Uradni list

Številka 26
Uradni list RS, št. 26/2002 z dne 26. 3. 2002
Uradni list

Uradni list RS, št. 26/2002 z dne 26. 3. 2002

Kazalo

1149. Pravilnik o meroslovnih zahtevah za merilne instrumente, ki se uporabljajo za merjenje izolacijske upornosti, impedance zanke, ozemljitvene upornosti povezav in povezav za izenačitev potencialov in ozemljitvene upornosti, stran 2159.

Na podlagi prvega in četrtega odstavka 9. člena in petega odstavka 11. člena zakona o meroslovju (Uradni list RS, št. 22/00) izdaja ministrica za šolstvo, znanost in šport
P R A V I L N I K
o meroslovnih zahtevah za merilne instrumente, ki se uporabljajo za merjenje izolacijske upornosti, impedance zanke, ozemljitvene upornosti povezav in povezav za izenačitev potencialov in ozemljitvene upornosti
I. SPLOŠNI DOLOČBI
1. člen
Ta pravilnik določa meroslovne in z njimi povezane tehnične zahteve, ki jih morajo izpolnjevati merilni instrumenti, ki se uporabljajo za merjenje izolacijske upornosti, impedance zanke, ozemljitvene upornosti povezav in povezav za izenačitev potencialov in ozemljitvene upornosti (v nadaljnjem besedilu: merila), postopke ugotavljanja skladnosti in overitev, način označevanja ter rok redne overitve.
Ta pravilnik se označi s skrajšano oznako MP-33.
2. člen
Posamezni izrazi in definicije, ki se uporabljajo v tem pravilniku, so določeni v 3. točki standardov SIST EN 61557-1, -2, -3, -4, -5.
Standardi, ki so navedeni v tem pravilniku se hranijo in so na voljo pri slovenskem nacionalnem organu za standardizacijo.
II. MEROSLOVNE ZAHTEVE
3. člen
Uporabni pogrešek za merila izolacijske upornosti se izračuna po naslednji enačbi:
kjer je:
B – uporabni pogrešek;
A – osnovni pogrešek;
E(1) – variacija zaradi uporabne lege merila (±90°);
E(2) – variacija zaradi napajalne napetosti (mejne vrednosti, ki jih poda proizvajalec);
E(3) – variacija zaradi temperature okolja (0 °C do 35 °C).
4. člen
Uporabni pogrešek za merila impedance zanke se izračuna po naslednji enačbi:
kjer je:
B – uporabni pogrešek;
A – osnovni pogrešek;
E(1) – variacija zaradi uporabne lege merila (± 90°);
E(2) – variacija zaradi napajalne napetosti (mejne vrednosti, ki jih poda proizvajalec);
E(3) – variacija zaradi temperature okolja (0 °C do 35 °C);
E(6) – variacija zaradi faznega kota 0° do 18°;
E(7) – variacija zaradi frekvence sistema (99% do 101% nazivne frekvence);
E(8) – variacija zaradi napetosti sistema (85% do 110% nazivne napetosti).
5. člen
Uporabni pogrešek za merila ozemljitvene upornosti povezav in povezav za izenačitev potencialov se izračuna po naslednji enačbi:
kjer je:
B – uporabni pogrešek;
A – osnovni pogrešek;
E(1) – variacija zaradi uporabne lege merila (± 90°);
E(2) – variacija zaradi napajalne napetosti (mejne vrednosti, ki jih poda proizvajalec);
E(3) – variacija zaradi temperature okolja (0 °C do 35 °C).
6. člen
Uporabni pogrešek za merila ozemljitvene upornosti se izračuna po naslednji enačbi:
kjer je:
B – uporabni pogrešek;
A – osnovni pogrešek;
E(1) – variacija zaradi uporabne lege merila (± 90°);
E(2) – variacija zaradi napajalne napetosti (mejne vrednosti, ki jih poda proizvajalec);
E(3) – variacija zaradi temperature okolja (0 °C do 35 °C);
E(4) – variacija zaradi dodanih interferenčnih napetosti;
E(5) – variacija zaradi upornosti sond in pomožnih ozemljitvenih elektrod;
E(7) – variacija zaradi frekvence sistema (99% do 101% nazivne frekvence);
V(8) – variacija zaradi napetosti sistema (85% do 110% nazivne napetosti).
7. člen
Največji dovoljeni pogrešek (NDP) mora biti v mejah ± 30%.
8. člen
Pogoji uporabe meril, v katerih mora biti pogrešek v mejah ± 30%, so določeni v 4. točki standardov SIST EN 61557-1, -2, -3, -4, -5.
