Na podlagi 10. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98 in 74/98) in na podlagi 15. člena statuta Občine Podlehnik (Uradni list RS, št. 39/99 in 46/01) je Občinski svet občine Podlehnik na 19. redni seji dne 7. 3. 2002 sprejel
O D L O K
o istovetnostnih simbolih Občine Podlehnik
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Občina Podlehnik ima svoj grb, zastavo, potrditvene prvine (štampiljke, žig in pečat), župansko verigo, (občinsko himno) ter občinski praznik.
Vsebino, obliko in uporabo določa župan, kolikor ni drugače določeno z drugimi členi.
Istovetnostni simboli občine predstavljajo in označujejo pripadnost Občini Podlehnik.
Simboli se uporabljajo v skladu z določbami tega odloka, njihova uporaba ne sme škodovati ugledu in dostojanstvu Občine Podlehnik.
2. člen
Izvirniki istovetnostnih simbolov se hranijo:
– v HVS registru (Heraldično veksilološki in sigilografski register) pod nadzorom Arhiva Slovenije,
– v registru Heraldika d.o.o., ki je simbole ustvarila,
– v arhivu Občine Podlehnik.
3. člen
Simbolov se ne sme avtorsko zavarovati po drugih osebah, prav tako ne zavarovati ali uporabljati kot znamko, model ali vzorec za označevanje blaga in storitev. Kot izjemno pa so simboli avtorsko zavarovani pred nedovoljenimi posegi v njihovo vsebino in videz po ustanovi (Heraldika d.o.o.) oziroma osebi, ki je simbole ustvarila.
4. člen
Za pravilno uporabo simbolov in pravilno izvajanje tega odloka je odgovoren direktor občinske uprave (tajnik občine), ki daje potrebna pojasnila, sprejema prošnje za uporabo simbolov, izvaja odločbe o uporabi simbolov, vodi evidenco izdanih odločb, ter opravlja druga strokovno administrativna opravila.
5. člen
Prošnji za izdajo dovoljenja za uporabo simbolov mora biti priložena ustrezna dokumentacija s tehničnimi podatki in namenom uporabe. Tehnična dokumentacija mora vsebovati ime in naslov uporabnika grba, opis tehnike (ofset tisk, sito tisk, perorisba ali druge vrste tiska, suha tehnika, vezenje, rezbarjenje, fotografija ipd.) in naklado. Če gre za označbo prireditve, mora prosilec v prošnji opredeliti idejno in vsebinsko namembnost prireditve, za katero prosi, da se dovoli uporaba simbolov.
Prosilec mora dokumentacijo iz prejšnjega odstavka tega člena predložiti pri Občinski upravi občine Podlehnik v dveh izvodih. Tiskane materiale, ki vsebujejo občinske istovetnostne simbole ali dele le-teh, mora prosilec predložiti vodstvu občine na vpogled še pred distribucijo.
6. člen
V odločbi, s katero se dovoljuje uporaba simbolov, se določijo pogoji, s katerimi se dovoljuje uporaba samo za določen namen ter na določen rok do katerega je uporaba dovoljena. Izdano dovoljenje lahko izdajatelj odločbe prekliče, če ugotovi, da uporabnik ne upošteva pogojev, navedenih v odločbi oziroma dovoljenju, če ne skrbi za primeren videz simbolov ali, če s svojim ravnanjem škoduje ugledu občine.
O pritožbi zoper odločbo iz prvega odstavka tega člena odloča župan občine.
7. člen
Gospodarske družbe, zavodi, društva, ustanove in druge pravne osebe, ter samostojni podjetniki posamezniki, ki imajo sedež v Občini Podlehnik, lahko zaprosijo, da se jim dovoli uporaba simbolov oziroma njihovih atributov v okviru njihove dejavnosti in to:
1. v njihovi firmi oziroma podjetju,
2. v njihovem zaščitnem znaku (kot tisk in kot aplikacije na raznovrstnih osnovah, samostojnih bedžih, našitkih na oblačilih),
3. v obliki brošur in spominkov (v kulturi in turizmu),
4. v tiskanih in zvočnih izvedbah tako za kulturne in prosvetne namene, kot v ekonomsko propagandnih namenih v sredstvih javnega obveščanja.
O pomembnosti, časovnem veku, ter o pogojih uporabe simbolov v zgoraj navedenih primerih odloča Občina Podlehnik.
