Uradni list

Številka 26
Uradni list RS, št. 26/2002 z dne 26. 3. 2002
Uradni list

Uradni list RS, št. 26/2002 z dne 26. 3. 2002

Kazalo

1145. Pravilnik o meroslovnih zahtevah za avtomatske tehtnice, stran 2142.

Na podlagi prvega in četrtega odstavka 9. člena in petega odstavka 11. člena zakona o meroslovju (Uradni list RS, št. 22/00) izdaja ministrica za šolstvo, znanost in šport
P R A V I L N I K
o meroslovnih zahtevah za avtomatske tehtnice
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta pravilnik določa bistvene in posebne zahteve, ki jih morajo izpolnjevati avtomatske tehtnice za posamično tehtanje, avtomatske gravimetrične polnilne tehtnice, avtomatske tehtnice s seštevanjem nezveznih rezultatov tehtanja, avtomatske tehtnice s seštevanjem zveznih rezultatov tehtanja in avtomatske tehtnice za tehtanje tirnih vozil v gibanju (v nadaljnjem besedilu: tehtnice), področje njihove uporabe, način označevanja, postopke ugotavljanja skladnosti in overitev ter rok redne overitve.
Ta pravilnik se označi skrajšano z oznako MP-37.
2. člen
Šteje se, da tehtnica, ki izpolnjuje vse zahteve mednarodnega priporočila OIML R-50 za avtomatske tehtnice s seštevanjem zveznih rezultatov tehtanja (v nadaljnjem besedilu: OIML R-50), mednarodnega priporočila OIML R-51 za avtomatske tehtnice za posamično tehtanje (v nadaljnjem besedilu: OIML R-51), mednarodnega priporočila OIML R-61 za avtomatske gravimetrične polnilne tehtnice (v nadaljnjem besedilu: OIML R-61), mednarodnega priporočila OIML R-106 za avtomatske tehtnice za tehtanje premikajočih se tirnih vozil (v nadaljnjem besedilu: OIML R-106) ali mednarodnega priporočila OIML R-107 za avtomatske tehtnice s seštevanjem nezveznih rezultatov tehtanja (v nadaljnjem besedilu: OIML R-107), izpolnjuje tudi zahteve tega pravilnika za posamezno vrsto avtomatskih tehtnic.
Priznavanje mednarodnih priporočil OIML izhaja iz članstva Republike Slovenije v Mednarodni organizaciji za zakonsko meroslovje (Organisation Internationale de Métrologie Légale).
Izvirniki mednarodnih priporočil OIML v francoskem jeziku in prevodi v angleškem jeziku so dosegljivi na Uradu Republike Slovenije za meroslovje v Ljubljani.
3. člen
V tem pravilniku uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:
– »avtomatska tehtnica« je tehtnica, ki brez poseganja upravljalca ugotavlja maso proizvoda in sledi vnaprej določenemu programu avtomatskih, za to tehtnico značilnih procesov;
– »avtomatska tehtnica za posamično tehtanje« je avtomatska tehtnica, ki ugotavlja maso predhodno pripravljenih ločenih bremen oziroma posamičnih bremen nepakiranega materiala;
– »avtomatska kontrolna tehtnica« je avtomatska tehtnica za posamično tehtanje, ki ločuje proizvode z različnimi masami v dve ali več podskupin po vrednosti razlike med njihovo maso in nazivno nastavitvijo;
– »sortirna tehtnica« je avtomatska tehtnica za posamično tehtanje, ki ločuje proizvode z različnimi masami v več podskupin, ki so določene z nastavljenimi območji mas;
– »etiketirna tehtnica« oziroma »etiketirna tehtnica z izračunavanjem zneska« je avtomatska tehtnica za posamično tehtanje, ki izdaja etiketo z vrednostjo mase oziroma vrednostjo mase in zneska za posamezni proizvod;
– »avtomatska gravimetrična polnilna tehtnica« je avtomatska tehtnica za polnjenje embalaže s proizvodom z vnaprej določeno in navidezno konstantno maso, vzetim od celote, katere bistveni sestavni deli so avtomatska polnilna naprava oziroma naprave, povezane z eno ali več tehtalnimi enotami, ter ustrezne kontrolne in nasipne naprave;
– »avtomatska tehtnica s seštevanjem nezveznih rezultatov tehtanja (tehtnica z zalogovnikom s seštevanjem rezultatov tehtanja)« je avtomatska tehtnica, ki ugotavlja maso celotnega proizvoda tako, da ga razdeli na ločena bremena. Mase posameznih ločenih bremen po vrsti ugotovi in sešteje. Vsako ločeno breme je nato dobavljeno k celoti;
– »avtomatska tehtnica s seštevanjem zveznih rezultatov tehtanja« je avtomatska tehtnica, ki zvezno ugotavlja maso celotnega proizvoda na transportnem traku, ne da bi sistematično delila proizvod in ne da bi prekinila premikanje transportnega traku;
– »avtomatska tehtnica za tehtanje premikajočih se tirnih vozil« je avtomatska tehtnica, ki ima sprejemnik bremena na tirih za transport tirnih vozil;
– »merjena veličina« je določena veličina, ki se meri;
– »vplivna veličina« je veličina, ki ni merjena veličina, vendar vpliva na rezultat merjenja;
– »naznačeni obratovalni pogoji« so vrednosti merjene veličine in vplivnih veličin, ki sestavljajo normalne delovne pogoje tehtnice;
– »motnja« je vplivna veličina, ki ponavadi ne sestavlja delovnih pogojev tehtnice, za katere so predpisane vrednosti in zahteve za zmogljivost;
– »kritična vrednost spremembe« je vrednost, pri kateri se sprememba rezultata meritve šteje za nesprejemljivo. Vrednost je izražena v merski enoti, v kateri je izražen tudi sam rezultat meritve.
4. člen