III. TEHNIČNE ZAHTEVE
9. člen
Merila morajo biti izdelana skladno z zahtevami iz 4. točke standardov SIST EN 61557-1, -2, -3, -4, -5.
Navodila za uporabo morajo vsebovati informacije iz točke 5.2 standardov SIST EN 61557-1, -2, -3, -4, -5.
IV. NAPISI IN OZNAKE
10. člen
Na merilu morajo biti navedeni naslednji podatki:
1. oznaka tipa,
2. firma oziroma ime ali znak proizvajalca,
3. serijska številka,
4. nazivna napetost in oznaka za napetost,
5. nazivni tok,
6. enota merjene veličine,
7. merilno območje merila ali mejni vrednosti,
8. uradna oznaka merila.
Na merilu izolacijske upornosti morajo biti poleg podatkov iz prejšnjega odstavka tega člena še podatki, ki so določeni v točki 5.1 standarda SIST EN 61557-2.
Na merilu impedance zanke morajo biti poleg podatkov iz prvega odstavka tega člena še podatki, ki so določeni v točki 5.1 standarda SIST EN 61557-3.
Na merilu ozemljitvene upornosti povezav in povezav za izenačitev potencialov morajo biti poleg podatkov iz prvega odstavka tega člena še podatki, ki so določeni v točki 5.1 standarda SIST EN 61557-4.
Na merilu ozemljitvene upornosti morajo biti poleg podatkov iz prvega odstavka tega člena še podatki, ki so določeni v točki 5.1 standarda SIST EN 61557-5.
Napisi in oznake na merilu morajo biti jasni, dobro vidni v delovnih pogojih in napisani tako, da jih ni mogoče zbrisati ali sneti.
V. UGOTAVLJANJE SKLADNOSTI
11. člen
Za merila sta obvezni odobritev tipa in prva overitev.
K zahtevi za odobritev tipa mora vložnik zahteve priložiti poleg dokumentacije iz 5. člena pravilnika o načinih ugotavljanja skladnosti za posamezne vrste instrumentov ter o vrstah in načinih njihove označitve z oznakami skladnosti (Uradni list RS, št. 72/01) še naslednjo dokumentacijo:
– navodilo za uporabo in vzdrževanje v slovenskem jeziku,
– navodilo za funkcionalni preskus merila.
Če ima merilo vgrajeno programsko opremo, mora vložnik k zahtevi priložiti naslednjo dodatno dokumentacijo:
a) opis programske opreme,
b) opis podatkovnih komunikacij med podsestavi,
c) podatke in navodilo za identifikacijo programske opreme, vgrajene v merilo,
d) pisno izjavo vložnika, da programska oprema merila ne opravlja nobenih drugih funkcij kot v točki a) tega odstavka,
e) način zaščite programske opreme,
f) en set epromov oziroma drugih sorodnih uporabljenih elektronskih elementov ali modulov (spominskih medijev) z naloženim programom merila,
g) opis vseh nastavitev (električnih in programskih).
Po potrebi lahko organ za ugotavljanje skladnosti zahteva tudi izvorno kodo programa in druga pripadajoča orodja, uporabljena pri razvoju in izdelavi naprave.
12. člen
Skladnost meril izolacijske upornosti se ugotavlja na način, ki je določen v 6. točki standarda SIST EN 61557-2.
Skladnost meril impedance zanke se ugotavlja na način, ki je določen v 6. točki standarda SIST EN 61557-3.
Skladnost meril ozemljitvene upornosti povezav in povezav za izenačitev potencialov se ugotavlja na način, ki je določen v 6. točki standarda SIST EN 61557-4.
Skladnost meril ozemljitvene upornosti se ugotavlja na način, ki je določen v 6. točki standarda SIST EN 61557-5.
13. člen
Ugotavljanje skladnosti vključuje tudi preverjanje navodila za uporabo iz 9. člena tega pravilnika, da se ugotovi, ali so podatki navedeni jasno in razumljivo.
14. člen
Prva overitev vključuje tudi vizualni pregled vsakega merila, da se preveri skladnost z odobrenim tipom.
15. člen
Pri prvi overitvi meril izolacijske upornosti se preverijo naslednje lastnosti:
– lastni pogrešek merjenja izolacijske upornosti, ki se preveri pri nazivni vrednosti napajalne napetosti ± 10% oziroma nazivnem številu vrtljajev ± 30% pri merilih, ki se napajajo z ročno gnanim generatorjem, pri temperaturi okolice 23 °C ± 5 °C in pri referenčnem položaju merila skladno z navodilom proizvajalca ± 5°, in ne sme preseči ± 10% merjene vrednosti.