Uporaba simbola (grba) Občine Podlehnik v njegovi celoti, se dovoljuje izjemoma samo tistim ustanovam, ki imajo javno pooblastilo za izvajanje posebnih nalog iz pristojnosti občine.
II. GRB
8. člen
Opis grba, splošno: grb Občine Podlehnik je upodobljen na sekanem ščitu pozno gotskega stila; spredaj stoji na modrem polju srebrn kastel burgundskega tipa na zelenem hribcu; zadaj je na zlatem polju črna vinska trta z enim zelenim listom in enim rdečim vinskim grozdom.
Blazon
Grb Občine Podlehnik je upodobljen na sekanem ščitu poznogotskega stila, sanitske oblike; na prvem polju stoji v modrem srebrn burgundski kastel na zelenem hribcu, v drugem zlatem polju pa črna vinska trta z enim zelenim listom in enim rdečim grozdom.*
Zlati trak, ki ga nosi ščit ob svojih zunanjih robovih, lahko služi le kot grbovni okras.
Upodobitev grba v narisu, črno-belem odtisu, miniaturni pečatni grafiki, v heraldični “šrafuri” in v barvah skupaj z barvnimi kodami, so sestavni del mape z občinsko istovetnostno simboliko, ki je lahko priloga tega odloka.
9. člen
Grb občine se uporablja:
V potrditvenih prvinah ter v vseh oznakah občinskih organov na območju Občine Podlehnik;
V prostorih in na poslopju sedeža občine, na sejah občinskega sveta, na listinah, čestitkah, vizitkah in podobnih uradnih izkazih, ki jih za službene namene uporablja župan Občine Podlehnik, oziroma za predstavljanje po občini pooblaščene osebe.
Z grbovnim okrasjem okrašen grb se uporablja ob svečanih priložnostih in na vseh uradnih priznanjih občine, kot so to plakete, tabelna priznanja, kipci itd.
V drugih primerih pod pogoji tega odloka.
10. člen
Grb občine se lahko uporablja: ob mednarodnih, državnih, medobčinskih in občinskih srečanjih, športnih, kulturnih in drugih tekmovanjih, humanitarnih in drugih prireditvah in javnih shodih, na katerih se občina predstavlja oziroma katerih se udeležuje, v skladu s pravili in običaji takih shodov.
11. člen
Ko se grb uporablja poleg drugega grba, mora biti, gledano od spredaj, vselej na levi strani. Na desni strani (v podrejenem položaju) je občinski grb ob državnem (oziroma regijskem) grbu.
Ko se grb uporablja z več drugimi grbi oziroma znaki, je praviloma:
1. v sredini kroga – kadar so grbi in znaki razvrščeni v krogu,
2. v sredini polkroga – kadar so grbi razvrščeni v polkrogu,
3. na čelu kolone – kadar so grbi in znaki razvrščeni v koloni,
4. na prvem mestu oziroma gledano od spredaj, na levi strani – kadar so grbi in znaki razvrščeni v vrsto,
5. na čelu skupine – kadar so grbi in znaki razvrščeni v skupine.
Ko se uporablja skupaj z grbom Republike Slovenije se uporablja po določilih zakona o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije, ter o slovenski narodni zastavi (Uradni list RS, št. 67/94, v nadaljevanju: zakon).
12. člen
Grba ni dovoljeno uporabljati, če je poškodovan obledelih barv ali kako drugače neprimeren za uporabo, ki mora biti prilagojena normam o javnem redu tako, da ne krni ugleda Občine Podlehnik.
III. ZASTAVA
13. člen
Opis zastave, splošno: zastava Občine Podlehnik je rumena z dvema vertikalnima zelenima progama, med katerima stoji glavni atribut občinskega grba, vinska trta.
Opis zastave: rumeno-zelena zastava Občine Podlehnik je pravokotne oblike, razmerje njene višine “V” proti njeni dolžini “L” je ena proti dve celi in pet desetin, oziroma “V”: “L” = 1: 2,5.
Zastavina ruta je vertikalno deljena na pet po višini enakih, po dolžini pa neenakih barvnih polj: tretje (srednje), kvadratno rumeno polje nosi glavni atribut iz občinskega grba, to je črna vinska trta z enim zelenim listom in enim rdečim grozdom; preostala dva dela zastavine rute sta sekana na dve enako široki vertikalni polji, na rumeno zeleno oziroma zeleno rumeno barvno polje.