Drugi izrazi, ki niso navedeni v prejšnjem členu tega pravilnika, so podrobneje določeni v terminološkem delu OIML R-50, OIML R-51, OIML R-61, OIML R-106 in OIML R-107.
II. PODROČJE UPORABE
5. člen
Ta pravilnik velja za tehtnice, ki se uporabljajo za:
– avtomatske tehtnice za posamično tehtanje za merjenje mase predhodno pripravljenih ločenih bremen oziroma posamičnih bremen nepakiranega materiala,
– avtomatske gravimetrične polnilne tehtnice za merjenje mase embalaže, polnjene s proizvodom z vnaprej določeno in navidezno konstantno maso, vzetim od celote,
– avtomatske tehtnice s seštevanjem nezveznih rezultatov tehtanja za merjenje mase celotnega proizvoda, ki ga razdeli na ločena bremena,
– avtomatske tehtnice s seštevanjem zveznih rezultatov tehtanja za merjenje mase celotnega proizvoda na transportnem traku,
– avtomatske tehtnice za tehtanje premikajočih se tirnih vozil za merjenje mase premikajočih se tirnih vozil na tirih za transport tirnih vozil.
III. BISTVENE ZAHTEVE
6. člen
Tehtnica mora nuditi visoko stopnjo meroslovne zaščite in biti zasnovana in izdelana na visoki kakovostni ravni glede na merilno tehnologijo ter varnost merilnih podatkov.
Rešitve, sprejete za izpolnitev zahtev tega pravilnika, morajo upoštevati predvideno uporabo tehtnice in razumno predvidljivo zlorabo.
Šteje se, da tehtnice izpolnjujejo zahteve iz tega pravilnika tudi, če so preskusi iz preskusnega programa, ki ga za posamezno vrsto tehtnic določa ustrezno mednarodno priporočilo OIML iz 2. člena tega pravilnika, dali ustrezne rezultate.
7. člen
Merilni pogrešek pod naznačenimi obratovalnimi pogoji in v odsotnosti motnje ne sme prekoračiti največjega dopustnega pogreška (v nadaljnjem besedilu: NDP), določenega v Prilogah 1, 2, 3, 4 in 5, ki so sestavni del tega pravilnika.
Če ni določeno drugače, je NDP izražen kot bilateralna vrednost odmika od prave merilne vrednosti.
Zahteve za delovanje pod naznačenimi obratovalnimi pogoji in v prisotnosti motnje so določene v prilogah 1 do 5 tega pravilnika.
Dopustno delovanje in kritična vrednost spremembe pri elektromagnetnih motnjah sta za posamezno vrsto tehtnice določena v ustrezni prilogi tega pravilnika.
8. člen
Tehtnice morajo izpolnjevati bistvene zahteve pri temperaturah od –10 do +40 °C. Če meje temperaturnega območja odstopajo od navedenih, območje ne sme biti manjše od 30 °C in mora biti navedeno na tehtnici.
Tehtnice, napajane z izmeničnim tokom, morajo izpolnjevati bistvene zahteve, ko delujejo pri napetostih od –15 do +10% vrednosti napetosti, označene na tehtnici.
9. člen
Če se isto breme meri na drugi lokaciji ali ga meri drug uporabnik, pri tem pa so vsi ostali pogoji nespremenjeni, se morajo rezultati zaporednih meritev tesno ujemati.
10. člen
Če se isto breme meri pod enakimi pogoji, se morajo zaporedne meritve tesno ujemati. Razlika med merilnimi rezultati mora biti v primerjavi z NDP majhna.
Pri tehtnici, ki je predmet večjih naključnih pogreškov, mora biti razlika med srednjimi vrednostmi zaporedne serije rezultatov v primerjavi z NDP majhna.
11. člen
Tehtnica mora biti dovolj občutljiva in njen prag odzivnosti mora biti dovolj nizek za nameravano merjenje.
12. člen
Tehtnica mora biti zasnovana tako, da v normalnem času, predvidenem za uporabo take tehtnice, ohrani ustrezno stabilnost svojih meroslovnih lastnosti, če je pravilno vgrajena in vzdrževana, če se uporablja po navodilih proizvajalca ter če deluje v okoljskih pogojih, za katere je namenjena.
13. člen
Tehtnica mora biti zasnovana tako, da v največji možni meri zmanjšuje učinek morebitne hibe, ki bi povzročila netočen merilni rezultat, razen če prisotnost take hibe ni očitna oziroma je z drugimi napravami ni mogoče enostavno in z lahkoto preveriti.
14. člen
Tehtnica ne sme imeti nobene take lastnosti, ki bi lahko omogočala zlorabo, s tem da so možnosti za nenamerno napačno uporabo kar najmanjše. Tehtnica mora biti primerna za nameravano uporabo. Upoštevani morajo biti praktični delovni pogoji in predvideni uporabnik, pri čemer se uporabniku ne smejo postavljati nerazumne zahteve za pridobitev pravega merilnega rezultata.
Če tehtnica regulira maso proizvoda, mora biti reguliranje ustrezno izvedeno ter upoštevani NDP za meritev.
Tehtnica mora biti čvrsta in izdelana iz materialov, ki ustrezajo pogojem njene nameravane uporabe.
Učinke nagiba, obremenjevanja in hitrosti obratovanja tehtnice je treba omejiti, tako da NDP pri normalnem obratovanju tehtnice ne bodo preseženi.
Tehtnica mora imeti take pripomočke za ravnanje s tehtanim materialom, da bo pri normalnim obratovanju izpolnjevala pogoje glede NDP.
Če ima tehtnica nadzorni vmesnik za upravljalca, mora biti ta jasen in učinkovit. Upravljalec mora imeti možnost preveriti neoporečnost prikazovalnika.
Tehtnica mora imeti tako sposobnost ničliranja, da bo med normalnim obratovanjem izpolnjevala zahteve glede NDP.
Izpisani rezultati, ki so zunaj merilnega območja, morajo biti razpoznavni.
15. člen