Lastni pogrešek se preveri najmanj pri eni vrednosti za vsako merilno območje merila, ki leži med 50% in 100% nazivne vrednosti merilnega območja. Najmanj na enem merilnem območju pa se uporabni pogrešek preveri pri najmanj treh vrednostih, od katerih leži ena med 10% in 40% nazivne vrednosti merilnega območja, ena med 30% in 70% in ena med 60% in 100% nazivne vrednosti merilnega območja. Najmanj na enem merilnem območju se vrednost upornosti, ki leži med 50% in 100% nazivne vrednosti merilnega območja, preveri pri vsaj treh nazivnih izhodnih napetostih merila, ki vključujejo najnižjo in najvišjo razpoložljivo merilno napetost;
– nazivna izhodna napetost merila (U(N)), ki se preveri v najmanj petih vrednostih med najmanjšo in največjo nazivno izhodno napetostjo.
Če merilo generira manj kot pet diskretnih vrednosti nazivnih izhodnih napetosti, se preverijo vse. Vhodna upornost merilnega sistema mora znašati najmanj 100 MΩ. Če merilo vsebuje tudi notranji sistem za merjenje generirane izhodne napetosti, se preveri tudi ta pri istih vrednostih kot generirana nazivna izhodna napetost. Odstopanje od nastavljenih vrednosti ne sme biti večje kot ± 10%;
– nazivni tok merila, ki se preveri najmanj pri eni vrednosti merjene upornosti, ki znaša U(N) x (1 000 Ω/V), in ne sme biti manjši od 1 mA;
– merilni tok, ki se preveri v kratkem stiku na izhodu in ne sme preseči 15 mA.
16. člen
Pri prvi overitvi meril impedance zanke se preveri lastni pogrešek merjenja impedance zanke pri nazivni vrednosti omrežne napetosti ± 10%, pri nazivni vrednosti omrežne frekvence ± 0,1%, pri temperaturi okolice 23 °C ± 5 °C, pri nazivni vrednosti napajalne omrežne ali baterijske napetosti ±10%, pri referenčnem položaju merila skladno z navodilom proizvajalca ± 5° in pri razliki faznega kota impedance bremenskega vezja in zančne impedance, ki je predmet preskusa, < 18°.
Lastni pogrešek ne sme preseči ± 10% merjene vrednosti oziroma ± 0,1 Ω, kar je več. Lastni pogrešek se preveri najmanj pri eni vrednosti za vsako merilno območje merila, ki leži med 50% in 100% nazivne vrednosti merilnega območja.
Na najnižjem merilnem območju se lastni pogrešek preveri pri najmanj treh vrednostih, od katerih leži ena med 10% in 40% nazivne vrednosti merilnega območja, ena med 30% in70% in ena med 60% in 100% nazivne vrednosti merilnega območja.
Za merila impedance, ki lahko prikažejo ločeno tudi uporovno in/ali reaktivno komponento impedance zanke, se tudi ta preveri najmanj za eno vrednost na najnižjem merilnem območju. Prav tako se na najnižjem območju v eni vrednosti preveri lastni pogrešek merjenja impedance med faznim in nevtralnim vodnikom (impedanca linije).
17. člen
Pri prvi overitvi meril ozemljitvene upornosti povezav in povezav za izenačitev potencialov se preverita naslednji lastnosti:
– lastni pogrešek merjenja ozemljitvene upornosti povezav in povezav za izenačitev potencialov, ki se preveri pri nazivni vrednosti napajalne omrežne napetosti ± 10% oziroma nazivnem številu vrtljajev ± 30% pri merilih, ki se napajajo z ročno gnanim generatorjem, pri temperaturi okolice 23 °C ± 5 °C, pri referenčnem položaju merila skladno z navodilom proizvajalca ± 5°, in ne sme preseči ± 10% merjene vrednosti oziroma ± 0,1 Ω, kar je več. Lastni pogrešek se preveri najmanj pri eni vrednosti za vsako merilno območje merila, ki leži med 50% in 100% nazivne vrednosti merilnega območja.
Na najnižjem merilnem območju se lastni pogrešek preveri pri najmanj treh vrednostih, od katerih leži ena med 10% in 40% nazivne vrednosti merilnega območja, ena med 30% in 70% in ena med 60% in 100% nazivne vrednosti merilnega območja;
– merilni tok na najnižjem merilnem območju, ki mora ležati med 0,2 Ω in 2 Ω, ne sme biti manjši od 0,2 A in je lahko enosmerni ali izmenični.
