno odvajati hladilne vode, vode iz površinskih vodotokov in izvirov podtalnice.
22. člen
V javno kanalizacijo ni dovoljeno odlagati trdih odpadkov, ki so z odlokom o ravnanju z odpadki opredeljeni kot komunalni ali posebni odpadki.
23. člen
Na kanalizacijo za odvajanje samih padavinskih voda ni dovoljeno priključiti kanalizacije za odvajanje odpadnih voda.
24. člen
Na območju, kjer je zgrajena javna kanalizacija in je nanjo možno priključiti objekt, ni dovoljeno graditi greznic.
25. člen
Upravljalec javne kanalizacije lahko zavrne izdajo soglasja za priključitev in sámo priključitev hišnega priključka na javno kanalizacijo v naslednjih primerih:
– v primerih iz 20. člena tega odloka,
– če profil kanalizacije ne ustreza,
– če bi novi priključek povzročil motnje v obratovanju javne kanalizacije,
– če odpadne vode vsebujejo take snovi, ki jih ne bi bilo mogoče očistiti,
– če je hišni priključek zgrajen tehnično nepravilno oziroma nekvalitetno.
26. člen
Lastnosti odpadnih voda se, razen iz stanovanjskih objektov in objektov za občasno bivanje, kontrolirajo trikrat letno z rednimi analizami. Analize izvaja pooblaščena pravna oseba na stroške koristnikov javne kanalizacije.
IV. PRIKLJUČITEV NA GREZNICE
27. člen
Na območjih, kjer še ni zgrajena javna kanalizacija, se morajo odpadne vode zbirati v vodotesnih greznicah. Greznice morajo biti zgrajene tako, da odpadna voda ne pronica v okolje.
Greznice so del hišne kanalizacije.
28. člen
Greznice morajo biti obvezno praznjene, najmanj enkrat letno, na stroške lastnika.
Odpadne vode in gošče iz greznic, v katerih se zbirajo odpadne vode obremenjene s škodljivimi snovmi za naravo, se morajo prečistiti na čistilni napravi, na stroške lastnika.
Odpadne vode in gošče iz individualnih greznic, ki ne vsebujejo škodljivih snovi za naravo, se smejo uporabljati za gnojenje kmetijskih površin, s predložitvijo potrdila, da odpadne vode ne vsebujejo škodljivih snovi.
29. člen
Praznjenje greznic izvaja upravljalec javne kanalizacije ali drugi izvajalec po naročilu in na stroške lastnika ali upravljalca zgradbe.
30. člen
Pristojni občinski organ za komunalne zadeve mora voditi o greznicah posebno evidenco, iz katere je razvidno:
– lastništvo,
– lokacija greznice,
– velikost greznice,
– kakšna je greznica (vodotesna, nevodotesna),
– datum praznjenja.
V. PLAČEVANJE STORITEV ODVAJANJA IN ČIŠČENJA ODPADNIH VODA
31. člen
Koristniki javne kanalizacije in uporabniki individualnih greznic so dolžni plačevati storitve odvajanja odpadnih voda.
Ceno za odvajanje odpadnih voda (kanalščino) po kanalu ali s cisterno določi občinski svet na podlagi utemeljenega predloga upravljalca javne kanalizacije, če z zakonom ali uredbo vlade ni določeno drugače.
Osnova za obračun odvedene odpadne vode je količina porabljene pitne ali tehnološke vode, ki se meri z merilno napravo.
V primerih, ko merilna naprava ni vgrajena in v primerih oskrbe s pitno vodo iz lastnega vira, se količina odpadne vode izračuna na osnovi povprečne porabe pitne vode na prebivalca v občini.
32. člen
Koristniki javne kanalizacije in uporabniki individualnih greznic so dolžni plačevati tudi storitve čiščenja odpadnih voda, če je zgrajena čistilna naprava in se odpadne vode čistijo.
Delež stroškov vsakega posameznega koristnika se določi na podlagi ugotovljene količine porabljene pitne vode in tehnološke vode ter stopnje onesnaženosti odpadne vode.
Onesnaženost odpadne vode se ugotavlja v skladu s tehničnim pravilnikom o javni kanalizaciji.
Ceno za čiščenje odpadne vode določi občinski svet na podlagi utemeljenega predloga upravljalca javne kanalizacije, z upoštevanjem kriterijev iz 31. člena tega odloka, če z zakonom ali uredbo vlade ni določeno drugače.