Na meroslovne lastnosti tehtnice ne smejo vplivati priključitev druge naprave, lastnost te priključene naprave ali daljinska naprava, ki s tehtnico komunicira.
Strojna oprema tehtnice, ki vpliva na njene meroslovne lastnosti, mora biti zasnovana tako, da jo je mogoče zaščititi. Predvideni zaščitni ukrepi morajo upoštevati možnost dokazovanja posega v tehtnico.
Programska oprema tehtnice, ki vpliva na njene meroslovne lastnosti, mora biti prepoznavna in jo je treba zaščititi. Njena identifikacija mora biti enostavno dostopna. Dokazi o posegu v programsko opremo morajo biti na voljo v obdobju, ki je enako dvakratnem roku redne overitve.
Merilni podatki in meroslovno pomembni parametri, ki so shranjeni ali se prenašajo, morajo biti zaščiteni pred napačno uporabo ali namerno zlorabo.
16. člen
Kazanje rezultata mora biti omogočeno s prikazovalnikom ali z izpisom na papirju.
Vrednost razdelka za merjeno vrednost mora imeti obliko 1 x 10k, 2 x 10k ali 5 x 10k, pri čemer je k celo število ali nič. Merska enota ali njen simbol mora biti prikazan tik ob številčni vrednosti.
Kazanje rezultata mora biti jasno in nedvoumno in mu morajo slediti take oznake in napisi, ki so potrebni za obveščanje uporabnika o pomenu rezultata. Omogočeno mora biti enostavno razbiranje prikazanega rezultata pod normalnimi pogoji uporabe. Mogoča so lahko tudi dodatna kazanja, če jih ni mogoče zamenjati med seboj.
V primeru izpisa na papir mora biti le-ta lahko čitljiv in neizbrisen.
17. člen
Tehtnica mora biti zasnovana tako, da je mogoče enostavno in hitro ovrednotiti njeno skladnost z zahtevami tega pravilnika.
IV. NAPISI IN OZNAKE
18. člen
Napisi in oznake na tehtnici morajo biti v slovenskem jeziku.
19. člen
Tehtnica mora imeti naslednje napise:
– znak ali ime proizvajalca,
– razred točnosti,
– merilno območje tehtnice v smislu njene največje in najmanjše zmogljivosti,
– vrednosti ustreznih razdelkov,
– napajalno napetost in frekvenco napajalne napetosti,
– temperaturno območje (če se razlikuje od –10 °C/ 40 °C),
– serijsko ali tovarniško številko,
– leto izdelave;
in po potrebi:
– uradno oznako,
– ustrezne podatke v zvezi s pogoji uporabe in značilnostmi proizvoda, ki naj bi ga tehtali,
– hitrost delovanja.
20. člen
Tehtnica mora imeti priložene podatke o obratovanju, ki vključujejo, po potrebi:
– naznačene obratovalne pogoje,
– navodilo za vgradnjo, vzdrževanje, popravila, dopustna naravnavanja in
– navodilo za pravilno obratovanje in posebne pogoje uporabe, če obstajajo.
21. člen
V certifikatu o odobritvi tipa merila se lahko posebej določi, kateri napisi morajo biti na tehtnici.
Dodatni napisi se lahko zahtevajo tudi pri prvi overitvi, da se podrobneje opredelijo vrste bremen in navezujoči pogoji tehtanja.
22. člen
Vse zahtevane oznake in napisi morajo biti jasni, neuničljivi, neizbrisni, nedvoumni in neprenosljivi ter berljivi pri pogojih normalne uporabe.
23. člen
Napisi morajo biti zbrani na vidnem mestu na tehtnici ali na napisni ploščici in nameščeni blizu prikazovalne naprave ali na prikazovalni napravi sami. Če se uporabi napisna ploščica, mora biti mogoče le-to zapečatiti, razen če je ni mogoče odstraniti, ne da bi se poškodovala.
24. člen
Na tehtnici mora biti predvideno mesto za namestitev oznak, ki se uporabljajo pri overitvi. Predvideno mesto mora biti takšno, da:
– dela tehtnice, na katerem je oznaka, ni mogoče odstraniti, ne da bi se oznake pri tem poškodovale,
– omogoči enostavno namestitev oznak brez spreminjanja meroslovnih lastnosti tehtnice,
– je vidno, ne da bi bilo treba tehtnico ali njene delovne zaščite med uporabo premakniti, in
– zagotovi ohranitev oznak.
V. UGOTAVLJANJE SKLADNOSTI
25. člen
Skladnost tehtnic z zahtevami iz tega pravilnika je mogoče potrditi po enem od naslednjih dveh postopkov:
(a) z odobritvijo tipa, ki ji sledi bodisi prva overitev bodisi izjava o skladnosti z odobrenim tipom,
(b) z neposredno overitvijo posamične tehtnice.
26. člen
Pregled in preskušanje tehtnice v okviru odobritve tipa se izvedeta najmanj na eni in ne več kot na treh tehtnicah, ki predstavljajo posamezni tip.
Če je delovanje tehtnice odvisno od določenega načina delovanja ali določenega načina uporabe, ki se lahko dosežeta samo na mestu uporabe, potem se vsaj ena v celoti nameščena tehtnica preskusi na tipičnem mestu uporabe.
Vsaj ena tehtnica se predloži v obliki, primerni za simulacijske preskuse v laboratoriju.
Preskusi se izvedejo na celotni tehtnici. Če zaradi velikosti ali oblike tehtnice to ni primerno, se elektronska naprava, kjer je mogoče, preskusi kot simulirana tehtnica, ki vključuje vse elektronske dele sistema, ki lahko vplivajo na rezultat tehtanja. Poleg tega se izvede še pregled v celoti nameščene tehtnice.
Občutljivost tehtnice, ki izhaja iz uporabe dodatnih naprav prek elektronskih vmesnikov, se simulira med preskušanjem.
27. člen
Vložnik zahteve za ugotavljanje skladnosti mora za preskušanje po potrebi zagotoviti ustrezno količino izdelkov, kontrolno tehtnico in osebje za izvajanje preskusov.
