Na podlagi 3. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije v zvezi z določbami 1. člena Ustavnega zakona za izvedbo Ustave Republike Slovenije Državni zbor Republike Slovenije odloča, da se notificira nasledstvo Republike Slovenije glede naslednjih mednarodnih pogodb nekdanje Jugoslavije z Zvezo sovjetskih socialističnih republik, ki naj ostanejo v veljavi med Republiko Slovenijo in Rusko federacijo:
1. Sporazum med Vlado Federativne ljudske republike Jugoslavije in Vlado Zveze sovjetskih socialističnih republik o brezplačnem nudenju zdravstvenega varstva diplomatskim in drugim uslužbencem veleposlaništev, Moskva, izmenjava not, 25. 2. 1957, objavljen v Uradnem listu FLRJ-MP, št. 10/58.
2. Sporazum med Vlado Federativne ljudske republike Jugoslavije in Vlado Zveze sovjetskih socialističnih republik o gradnji stavbe veleposlaništva Federativne ljudske republike Jugoslavije v Moskvi in stavbe veleposlaništva Zveze sovjetskih socialističnih republik v Beogradu in o medsebojnem odstopu zemljišč zaradi gradnje teh stavb, Beograd, 20. 3. 1958, objavljen v Uradnem listu FLRJ-MP, št. 12/58.
3. Pogodba med Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo in Zvezo sovjetskih socialističnih republik o pravni pomoči v civilnih, družinskih in kazenskih zadevah, Moskva, 24. 2. 1962, objavljena v Uradnem listu SFRJ-MP, št. 5/63.
4. Sporazum med Vlado Socialistične federativne republike Jugoslavije in Vlado Zveze sovjetskih socialističnih republik o sodelovanju na področju turizma, Beograd, 1. 11. 1972, objavljen v Uradnem listu SFRJ-MP, št. 51/74.
5. Konvencija med Vlado Socialistične federativne republike Jugoslavije in Vlado Zveze sovjetskih socialističnih republik o sodelovanju na področju varstva rastlin in rastlinske karantene, Beograd, 28. 4. 1975, objavljena v Uradnem listu SFRJ-MP, št. 51/76.
6. Konvencija med Vlado Socialistične federativne republike Jugoslavije in Vlado Zveze sovjetskih socialističnih republik o sodelovanju na področju veterinarstva, Beograd, 28. 4. 1975, objavljena v Uradnem listu SFRJ-MP, št. 53/76.
7. Sporazum med Vlado Socialistične federativne republike Jugoslavije in Vlado Zveze sovjetskih socialističnih republik o sodelovanju in vzajemni pomoči glede carinskih vprašanj, Beograd, 14. 9. 1977, objavljen v Uradnem listu SFRJ-MP, št. 6/79.
8. Konzularna konvencija med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Zvezo sovjetskih socialističnih republik, Beograd, 20. 6. 1987, objavljena v Uradnem listu SFRJ-MP, št. 7/89.
9. Sporazum med Zveznim izvršnim svetom Skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije in Vlado Zveze sovjetskih socialističnih republik o vzajemnem priznavanju dokumentov o izobraževanju in znanstvenih stopenj, Beograd, 15. 3. 1988, objavljen v Uradnem listu SFRJ-MP, št. 10/89.
10. Sporazum o zračnem prometu med Zveznim izvršnim svetom Skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije in Vlado Zveze sovjetskih socialističnih republik, Moskva, 7. 6. 1990.
11. Plačilni sporazum med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Zvezo sovjetskih socialističnih republik in Protokol k Plačilnemu sporazumu med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Zvezo sovjetskih socialističnih republik z dne 1. 11. 1990, Moskva, 1. 11. 1990, objavljena v Uradnem listu SFRJ-MP, št. 7/91.
Sporazum, naveden v aktu pod številko 10, se v slovenskem prevodu objavi v Uradnem listu Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe hkrati z aktom.
Ta akt začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije - Mednarodne pogodbe.