Detajlni prikaz razmerij zastavinih polj in kode njenih barv so sestavni del mape z občinsko istovetnostno simboliko, ki je lahko priloga tega odloka.
14. člen
Horizontalna oblika zastave je tista, ki ima na vodoravno položeni zastavini ruti tudi obe zeleni progi v vertikalnem položaju, glavni atribut na srednjem kvadratnem polju pa je v vertikalnem položaju.
Horizontalno zastavino ruto izvešamo na vertikalni drog oziroma njegovo sidrno vrv. Drog je lahko tudi nagnjen, vendar kot med drogom in ravnino (horizontalo) ne sme biti manjši od 45 kotnih stopinj. Če je zastavina ruta horizontalne zastave napeta ali pripeta poševno, kot med njenim spodnjim robom in ravnino (horizontalo) ne sme biti večji od 45 kotnih stopinj.
Vertikalna oblika občinske zastave je tista, ki ima na vertikalno obešeni zastavini ruti obe zeleni progi v horizontalnem položaju, atribut na srednjem kvadratnem polju pa mora biti postavljen vertikalno.
Atribut je napram prejšnjemu zaobrnjen za devetdeset kotnih stopinj zato, da je upodobljen v svojem heraldičnem položaju. Zgornjemu primerna je tudi njena uporaba, sicer analogna uporabi horizontalne zastave.
15. člen
Uporaba zastave
Zastava se izvesi:
1. ob prazniku občine,
2. ob jubilejih, pomembnejših kulturnih in športnih prireditvah občinskega pomena, komemoracijah...,
3. ob obisku uradnih delegacij mednarodnih oziroma domačih organizacij in lokalnih skupnosti,
4. ob drugih podobnih priložnostih.
V primerih navedenih v 2. točki tega člena se zastava izvesi na poslopjih javnih ustanov na zgradbah oziroma mestih, kjer se predvidevajo prireditve.
Župan občine lahko odredi, da se zastava občine izvesi tudi na drugih zgradbah, zlasti ob slovesni seji občinskega sveta, prazniku občine, slovesni ali kulturni prireditvi, pomembni za občino ali kadar predstavniki občine sprejemajo uradne obiske.
Zastava občine se izvesi tudi v času sklepanja zakonskih zvez v prostorih, kjer se sklepajo zakonske zveze; v primeru žalovanja pa se zastava izvesi na pol droga.
Zastava se lahko izvesi tudi ob državnih praznikih skupaj z zastavo Republike Slovenije na način, ki ga določa zakon.
Zastave se izvesijo v času praznikov in prireditev navedenih v 14. členu tega odloka in se odstranijo najkasneje 24 ur za tem, ko je prenehal razlog, zaradi katerega so bile izvešene.
Zastava Občine Podlehnik mora biti stalno izvešena na občinskem poslopju.
16. člen
Način uporabe zastave Občine Podlehnik ob različnih priložnostih in primerih, je analogen načinu izpostavljanja grba občine, obravnavanih v 11. členu tega odloka.
Ko je zastava izvešena skupaj z dvema ali več zastavami (lahko tudi na prekrižanih drogovih), mora biti, gledano od spredaj, drog z zastavo Občine Podlehnik (oziroma vrh droga z zastavo) postavljen na desno pred druge zastave.
Določbe o izvešanju veljajo le za izvešanje zastav na območju Občine Podlehnik.
Ko se zastava izveša skupaj z zastavo Slovenije, veljajo za način izvešanja določbe zakona.
17. člen
Zastave ni dovoljeno uporabljati, če je poškodovana, obledelih barv, strgana, zmečkana ali umazana, ter na način, ki je v nasprotju z javnim redom ali tako, da krši ugled Občine Podlehnik.
IV. POTRDITVENE PRVINE
18. člen
Občinske štampiljke so izdelane po ustreznem državnem predpisu: so okrogle oblike z dvojno zunanjo obrobo, katere premer je 35 mm. V okviru krožnic je v zgornjem polkrogu v pisavi »times« izpisano ime »OBČINA PODLEHNIK«, v spodnjem polkrogu pa geslo štampiljke (»uprava«, »župan«...). Med obema napisoma stoji ločilno znamenje – vinjeta, list vinske trte, astralna zvezdica ali samo pika.V sredini štampiljke je upodobljen grb Občine Podlehnik v Č-B miniaturni izvedbi.