Rezultati preskušanja tehtnic v postopku odobritve tipa merila se, če je mogoče, uporabijo v postopku prve overitve teh tehtnic.
28. člen
Postopki za ugotavljanje skladnosti tehtnic z zahtevami tega pravilnika so za posamezno vrsto tehtnic določeni v 5. poglavju ter dodatkih A in B ustreznega mednarodnega priporočila OIML iz 2. člena tega pravilnika.
Merilna negotovost preskusnega sistema ne sme preseči 1/3 NDP za dano breme. Šteje se, da je ta zahteva izpolnjena, če so izpolnjene zahteve, ki jih za preskusni sistem za posamezno vrsto tehtnic določa ustrezno mednarodno priporočilo OIML iz 2. člena tega pravilnika.
V. REDNE IN IZREDNE OVERITVE
29. člen
Meroslovni pregled pri redni in izredni overitvi je enak meroslovnemu pregledu za prvo overitev.
30. člen
NDP pri rednih in izrednih overitvah so enaki kot pri prvih overitvah.
31. člen
Zahteve za merilne negotovosti preskusnega sistema so enake kot pri prvi overitvi.
32. člen
Rok redne overitve tehtnic je eno leto.
VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
33. člen
Tehtnice, ki imajo na dan uveljavitve tega pravilnika veljavno odobritev tipa merila na podlagi pravilnika o metroloških pogojih za merilnike mase – avtomatične tehtnice na transportnem traku točnostnih razredov 1 in 2 (Uradni list SFRJ, št. 64/89), pravilnika o metroloških pogojih za merilnike mase – avtomatske tehtnice s seštevanjem nezveznih rezultatov tehtanja (Uradni list SFRJ, št. 59/87), pravilnika o metroloških pogojih za merilnike mase – tehtnice za gradbene namene (Uradni list SFRJ, št. 19/86), pravilnika o metroloških pogojih za avtomatske tehtnice (Uradni list SFRJ, št. 1/84) ali pravilnika o metroloških pogojih za merilnike mase – tehtnice za tehtanje premikajočih se vozil (Uradni list SFRJ, št. 33/84), se smejo dati v promet in uporabo po teh pravilnikih do izteka roka veljavnosti odločbe ali certifikata o odobritvi tipa merila oziroma najdlje do 31. decembra 2011.
34. člen
Tehtnice, ki imajo na dan uveljavitve tega pravilnika veljavno odobritev tipa merila na podlagi pravilnika o meroslovnih zahtevah za avtomatske tehtnice za posamično tehtanje (Uradni list RS, št. 52/01), se smejo dati v promet in uporabo po tem pravilniku do izteka roka veljavnosti certifikata o odobritvi tipa merila.
35. člen
Tehtnice, ki imajo na dan uveljavitve tega pravilnika veljavno odobritev tipa merila in prvo overitev na podlagi pravilnika o metroloških pogojih za merilnike mase – avtomatične tehtnice na transportnem traku točnostnih razredov 1 in 2 (Uradni list SFRJ, št. 64/89), pravilnika o metroloških pogojih za merilnike mase – avtomatske tehtnice s seštevanjem nezveznih rezultatov tehtanja (Uradni list SFRJ, št. 59/87), pravilnika o metroloških pogojih za merilnike mase – tehtnice za gradbene namene (Uradni list SFRJ, št. 19/86), pravilnika o metroloških pogojih za avtomatske tehtnice (Uradni list SFRJ, št. 1/84), pravilnika o metroloških pogojih za merilnike mase – tehtnice za tehtanje premikajočih se vozil (Uradni list SFRJ, št. 33/84) ali pa so že bile v uporabi pred uveljavitvijo teh pravilnikov, se smejo še naprej dajati v redno oziroma izredno overitev v skladu z določili teh pravilnikov.
36. člen
Tehtnice, ki imajo na dan uveljavitve tega pravilnika veljavno odobritev tipa merila in prvo overitev na podlagi pravilnika o meroslovnih zahtevah za avtomatske tehtnice za posamično tehtanje (Uradni list RS, št. 52/01), se smejo še naprej dajati v redno oziroma izredno overitev v skladu z določili tega pravilnika.
37. člen
Avtomatske tehtnice za posamično tehtanje, ki so bile overjene pred 31. 12. 2001, vendar nimajo odobritve tipa merila na podlagi pravilnika o meroslovnih zahtevah za avtomatske tehtnice za posamično tehtanje (Uradni list RS, št. 52/01), se smejo še naprej dajati v redno oziroma izredno overitev v skladu z določili tega pravilnika, vendar najdlje do 1. 2. 2011.
38. člen
Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, se prenehajo uporabljati pravilnik o metroloških pogojih za merilnike mase – avtomatične tehtnice na transportnem traku točnostnih razredov 1 in 2 (Uradni list SFRJ, št. 64/89), pravilnik o metroloških pogojih za merilnike mase – avtomatske tehtnice s seštevanjem nezveznih rezultatov tehtanja (Uradni list SFRJ, št. 59/87), pravilnik o metroloških pogojih za merilnike mase – tehtnice za gradbene namene (Uradni list SFRJ, št. 19/86), pravilnik o metroloških pogojih za avtomatske tehtnice (Uradni list SFRJ, št. 1/84), pravilnik o meroslovnih zahtevah za avtomatske tehtnice za posamično tehtanje (Uradni list RS, št. 52/01) in pravilnik o metroloških pogojih za merilnike mase – tehtnice za tehtanje premikajočih se vozil (Uradni list SFRJ, št. 33/84) v delu, ki se nanaša na avtomatske tehtnice za tehtanje premikajočih se tirnih vozil.
39. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 009-12/02
Ljubljana, dne 25. februarja 2002.
dr. Lucija Čok l. r.
Ministrica
za šolstvo,
znanost in šport