Koristniki čistilne naprave, ki pripeljejo odpadno vodo v čiščenje na čistilno napravo iz kateregakoli vzroka izven rednih postopkov čiščenja, so dolžni plačevati enako ceno storitve čiščenja, kot koristniki javne kanalizacije in individualnih greznic.
VI. NADZORSTVO
33. člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravljajo komunalni in pristojni občinski organ za komunalne zadeve.
VII. KAZENSKE DOLOČBE
34. člen
Z denarno kaznijo od 100.000 do 200.000 tolarjev se kaznuje pravna oseba – upravljalec javne kanalizacije, če ravna v nasprotju:
z drugim odstavkom 7. člena odloka, z drugim odstavkom 11. člena odloka, s 25. in 29. členom odloka.
Za prekršek iz prvega odstavka tega člena se kaznuje z denarno kaznijo od 15.000 do 60.000 tolarjev tudi odgovorna oseba upravljalca javne kanalizacije.
35. člen
Z denarno kaznijo od 100.000 do 200.000 tolarjev se kaznuje gospodarska družba, oziroma druge pravne osebe ali posameznik, če ravna v nasprotju :
s 7. členom odloka, z 8. členom odloka, z 9. in 10. členom odloka, z 11. členom odloka, 12. in 13. členom odloka, s 15. členom odloka, s 16. členom odloka, tretjim odstavkom 18. člena odloka, prvim odstavkom 19. člena odloka, z 20., 21., 22., 23., 24., 27., 28., 29. členom odloka.
Za prekršek iz prvega odstavka tega člena se kaznuje z denarno kaznijo od 15.000 do 60.000 SIT odgovorna oseba gospodarske družbe oziroma druge pravne osebe.
36. člen
Kdor krši 35. člen, je dolžan poravnati materialne stroške, ki nastanejo zaradi kršenja navedenih določil.
37. člen
Z denarno kaznijo 10.000 SIT se na kraju samem kaznuje delavec pravne osebe izvajalca, če ravna v nasprotju s 35. in 36. členom tega odloka.
Z denarno kaznijo 60.000 SIT se na kraju samem kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, če ravna v nasprotju s 35. in 36. členom tega odloka.
Z denarno kaznijo 10.000 SIT se na kraju samem kaznuje posameznik, če ravna v nasprotju s 35. in 36. členom tega odloka.
VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
38. člen
Občinski svet sprejme tehnični pravilnik o javni kanalizaciji najpozneje v roku 6 mesecev po uveljavitvi tega odloka.
Tehnični pravilnik določa:
– smernice za projektiranje in graditev kanalizacije,
– tehnične normative za priključitev na javno kanalizacijo,
– normative o sestavi odpadnih voda, ki se smejo odvajati v javno kanalizacijo,
– način ugotavljanja stopnje onesnaženosti odpadne vode,
– način zaračunavanja storitev odvajanja in čiščenja odpadnih voda,
– način zagotavljanja obratovanja in vzdrževanja javne kanalizacije in notranje kanalizacije,
– način pridobitve smernic in soglasij za gradnjo javne kanalizacije in za priključitev nanjo.
39. člen
Lastniki kanalizacije, ki ima javni značaj, morajo le-to predati v upravljanje izvajalcu v šestih mesecih od uveljavitve tega odloka.
Fizične ali pravne osebe, ki so zgradile javno kanalizacijo, katera ima javni značaj, morajo le-to brezplačno prenesti na lokalno skupnost najkasneje v roku 6 mesecev po zaključku gradnje. Lokalna skupnost jo preda v upravljanje upravljalcu javne kanalizacije.
40. člen
V vseh naseljih, kjer je zgrajena javna kanalizacija in je tehnično izvedljivo, se morajo vsi uporabniki individualnih greznic priključiti na javno kanalizacijo najpozneje v dveh letih po izgradnji kanalizacije. Če je obstoječa greznica vodotesna, se lahko uporablja kot pretočni jašek, sicer jo mora uporabnik opustiti, dezinficirati in zasuti.
41. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati na območju Občine Prevalje odlok o splošnih pogojih za uporabo kanalizacije in o opravljanju kanalizacijskih storitev (MUV, št. 13/79).
Št. 352-05/00-5/12
Prevalje, dne 11. marca 2002.
Župan
Občine Prevalje
dr. Matic Tasič l. r.

AAA Zlata odličnost