Barva štempljev Občine Podlehnik je modra.
19. člen
Od potrditvenih prvin ima Občina Podlehnik štampiljke z naslednjimi gesli:
1 – župan, premer 35 mm,
2 – Občina Podlehnik, premer 35 mm,
3 – občinska uprava, premer 35 mm,
4 – občinski svet, premer 35 mm,
5 – volilna komisija, premer 35 mm,
6 – nadzorni odbor, premer 35 mm,
7 – štab civilne zaščite, premer 35 mm,
8 – župan – osebna, premer 25 mm,
9 – mala potrditvena štampiljka Občine Podlehnik (seecret, premer 20 mm),
10 – identifikacijska štampiljka z obč. “matičnimi” podatki (pravokotna 68 x 22 mm).
20. člen
Uporabo in hrambo občinskih štampiljk določi župan s posebnim aktom.
V. NADZOR NAD ISTOVETNOSTNIMI SIMBOLI
21. člen
Izvajanje določb tega odloka nadzoruje tajnik občinske uprave in inšpekcijske službe.
VI. PRIPONKE (“BEDŽI”) OBČINSKIH SVETNIKOV IN USLUŽBENCEV TER ŽUPANSKA VERIGA
22. člen
Ob privzemu občinskih istovetnostnih simbolov, prejmejo svetnice oziroma svetniki posebne priponke z občinskim grbom in napisom funkcije na prvi strani ter z vgraviranim imenom nosilca priponke ter letnicami mandata na zadnji strani. Priponke so pozlačene, njihova velikost (višina) pa je od največje (županove), visoke 72 mm, do najmanjše (občinski uslužbenc) visoke 62 mm.
23. člen
Vse priponke: županova, svetniške ter uslužbenske (razen priponka občinskega inšpektorja), postanejo ob privzemu trajna last prejemnika oziroma nosilca priponke.
24. člen
Občinski svet odloča o uvedbi županske verige, kot simbola županske časti. Predmetno je županska veriga bolj ali manj dragocena, iz srebrne ali zlate kovine umetelno skovana in pletena okrasna veriga, ki je položena županji oziroma županu preko ramen tako, da je speta na hrbtni strani, na prsih pa jo spenja kolana z napisom “župan” in imenom občine ter z občinskim grbom v barvah.
Pojmovno je županska veriga:
– simbol zaupanja občanov v izvoljeno osebo županje oziroma župana;
– simbol zaupanja občinstva v vodstvo občine, ki jo županja – župan zastopa in predstavlja;
– simbol županove odgovornosti svojemu občinstvu;
– simbol županove odgovornosti višjim državnoupravnim strukturam;
– simbol županske časti.
25. člen
V naši državni ureditvi podeljuje svojemu županu ta simbol časti – občinstvo, sama izročitev pa je zadeva protokola.
Županska veriga je prehodnega značaja in ob primopredaji županske funkcije protokolarni predmet.
26. člen
Uporaba: županova dolžnost je, da odet z župansko verigo nastopa na vseh svečanostih občinskega, medobčinskega, regijskega, državnega in meddržavnega pomena, posebno kadar gre za nastope, kjer je župan dolžan predstavljati svojo skupnost in zastaviti svoja stališča.
V občinskem merilu so to naslednje priložnosti: slavnostne občinske seje, posvetne in cerkvene svečanosti, proslave kot npr. napovedi, začetki in končanja javnih del ne glede na številčno prisotnost funkcionarjev ter občinstva.
V medobčinskem, regijskem in državnem merilu je župan dolžan s simbolom svoje časti ovrednotiti predvsem svečani čas nekega dejanja. Ko vrhunec svečanosti preide v družabni del prireditve, lahko župan svoj simbol – verigo odloži v etui in odda v hrambo, obvezno pa obdrži svoj drugi redni znak župana, župansko priponko.
Tako kot župan naj tudi občinski svetniki in uslužbenci občine, zaradi gostov in občinstva, svoje priponke nosijo častno ves čas svoje prisotnosti na prireditvah.
VII. OBČINSKA PRIZNANJA
27. člen
Občina Podlehnik lahko podeljuje svoja priznanja zaslužnim posameznikom ali skupinam ne glede na njihovo občinsko, državljansko ali versko pripadnost.