Pri­lo­ga 1 – AV­TO­MAT­SKE TE­HTNI­CE ZA PO­SA­MIČ­NO TE­HTA­NJE

1. Raz­re­di toč­no­sti

Te­htni­ce so raz­de­lje­ne v raz­re­da toč­no­sti, oz­na­če­na z:

X(x) ali Y(y)

 

1.1 Raz­red X(x)

V raz­red X(x) so­di­jo te­htni­ce, ki se upo­rab­lja­jo za pre­ver­ja­nje pred­pa­ki­ra­nih iz­del­kov s kon­stan­tno na­ziv­no ma­so.

X je re­žim, ki po­ve­zu­je toč­nost z ma­so bre­me­na, fak­tor do­lo­či­tve raz­re­da (x) pa je mno­ži­telj za me­je po­gre­škov, do­lo­če­ne za raz­red X(1).

Pro­iz­va­ja­lec mo­ra na­ve­sti fak­tor do­lo­či­tve raz­re­da (x). (x) mo­ra bi­ti v obli­ki 1 x 10k, 2 x 10k ali 5 x 10k, kjer je k ce­lo šte­vi­lo ali nič.

 

1.2 Raz­red Y(y)

V raz­red Y(y) so­di­jo vse osta­le av­to­mat­ske te­htni­ce za po­sa­mič­no te­hta­nje. Raz­red Y ima dva po­draz­re­da, Y(a) ali Y(b).