Zvezni izvršni svet Skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije in Vlada Zveze sovjetskih socialističnih republik, v nadaljevanju pogodbenici,
ki sta podpisnici Konvencije o mednarodnem civilnem letalstvu, dane na voljo za podpis v Chicagu 7. decembra 1944,
v želji, da skleneta sporazum o vzpostavitvi zračnega prometa med svojima ozemljema in naprej,
sta se dogovorili o naslednjem:

1. V tem sporazumu naslednji izrazi pomenijo:
a) “pristojna organa za zračni promet“ pomeni:
za Zvezni izvršni svet Skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije
ZVEZNI SEKRETARIAT ZA PROMET IN ZVEZE;
za Zvezo sovjetskih socialističnih republik
MINISTRSTVO ZA CIVILNO LETALSTVO ZSSR ali katero koli osebo ali organizacijo, ki je pooblaščena za opravljanje funkcije, ki jo zdaj opravlja to ministrstvo;
b) “konvencija“ – Konvencijo o mednarodnem civilnem letalstvu, ki je bila na voljo za podpis v Chicagu 7. decembra 1944. leta; izraz vključuje kakršno koli prilogo ali kakršno koli njeno spremembo, sprejeto po 90. členu te konvencije, v tisti meri, v kateri se takšna priloga in njena sprememba uporabljata za pogodbenici, ter katero koli spremembo konvencije, sprejeto v skladu s 94. členom konvencije, ki sta jo ratificirali SFRJ in ZSSR;
c) “tarifa“ pomeni cene prevoza potnikov, prtljage in blaga ter pogoje, pod katerimi se te cene uporabljajo, vključno s cenami in pogoji agencijskih in drugih dopolnilnih storitev, razen nadomestila ali pogojev za prevoz pošte;
d) “ozemlje“ pomeni določen del zemeljske površine, teritorialno morje in notranje vode ter zračni prostor nad omenjenimi površinami, ki sodijo pod suverenost zadevne države;
e) “zračni promet“, “mednarodni zračni promet“, “letalski prevoznik“ in “pristanek v nekomercialne namene“ imajo pomen, ki je določen v 96. členu konvencije.
2. Priloga k temu sporazumu je njegov sestavni del.

1. Pogodbenica prizna drugi pogodbenici v tem sporazumu navedene pravice, da uvede in opravlja dogovorjeni promet na progah, navedenih v prilogi k temu sporazumu (v nadaljevanju določene proge in določene smeri letenja).
Letalski prevoznik (prevozniki), ki ga je določila ena ali druga pogodbenica, ima pri opravljanju dogovorjenega prometa na določeni progi naslednje pravice:
a) pravico do preleta ozemlja druge pogodbenice brez pristanka;
b) pravico do pristanka na ozemlju druge pogodbenice v nekomercialne namene v krajih, navedenih v prilogi k temu sporazumu;
c) pravico do pristanka na ozemlju druge pogodbenice v krajih na progah, navedenih v prilogi, da izkrca ali vkrca potnike, blago in pošto v mednarodnem prometu.
2. Letalski prevoznik (prevozniki), ki ga določi ena pogodbenica, nima pravice na ozemlju druge pogodbenice vkrcavati potnikov, blaga ali pošte, ki se prevažajo za plačilo ali najemnino v kakšen drug kraj na ozemlju te druge pogodbenice.
3. Smeri letenja letal na določenih progah in točke preletov državnih meja določi vsaka pogodbenica na svojem ozemlju.
4. Vsa tehnična in poslovna vprašanja, ki zadevajo letenje letal in prevoz potnikov, blaga ter pošte na določenih progah, kot tudi vsa vprašanja, povezana s poslovnim sodelovanjem, še zlasti z redom letenja, pogostostjo poletov, tipi letal, tehničnim vzdrževanjem letal na zemlji ter načinom finančnega obračuna, se rešujejo na podlagi dogovora med določenimi letalskimi prevozniki pogodbenic.
Določeni letalski prevoznik (prevozniki) ene pogodbenice zaradi pridobitve dovoljenja predloži red letenja pristojnemu organu za zračni promet druge pogodbenice, in sicer najmanj 30 dni pred začetkom prometnega obdobja.

1. Vsaka pogodbenica v skladu s svojimi predpisi določi letalskega prevoznika (prevoznike) iz svoje države, ki bo opravljal zračni promet na določenih progah, ter o tem pisno obvesti drugo pogodbenico.
2. Po prejemu takšnega obvestila druga pogodbenica skladno z določbami tretjega in petega odstavka tega člena brez odlašanja izda določenemu letalskemu prevozniku ustrezno dovoljenje za opravljanje prometa.
3. Pristojni organ za zračni promet ene pogodbenice lahko zahteva od letalskega prevoznika (prevoznikov), ki ga je določila druga pogodbenica, da ga prepriča o tem, da izpolnjuje pogoje, predpisane z zakoni in predpisi, ki jih ta organ običajno uporablja pri opravljanju mednarodnega zračnega prometa v skladu z določbami konvencije.
4. Pogodbenica lahko zavrne izdajo dovoljenja za opravljanje prometa, omenjeno v drugem odstavku tega člena, ali pa zahteva od letalskega prevoznika (prevoznikov), ki ga določi druga pogodbenica, spoštovanje pogojev, za katere meni, da so nujno potrebni pri uresničevanju pravic, navedenih v 2. členu tega sporazuma, ki jih določi druga pogodbenica, kadar ni prepričana, da je iz Socialistične federativne republike Jugoslavije določeni letalski prevoznik (prevozniki) učinkovito razpolaga s sredstvi v družbeni lasti, v primeru določenega letalskega prevoznika (prevoznikov) Zveze sovjetskih socialističnih republik pa, če ni prepričana, da primarno lastništvo ali dejanski nadzor nad tem letalskim prevoznikom pripada pogodbenici, ki je imenovala tega letalskega prevoznika, ali njenim državljanom.
5. Kadar se ravna skladno z določbami prvega in drugega odstavka tega člena, lahko določeni letalski prevoznik (prevozniki) začne kadar koli opravljati dogovorjeni promet, vendar pod pogojem, da veljajo tarife, ki so določene po določbah 9. člena tega sporazuma.