Občina Podlehnik podeljuje naslednje priznanje:
1. “Častni občan”, ima pomen priznanja za življenjsko delo kandidata.
2. ”Zahvalna listina”, ima pomen zahvale in priznanja za dolgoletno uspešno delo kandidata na kateremkoli področju.
3. ”Priznanje Občine Podlehnik”, ima pomen priznanja za dosežke v zadnjem letu.
4. ”Zlata plaketa Občine Podlehnik”, ima pomen priznanja za pomembne enkratne dosežke na različnih področjih ustvarjalnosti v zadnjem letu.
5. ”Priznanje župana Občine Podlehnik”, ima pomen osebnega priznanja za uspehe oziroma dosežke na kulurno-prosvetnem, gospodarskem in zdravstvenem področju ustvarjalnosti v obdoju zadnjega leta.
Priznanja pod 1., 2., 3. in 5. so opremljena z datumom, potrjena z občinsko štampiljko in županovim podpisom, plaketa nosi le datum in županovo ime.
28. člen
Kandidate za 1., 2., 3. in 4. stopnjo priznanja lahko predlagajo občani posamezniki ali pa tudi skupine občanov. Kandidate za 5. Stopnjo priznanja lahko izbere župan po lastni presoji.
29. člen
O podelitvi priznanj 1., 2., 3. in 4. stopnje odloča občinski svet, na predlog komisije za priznanja in nagrade. Praviloma se priznanja podeljujejo ob občinskem prazniku po presoji in odločitvi občinskega sveta, pa lahko tudi ob drugih svečanostih ali jubilejih posameznih ustanov ali organizacij. Vsa priznanja se vpisujejo v posebno evidenco – register, ki vsebuje naslednje podatke:
– zaporedno številko vpisa,
– vrsta priznanja,
– podatke o predlagatelju,
– podatke o prejemniku,
– podatke o sklepu občinskega sveta s kratkim povzetkom vsebine,
– podpis tajnika in župana občine,
– kraj in datum vročitve priznanja.
30. člen
Najvišje častno priznanje Občine Podlehnik je “Častni občan”. Listina je priznanje posamezniku za njegovo življenjsko delo. Podeljuje se jo za tiste trajne dosežke na znanstvenem, ekonomskem, kulturnem, razvojnem, vzgojno-izobraževalnem, športnem, naravovarstvenem, humanitarnem ali še na katerem drugem področju dela posamezniku, ki je s svojim delovanjem tako prispeval k razvoju, ugledu in uveljaviti Občine Podlehnik, da ima to trajni pomen.
Priznanje “Častni občan” se lahko podeli tudi drugemu občanu ali tujcu, vendar največ po en primer letno.
Imenovano priznanje obsega umetniško izdelano listino v velikosti (ne manjša) kot F = A3, na kateri je besedilo sklepa, s katerim je priznanje podeljeno. Krasi ga grb občine, ter štampiljka, oziroma pečat občine. Priznanje “častni občan” naj bo namenu primerno uokvirjeno.
31. člen
Drugo najvišje občinsko priznanje je “Zahvalna listina”, ki se podeljuje kot znak priznanja in zahvale za dolgoletno uspešnost na različnih delovnih področjih na območju Občine Podlehnik.
Zahvalna listina se podeljuje v zato pripravljenih mapah.
32. člen
Tretje najvišje občinsko priznanje je “Priznanje Občine Podlehnik”. Ta listina se podeljuje tistim posameznikom ali skupini ljudi, ki so dosegli izjemne uspehe in dosežke na družbenoekonomskem, znanstvenem, tehničnem, kulturnem in drugih področjih ustvarjalnosti dela v obdobju zadnjega leta. Priznanje naj ima značaj vspodbude občanom ali tudi tujcem za takšno nadaljnje tvorno in za Občino Podlehnik pomembno delo.
Ta priznanja vsebujejo utemeljitev sklepa s katerim je priznanje podeljeno. Listino krasi občinski grb s štampiljko ali pečatom. Izdelani so umetniško na F = A3 ter namenu primerno uokvirjena. Župan naj bi izdal največ tri priznanja letno.