 

2. NDP

2.1 Te­htni­ce raz­re­da X(x)

2.1.1 Sred­nja vre­dnost po­gre­ška

 

             Bre­me (m), iz­ra­že­no                   Naj­ve­čja do­pu­stna sred­nja

        s pre­sku­snim raz­del­kom (e)                   vre­dnost po­gre­ška

(x) £ 1                       (x) > 1                    Pr­va ove­ri­tev Nad­zor me­ri­la

                                                                                    v upo­ra­bi

0 < m £ 500               0 < m £ 50              ± 0,5 e                ± 1 e

500 < m £ 2 000         50 < m £ 200          ± 1,0 e                ± 2 e

2 000 < m £ 10 000    200 < m £ 1 000     ± 1,5 e                ± 3 e

 

2.1.2 Stan­dar­dni od­mik

 

Bre­me (m)                    Naj­ve­čji do­pu­stni stan­dar­dni od­mik za raz­red X(1)

                                               Pr­va ove­ri­tev Nad­zor me­ri­la v upo­ra­bi

m £ 50g                                            0,48%                        0,6%

50 < m £ 100                                     0,24 g                         0,3 g

100 g < m £ 200 g                             0,24%                        0,3%

200 g < m £ 300 g                             0,48 g                         0,6 g

300 g < m £ 500 g                             0,16%                        0,2%

500 g < m £ 1 000 g                            0,8 g                         1,0 g

1 000 g < m £ 10 000 g                      0,08%                        0,1%

10 000 g < m £ 15 000 g                         8 g                          10 g

15 000 g < m                                   0,053%                     0,067%

 

2.2 Te­htni­ce raz­re­da Y(y)

 

Ne­to bre­me (m), iz­ra­že­no s pre­sku­snim     Naj­ve­čji do­pu­stni po­gre­šek

                 raz­del­kom (e)                                        

raz­red Y(a)                 raz­red Y(b)              Pr­va ove­ri­tev Nad­zor me­ri­la

                                                                                    v upo­ra­bi

0 < m £ 500               0 < m £ 50              ± 1,5 e                 ± 2 e

500 < m £ 2 000         50 < m £ 200          ± 2,0 e                 ± 3 e

2 000 < m < 10 000    200 < m £ 1 000      ± 2,5 e                 ± 4 e

 

3. Me­ril­no ob­mo­čje

Pri do­lo­ča­nju me­ril­ne­ga ob­mo­čja za te­htni­ce raz­re­da Y(y) mo­ra pro­iz­va­ja­lec upoš­te­va­ti, da naj­ma­njša zmo­glji­vost ne sme bi­ti ma­njša od:

– 20 e za raz­red Y(a)

– 10 e za raz­red Y(b)

– 5 e za poš­tne te­htni­ce raz­re­da Y(a) ali Y(b)

 

4. Di­na­mič­no na­stav­lja­nje

Če ima te­htni­ca vgra­je­no di­na­mič­no na­stav­lja­nje, ki kom­pen­zi­ra di­na­mič­ne učin­ke pre­mi­ka­jo­če­ga se bre­me­na,

– ta ne sme de­lo­va­ti zu­naj do­lo­če­ne­ga ob­mo­čja bre­me­na,

– jo mo­ra bi­ti mo­go­če za­šči­ti­ti.

Di­na­mič­na na­sta­vi­tev mo­ra de­lo­va­ti v ob­mo­čju bre­me­na, ki ga do­lo­či pro­iz­va­ja­lec.

 

5. Vpliv elek­tro­mag­net­nih mo­tenj

Kri­tič­na vre­dnost spre­mem­be za­ra­di mot­nje je ena vre­dnost raz­del­ka.

 

Pri­lo­ga 2 – AV­TO­MAT­SKE GRA­VI­ME­TRIČ­NE POL­NIL­NE TE­HTNI­CE

 

1. Raz­re­di toč­no­sti

1.1 Ti­pu te­htni­ce je tre­ba do­lo­či­ti re­fe­ren­čni raz­red toč­no­sti Ref(x), ki us­tre­za naj­bo­ljši mož­ni toč­no­sti za te­htni­ce te­ga ti­pa. Po­sa­mez­nim te­htni­cam se do­lo­či en ali več obra­to­val­nih raz­re­dov toč­no­sti X(x) gle­de na pro­iz­vo­de, ki se z nji­mi te­hta­jo po vgrad­nji. Fak­tor do­lo­či­tve raz­re­da (x) mo­ra bi­ti v obli­ki 1 x 10k, 2 x 10k ali 5 x 10k, kjer je k ce­lo šte­vi­lo ali nič.

Re­fe­ren­čni raz­red toč­no­sti Ref(x) in obra­to­val­ni raz­red (oziroma raz­re­di) toč­no­sti X(x) do­lo­či pro­iz­va­ja­lec.

 

1.2 Re­fe­ren­čni raz­red toč­no­sti

Re­fe­ren­čni raz­red toč­no­sti Ref(x) ve­lja za sta­tič­no te­hta­nje, za ka­te­ro je NDP, do­lo­čen v toč­ki 2.2 te pri­lo­ge, pom­no­žen s fak­tor­jem do­lo­či­tve raz­re­da (x).