1. Pogodbenica ima pravico, da prekliče dovoljenje za opravljanje prometa ali da za letalskega prevoznika (prevoznike), ki ga je določila druga pogodbenica, začasno razveljavi uresničevanje pravic, navedenih v 3. členu tega sporazuma, ali pa da določi pogoje, za katere meni, da so potrebni za uresničevanje teh pravic:
a) kadar ni prepričana, da določeni letalski prevoznik (prevozniki) Socialistične federativne republike Jugoslavije učinkovito razpolaga s sredstvi v družbeni lasti, v primeru določenega letalskega prevoznika (prevoznikov) Zveze sovjetskih socialističnih republik pa, če ni prepričana, da primarno lastništvo ali dejanski nadzor nad tem letalskim prevoznikom pripada pogodbenici, ki je imenovala tega prevoznika v zračnem prometu, ali njenim državljanom;
b) kadar letalski prevoznik (prevozniki) ne spoštuje zakonov in predpisov pogodbenice, ki te pravice potrjuje;
c) kadar letalski prevoznik (prevozniki) na kakršen koli način ne spoštuje pogojev uporabe določenih prog, ki jih predpisuje ta sporazum skupaj s prilogami.
2. Če neposreden preklic, začasna razveljavitev ali zahteva za izpolnjevanje pogojev iz prvega odstavka tega člena ni bistveno pomembna za preprečevanje nadaljnjega kršenja zakonov ali predpisov, se ta pravica uporablja šele po posvetovanju z drugo pogodbenico.
To posvetovanje se opravi v tridesetih (30) dneh od dneva vložitve zahtevka za posvetovanje.

1. Zakone in predpise ene pogodbenice, ki se nanašajo na prihod letal, ki opravljajo mednarodni zračni promet, in odhod z njenega ozemlja ali ki se nanašajo na promet in navigacijo teh letal, mora upoštevati določeni letalski prevoznik (prevozniki) druge pogodbenice pri prihodu na omenjeno ozemlje, odhodu z njega in med bivanjem na njem.
2. Zakoni in predpisi ene pogodbenice, ki se nanašajo na prihod potnikov, posadk, blaga in pošte na njeno ozemlje, bivanje na njem ter odhod z njenega, kot so predpisi, ki se nanašajo na kontrolo potnih listov, carinsko kontrolo, devizni in sanitarni predpisi, bodo veljali za potnike, posadko, blago in pošto, ki so na letalu določenega letalskega prevoznika (prevoznikov) druge pogodbenice, med njihovim bivanjem na omenjenem ozemlju.

1. Pogodbenica lahko določi upravičene in razumne pristojbine za uporabo letališča in drugih naprav pod njenim nadzorom za določenega letalskega prevoznika (prevoznike) druge pogodbenice ali dovoli njihovo uvedbo, če te pristojbine niso višje od pristojbin, določenih za vsa druga letala, ki opravljajo podoben mednarodni promet.
2. Pri uporabi predpisov, ki se nanašajo na carino, kontrolo potnih listin, karanteno in podobno ali uporabo letališča, zračnih poti in drugih naprav pod njenim nadzorom, pogodbenica ne bo ugodneje obravnavala svojega niti katerega koli drugega letalskega prevoznika (prevoznike), kot obravnava določenega letalskega prevoznika (prevoznike) druge pogodbenice.

Potniki, prtljaga in blago v direktnem tranzitu čez ozemlje ene pogodbenice, ki ne zapustijo letališke cone, posebej namenjene za tranzit, se pregledajo v skladu z notranjo zakonodajo pogodbenic. Prtljaga in blago v direktnem tranzitu sta oproščena carinskih dajatev.