33. člen
“Zlata plaketa Občine Podlehnik” ima pomen priznanja za enkratne pomembne dosežke na že v zgoraj imenovanih področjih. Zlata plaketa je pozlačena barvna kovinska plošča z natisnjenim ali vgraviranim besedilom utemeljitve, s katero je bila podeljena ter z občinskim grbom na njeni sredini. Nje velikost je 25 x 25 cm, preda se jo položeno v posebni šatulji, spremlja pa jo odločba o priznanju. Podeli se lahko vsako leto, izjemoma največ v treh primerih.
34. člen
“Priznanje županje – župana Občine Podlehnik” ima pomen osebnega priznanja in pohvale po prvem človeku v občini. Podeljuje se zaslužnim posameznikom, lahko pa tudi skupinam, bodisi občanom, bodisi zunanjim sodelavcem. Rok podelitve je priložnosten.
Priznanje obsega pozlačeno priponko z občinskim grbom, podobno priponkam občinskih svetnikov, le z drugačno osnovo in drugačnim napisom. Izroča se ga v šatulji, spremlja ga odločba z zapisom o priznanju – pohvali v posebni mapi. Priznanju se lahko priloži še knjižno darilo s posvetilom. Podeli se lahko največ tri priznanja letno.
VIII. KAZENSKA DOLOČBA
35. člen
Z denarno kaznijo 200.000 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba v zvezi z opravljanjem svoje dejavnosti, ki:
1. uporablja simbole v nasprotju s tem odlokom ali tako, da kvari ugled Občine Podlehnik,
2. uporablja simbole brez dovoljenja,
3. uporablja simbole, ki so poškodovani ali po zunanjosti neprimerni za uporabo.
Z denarno kaznijo 50.000 SIT se kaznuje odgovorna oseba, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
Z denarno kaznijo 30.000 SIT se kaznuje fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
36. člen
Pravne in fizične osebe, ki v svoji dejavnosti uporabljajo različne upodobitve simbola Občine Podlehnik, morajo v roku enega leta videz in uporabo simbola prilagoditi določilom tega odloka.
37. člen
Z veljavnostjo tega odloka preneha veljati odlok o priznanjih in nagradah Občine Podlehnik (Uradni list RS, št. 101/01).
38. člen
Ta odlok se objavi v Uradnem listu RS in začne veljati petnajsti dan po objavi.
Št. 06/100-2002
Podlehnik, dne 8. marca 2002.
Župan
Občine Podlehnik
Fric Vekoslav l. r.
* Zadeva: Legenda grba
Podlehnik: na pradavni poti, ki vodi iz Maribora, čez Hajdino
mimo Ptuja, torej iz doline reke Drave in dalje na Hrvaško
Krapino, končuje pa se v Zagrebu v savski dolini, leži Občina
Podlehnik. Že davne mednarodne poti so vodile po dolini, ki jo je
izdolbla rečica Rogatnica. Tudi te poti so že iz davnine sem
branile majhne vojaške postojanke, trdnjavice v podobi gradičev.
Eden takšnih, Lehnik po imenu, je stal tudi na vzpetini nad
naseljem Podlehnik, ki je prav po gradiču dobil svoje današnje
slovensko ime. Ko smo snovali simbol Podlehnika, smo se spomnili
tudi na tiste podlehniške srednjeveške čase in v prvem polju
grbovnega ščita ovekovečili tedanjo trdnjavico, kot simbol
nekdanje varnosti.
Pravijo, da so vinsko trto k nam prinesli že stari Rimljani. Zelo
verjetno je, da so jo sadili in gojili po gričevju v okolici
svoje znane vojaške in gospodarske postojanke Petovio, koder so
jo kasneje naši predniki, med njimi tudi predniki Podlehničanov,
še razširili. Trta je plemenita rastlina in kot takšna je že od
davnine plemenitila duha tudi prebivalstvu podlehniškega okolja
vse do današnjih časov. Podlehničani uživajo sadove svoje trte,
iz katere iztiskajo žlahtnino. Po svoje jo častijo, saj daje med
vsemi pridelki nekaj najboljšega in prijetnejšega za dušo in je
hkrati še zdravilo za telo. Ali se lahko kdo čudi temu, da so si
današnji Podlehničani zaželeli imeti podobo vinske trte, kot
simbol duhovne žlahtnosti v svojem stalnem znaku Simbolu, ki naj
jih spremlja in predstavlja povsod koder bivajo in povsod, kamor
se namenjajo v sedanjosti in v vsej prihodnosti. Kar čudno bi
bilo, če bi vse to Podlehničani prezrli.