 

1.3 Obra­to­val­ni raz­red toč­no­sti

Pri obra­to­val­nem raz­re­du toč­no­sti X(x) je X re­žim, ki po­ve­zu­je toč­nost z ma­so bre­me­na, (x) pa mno­ži­telj za me­je po­gre­ška, ki so za raz­red X(1) do­lo­če­ne v toč­ki 2.2 te pri­lo­ge.

 

2. NDP

2.1 NDP sta­tič­ne­ga te­hta­nja

Za sta­tič­na bre­me­na je pri naz­na­če­nih obra­to­val­nih po­go­jih NDP za re­fe­ren­čni raz­red toč­no­sti Ref(x) 0,25 naj­ve­čje­ga do­pu­stne­ga od­mi­ka po­sa­mez­ne pol­ni­tve od pov­pre­čja, do­lo­če­ne­ga v toč­ki 2.2 te pri­lo­ge.

 

2.2 Od­mik od pov­preč­ne pol­ni­tve

 

Vre­dnost ma­se pol­ni­tev      Naj­ve­čji do­pu­stni od­mik po­sa­mez­ne pol­ni­tve
M (g)                                          od pov­pre­čja za raz­red X(1)

                                         Pr­va ove­ri­tev      Nad­zor me­ri­la v upo­ra­bi

M < 50                                         6,3%                                 9%

50 < M £ 100                               3,15 g                               4,5 g

100 < M £ 200                             3,15%                              4,5%

200 < M £ 300                               6,3 g                                 9 g

300 < M £ 500                               2,1%                                 3%

500 < M £ 1 000                          10,5 g                                15 g

1 000 < M £ 10 000                      1,05%                              1,5%

10 000 < M £ 15 000                     105 g                              150 g

15 000 < M                                   0,7%                                 1%

 

Naj­ve­čji od­mik po­sa­mez­ne pol­ni­tve od pov­preč­ne se lah­ko v pri­me­ru po­zi­tiv­ne­ga po­gre­ška na­rav­na ta­ko, da upoš­te­va uči­nek ve­li­ko­sti del­cev ma­te­ri­a­la.

 

2.3 NDP gle­de na pre­dna­stav­lje­no vre­dnost (po­gre­šek na­stav­lja­nja)

Za te­htni­ce, pri ka­te­rih je mo­go­če ma­so pol­ni­tve pre­dna­sta­vi­ti, naj­ve­čja raz­li­ka med pre­dna­stav­lje­no vre­dnos­tjo in pov­preč­no ma­so pol­ni­tve ne sme pre­se­či 0,25 naj­ve­čje­ga do­pu­stne­ga od­mi­ka po­sa­mez­ne pol­ni­tve od pov­pre­čja, do­lo­če­ne­ga v toč­ki 2.2 te pri­lo­ge.

 

3. Vpliv elek­tro­mag­net­nih mo­tenj

Kri­tič­na vre­dnost spre­mem­be je ena­ka spre­mem­bi ka­za­nja ma­se sta­tič­ne­ga bre­me­na, ki je ena­ka NDP, do­lo­če­ne­mu v toč­ki 2.1 te pri­lo­ge in iz­ra­ču­na­ne­mu za naz­na­če­no naj­ma­njšo pol­ni­tev, ali spre­mem­bi, ki bi ime­la pri te­htni­cah, pri ka­te­rih pol­ni­tev se­stav­lja več bre­men, ena­ko­vre­den uči­nek na pol­ni­tev.

 

Pri­lo­ga 3 – AV­TO­MAT­SKE TE­HTNI­CE S SEŠ­TE­VA­NJEM NE­ZVEZ­NIH RE­ZUL­TA­TOV TE­HTA­NJA

 

1. NDP

 

Raz­red toč­no­sti                                NDP seš­te­te­ga bre­me­na

                                         Pr­va ove­ri­tev    Nad­zor me­ri­la v upo­ra­bi

0,2                                         ± 0,10%                          ± 0,2%

0,5                                         ± 0,25%                          ± 0,5%

1                                            ± 0,50%                          ± 1,0%

2                                            ± 1,00%                          ± 2,0%

 

2.1 Vre­dnost seš­te­val­ne­ga raz­del­ka (dt) mo­ra bi­ti v ob­mo­čju:

0,01% Max < dt < 0,2% Max.

 

2.2 Naj­ma­njše seš­te­to bre­me (Smin) mo­ra bi­ti ve­čje od bre­me­na, pri ka­te­rem je naj­ve­čji do­pu­stni po­gre­šek enak vre­dno­sti seš­te­val­ne­ga raz­del­ka (dt), in ve­čje od naj­ma­njše zmo­glji­vo­sti (Min).

 

2.3 Ni­čli­ra­nje

Te­htni­ce, ki se po po­sa­mez­ni raz­bre­me­ni­tvi ne ta­ri­ra­jo, mo­ra­jo ime­ti na­pra­vo za ni­čli­ra­nje. Av­to­mat­sko de­lo­va­nje te­htni­ce ne sme bi­ti mo­go­če, če je ka­za­nje ni­čle > 0,5 dt.