18. člen
Pri prvi overitvi meril ozemljitvene upornosti se preveri lastni pogrešek merjenja ozemljitvene upornosti pri nazivni vrednosti napajalne omrežne napetosti ± 10% oziroma nazivnem številu vrtljajev ± 30% pri merilih, ki se napajajo z ročno gnanim generatorjem, pri nazivni vrednosti omrežne frekvence ± 0,1% pri merilih, ki se napajajo z omrežno napetostjo, pri temperaturi okolice 23 °C ± 5 °C, pri referenčnem položaju merila skladno z navodilom proizvajalca ± 5°, pri upornosti sond in pomožnih ozemljitvenih elektrod 100 Ω ± 1 Ω in interferenčni napetosti 0 V.
Lastni pogrešek ne sme preseči ± 10% merjene vrednosti oziroma ± 0,1 Ω, kar je več. Lastni pogrešek se preveri najmanj pri eni vrednosti za vsako merilno območje merila, ki leži med 50% in 100% nazivne vrednosti merilnega območja.
Na najnižjem merilnem območju se lastni pogrešek preveri pri najmanj treh vrednostih, od katerih leži ena med 10% in 40% nazivne vrednosti merilnega območja, ena med 30% in 70% in ena med 60% in 100% nazivne vrednosti merilnega območja.
VI. REDNE IN IZREDNE OVERITVE
19. člen
Redne overitve so obvezne. Rok za redne overitve je dve leti. Redne in izredne overitve vključujejo:
– ugotavljanje skladnosti merila z odobrenim tipom,
– meroslovni pregled, s katerim se ugotavlja, ali merilo izpolnjuje zahteve tega pravilnika.
Meroslovni pregled pri redni in izredni overitvi je enak meroslovnemu pregledu za prvo overitev.
20. člen
Največji dopustni pogrešek pri rednih oziroma izrednih overitvah ne sme biti večji od največjega dopustnega pogreška pri prvi overitvi. Redne oziroma izredne overitve se izvedejo na enak način kot prve overitve.
21. člen
Merilni postopek, s katerim se preverjajo meroslovne lastnosti merila, mora imeti merilno negotovost, ki mora biti najmanj za 1/3 boljša od zahtevane točnosti merila.
VII. PREHODNA IN KONČNI DOLOČBI
22. člen
Merila, ki imajo na dan uveljavitve tega pravilnika veljavno odobritev tipa merila na podlagi: pravilnika o metroloških pogojih za merila za izolacijsko upornost (Uradni list SFRJ, št. 58/85 in 32/87), pravilnika o metroloških pogojih za instrumente za merjenje upornosti zanke (Uradni list SFRJ, št. 31/84), pravilnika o metroloških pogojih za instrumente za merjenje ozemljitvene upornosti, katerih delovanje temelji na metodi merjenja napetosti in toka (U-I metodi) in za visoko frekvenčne instrumente za merjenje ozemljitvene upornosti (Uradni list SFRJ, št. 13/83) in pravilnika o metroloških pogojih za instrumente za merjenje ozemljitvene upornosti, katerih delovanje temelji na kompenzacijski metodi (Uradni list SFRJ, št. 59/82), se smejo dati v promet in uporabo ter redne in izredne overitve po tem pravilniku, če izpolnjujejo zahteve iz II., III. in IV. poglavja tega pravilnika.
23. člen
Z dnem uveljavitve tega pravilnika se prenehajo uporabljati: pravilnik o metroloških pogojih za merila za izolacijsko upornost (Uradni list SFRJ, št. 58/85 in 32/87), pravilnik o metroloških pogojih za instrumente za merjenje upornosti zanke (Uradni list SFRJ, št. 31/84), pravilnik o metroloških pogojih za instrumente za merjenje ozemljitvene upornosti, katerih delovanje temelji na metodi merjenja napetosti in toka (U-I metodi) in za visokofrekvenčne instrumente za merjenje ozemljitvene upornosti (Uradni list SFRJ, št. 13/83) in pravilnik o metroloških pogojih za instrumente za merjenje ozemljitvene upornosti, katerih delovanje temelji na kompenzacijski metodi (Uradni list SFRJ, št. 59/82).
24. člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 009-5/02
Ljubljana, dne 11. februarja 2002.
dr. Lucija Čok l. r.
Ministrica
za šolstvo, znanost in šport

AAA Zlata odličnost