1. Pogodbenici zagotovita določenemu letalskemu prevozniku (prevoznikom) enake pogoje za opravljanje zračnega prometa na določenih progah po določenih smereh letenja med svojima ozemljema.
2. Pri opravljanju pogodbenega prometa določeni letalski prevoznik (prevozniki) vsake pogodbenice upošteva interese določenega letalskega prevoznika (prevoznikov) druge pogodbenice, da ne povzroči škode temu letalskemu prevozniku (prevoznikom), ki opravlja promet na isti progi ali na njenem delu.
3. Dogovorjeni promet, ki ga opravlja določeni letalski prevoznik (prevozniki), mora biti v skladu z javnim interesom glede prevoza na določenih progah. Prevoz potnikov, blaga in pošte, ki se začne na ozemlju druge pogodbenice, namenjen pa je v tretje države, ali se začne v tretjih državah, namenjen pa je na ozemlje druge pogodbenice, se opravlja v skladu s temeljnim načelom, po katerem je zmogljivost odvisna od:
a) potreb po prometu na ozemljih pogodbenic in z njiju;
b) potreb po prometu na območju, skozi katero gre letalski prevoznik (prevozniki), ob upoštevanju lokalnega in regionalnega prometa;
c) potreb po skupnem prometu letalskega prevoznika (prevoznikov), vključno s potrebami po tranzitnem prevozu.

1. Tarife, ki jih letalski prevoznik (prevozniki) ene pogodbenice zaračunava za prevoz na ozemlje druge pogodbenice ali z njega, se določijo v razumnih mejah ob upoštevanju vseh ustreznih dejavnikov, vključno s stroški opravljanja prometa, razumnim dobičkom, značilnostjo določene proge, ter tarif drugih prevoznikov v zračnem prometu na določeni progi ali na katerem koli njenem delu.
2. O tarifah, navedenih v prvem odstavku tega člena, in višinah agencijske provizije se po možnosti določeni letalski prevozniki pogodbenic dogovorijo med seboj, pri čemer se posvetujejo z drugimi letalskimi prevozniki, ki opravljajo promet na celotni progi ali enem od njenih delov. Takšen sporazum se po možnosti doseže v skladu z običajno prakso, ki velja v mednarodnem zračnem prometu.
3. Tako določene tarife se predložijo v potrditev pristojnima organoma za zračni promet pogodbenic v skladu z njunimi veljavnimi predpisi, in sicer najmanj trideset (30) dni pred datumom začetka njihove veljavnosti, v izjemnih primerih pa se ta rok lahko skrajša po dogovoru med pristojnima organoma za zračni promet pogodbenic.
4. Če se določeni letalski prevozniki ne morejo strinjati s tarifami ali če se zaradi kakršnega koli drugega razloga tarifa ne more določiti po določbah drugega odstavka tega člena ali če v prvih petnajstih (15) dneh v obdobju tridesetih (30) dni, ki je navedeno v tretjem odstavku tega člena, pristojni organ za zračni promet ene pogodbenice obvesti pristojni organ za zračni promet druge pogodbenice o tem, da se ne strinja s katero koli od tarif, o katerih je dogovorjeno po določbah drugega odstavka tega člena, bosta pristojna organa za zračni promet pogodbenic sprejela ukrepe, da se te tarife določijo.
5. Če ni dosežen dogovor o določitvi tarif po tretjem in četrtem odstavku tega člena, se ravna po določbah 19. člena tega sporazuma.
6. Skladno z določbami tretjega in petega odstavka tega člena ne more začeti veljati nobena tarifa, če je ne odobrita pristojna organa za zračni promet pogodbenic.
7. Tarife, določene po določbah tega člena, veljajo do določitve novih.

1. Letala, ki jih v mednarodnem zračnem prometu uporablja določeni letalski prevoznik (prevozniki) ene pogodbenice, in njihova redna oprema, gorivo in maziva ter potrebščine (vključno s hrano, pijačo in tobakom) na teh letalih so oproščeni vseh carinskih dajatev, stroškov pregleda ali drugih pristojbin po prihodu na ozemlje druge pogodbenice, če ta oprema ali zaloge ostanejo v zračnem plovilu do odhoda z ozemlja te pogodbenice.
2. Razen pristojbin za opravljene storitve so teh dajatev, stroškov in pristojbin oproščeni tudi:
a) potrebščine, prinesene v letalo na ozemlju ene pogodbenice, v mejah, ki jih določi pristojni organ omenjene pogodbenice, namenjene pa so za uporabo v letalu, s katerim se opravlja mednarodni promet druge pogodbenice,
b) nadomestni deli, prineseni na ozemlje ene pogodbenice za vzdrževanje ali popravilo letala, ki ga v mednarodnem zračnem prometu uporabljajo pooblaščeni letalski prevozniki druge pogodbenice,
c) gorivo in mazivo za letala, ki jih na določenih progah uporablja letalski prevoznik (prevozniki) ene pogodbenice, tudi kadar se te zaloge uporabljajo na delu poti nad ozemljem druge pogodbenice, na katerem so bile natovorjene.
Predmeti, omenjeni pod a), b) in c), so pod carinskim nadzorom ali kontrolo.