 

2.4 Po­sre­do­va­nje uprav­ljal­ca

Med av­to­mat­skim de­lo­va­njem te­htni­ce uprav­ljal­cu ne sme­ta bi­ti omo­go­če­ni na­rav­na­va­nje in re­se­ti­ra­nje.

 

2.5 Iz­pis

Pri te­htni­cah, ki so oprem­lje­ne s ti­skal­no na­pra­vo, ne sme bi­ti mo­go­ča po­nov­na na­sta­vi­tev seš­tev­ka, do­kler seš­te­vek ni iz­pi­san. Če je av­to­mat­sko de­lo­va­nje pre­ki­nje­no, se mo­ra iz­ve­sti iz­pis seš­tev­ka.

 

3. Vpliv elek­tro­mag­net­nih mo­tenj

Kri­tič­na vre­dnost spre­mem­be kot po­sle­di­ca mot­nje je:

a) ena raz­de­lek ka­za­nja ma­se ali

b) ena seš­te­val­ni raz­de­lek za vsak shra­nje­ni seš­te­vek.

 

Pri­lo­ga 4 – AV­TO­MAT­SKE TE­HTNI­CE S SEŠ­TE­VA­NJEM ZVEZ­NIH RE­ZUL­TA­TOV TE­HTA­NJA

 

1. Me­ril­no ob­mo­čje

Pri do­lo­ča­nju me­ril­ne­ga ob­mo­čja mo­ra pro­iz­va­ja­lec upoš­te­va­ti:

(i) da naj­ma­njše tre­nut­no ne­to bre­me na te­htal­ni eno­ti ne sme bi­ti ma­njše od 20% naj­ve­čje zmo­glji­vo­sti;

(ii) da naj­ma­njše seš­te­to bre­me åmin ne sme bi­ti ma­njše od naj­ve­čje od na­sled­njih vre­dno­sti:

– 2% seš­tev­ka bre­me­na, seš­te­te­ga v eni uri pri naj­ve­čjem pre­to­ku;

– seš­tev­ka bre­me­na, dob­lje­ne­ga pri naj­ve­čjem pre­to­ku pri enem obra­tu tran­spor­tne­ga tra­ku;

– seš­tev­ka bre­me­na, ki us­tre­za na­sled­nje­mu us­trez­ne­mu šte­vi­lu seš­te­val­nih raz­del­kov:

800 d za raz­red 0,5,

400 d za raz­red 1,

200 d za raz­red 2.

 

2. NDP

 

Raz­red toč­no­sti                  Od­sto­tek od ma­se seš­te­te­ga bre­me­na

                                         Pr­va ove­ri­tev      Nad­zor me­ri­la v upo­ra­bi

0,5                                             0,25%                              0,5%

1                                                  0,5%                              1,0%

2                                                  1,0%                              2,0%

 

3. Hi­trost tran­spor­tne­ga tra­ku

Hi­trost tra­ku do­lo­či pro­iz­va­ja­lec. Hi­trost se ne sme spre­mi­nja­ti za več kot 5% od na­ziv­ne vre­dno­sti. Pro­iz­vod ne sme ime­ti dru­gač­ne hi­tro­sti, kot jo ima trak.

 

4. Po­stav­lja­nje sku­pne seš­te­val­ne na­pra­ve na nič ne sme bi­ti mo­go­če.

 

5. Vpliv elek­tro­mag­net­nih mo­tenj

Kri­tič­na vre­dnost spre­mem­be za­ra­di mot­nje je 0,7 NDP.

 

Pri­lo­ga 5 – AV­TO­MAT­SKE TE­HTNI­CE ZA TE­HTA­NJE PRE­MI­KA­JO­ČIH SE TIR­NIH VO­ZIL

 

1. NDP

Raz­red toč­no­sti      Od­sto­tek od ma­se po­sa­mez­ne­ga va­go­na ali ce­le­ga vla­ka,

                                                       kot je us­trez­no

                                         Pr­va ove­ri­tev      Nad­zor me­ri­la v upo­ra­bi

0,2                                             0,10%                              0,2%

0,5                                             0,25%                              0,5%

1                                                0,50%                              1,0%

2                                                1,00%                              2,0%

 

Pri te­hta­nju spe­tih va­go­nov sme­jo po­gre­ški, ven­dar ne od več kot 10% re­zul­ta­tov te­hta­nja, vze­tih iz ene­ga ali več pre­ho­dov vla­ka, pre­ko­ra­či­ti us­trez­ni NDP, po­dan v zgor­nji pre­gle­dni­ci, ne sme­jo pa pre­ko­ra­či­ti dva­krat­ne vre­dno­sti NDP.

 

2. Vre­dnost raz­del­ka ne sme bi­ti ve­čja od ene de­set­ine za­čet­ne­ga NDP, ki ve­lja za naj­ma­njšo zmo­glji­vost.

 

3. Vpliv elek­tro­mag­net­nih mo­tenj

Kri­tič­na vre­dnost spre­mem­be je vre­dnost ene­ga raz­del­ka.

 


AAA Zlata odličnost