Običajna oprema letala in nadomestni deli na letalu ene pogodbenice se lahko raztovorijo na ozemlju druge pogodbenice le z dovoljenjem carinskih organov te pogodbenice. V tem primeru omenjene predmete nadzorujejo omenjeni organi, dokler se ne natovorijo na letalo, ne zapustijo ozemlja te pogodbenice ali ne pridobijo druge namembnosti v skladu s carinskimi predpisi.

1. Pogodbenica omogoči določenemu letalskemu prevozniku (prevoznikom) druge pogodbenice pravico do prostega prenosa presežka prihodkov, ki jih je ta letalski prevoznik (prevozniki) ustvaril na ozemlju prve pogodbenice s prevozom potnikov, blaga in pošte na določenih progah.
2. Takšen prenos presežka prihodkov se opravi v skladu z notranjo zakonodajo pogodbenic.

1. Za zagotovitev prevoza potnikov, blaga in pošte na določenih progah se določenemu letalskemu prevozniku (prevoznikom) ene pogodbenice v skladu z notranjo zakonodajo pogodbenic zagotovi pravica do odprtja lastnega predstavništva na ozemlju druge pogodbenice s potrebnim administrativnim, komercialnim in tehničim osebjem.

1. V skladu s svojimi pravicami in obveznostmi po mednarodnem pravu pogodbenici ponovno potrjujeta, da je medsebojna obveznost varovanja civilne zračne plovbe pred nezakonitimi dejanji sestavni del tega sporazuma. Brez omejevanja svojih pravic in obveznosti po mednarodnem pravu pogodbenici ravnata v skladu z določbami Konvencije o kaznivih dejanjih in nekaterih drugih dejanjih, storjenih na letalih, podpisane v Tokiu 14. septembra 1963, Konvencije o zatiranju nezakonite ugrabitve zrakoplovov, podpisane 16. decembra 1970 v Haagu, ter Konvencije o zatiranju nezakonitih dejanj zoper varnost civilnega letalstva, podpisane 23. septembra 1971 v Montrealu.
2. Pogodbenici si na zahtevo druga drugi pomagata, da bi preprečili nezakonite ugrabitve civilnih letal in druga nezakonita dejanja, ki ogrožajo varnost takih letal, njihovih potnikov in posadk, letališč in navigacijskih naprav, ter vsako drugo nevarnost, ki ogroža varnost civilne zračne plovbe.
3. Pogodbenici v medsebojnih odnosih ravnata v skladu z določbami Mednarodne organizacije civilnega letalstva o varnosti civilne zračne plovbe, ki so opredeljene v prilogah h Konvenciji o mednarodnem civilnem letalstvu, v tisti meri, v kateri te določbe veljajo za pogodbenici; pogodbenici zahtevata, da letalske družbe v njunem registru ali letalske družbe s sedežem ali stalnim prebivališčem na ozemlju države pogodbenice ter letališka podjetja na njunem ozemlju ravnajo v skladu s temi določbami o varnosti civilne zračne plovbe.
4. Pogodbenici se strinjata, da se od teh letalskih družb lahko zahteva, da spoštujejo določbe o varnosti civilne zračne plovbe, navedene v tretjem odstavku, ki jih druga pogodbenica določa za vstop na ozemlje, odhod z njega ali med bivanjem na svojem ozemlju. Pogodbenica zagotovi učinkovito izvajanje ustreznih ukrepov za zavarovanje letal in pregled potnikov, posadke, ročne prtljage, prtljage, blaga in zalog na letalih na svojem ozemlju pred in med vkrcavanjem ali natovarjanjem. Pogodbenica z naklonjenostjo obravnava vsako zahtevo druge pogodbenice za uvedbo upravičenih posebnih varnostnih ukrepov zaradi določene grožnje.
5. Ob incidentu ali grožnji z incidentom, ki je povezan z nezakonito ugrabitvijo civilnega letala, ali ob kakem drugem nezakonitem dejanju proti varnosti letal, potnikov in posadke, letališča ali navigacijskih naprav si pogodbenici pomagata, tako da olajšata komuniciranje ter druge ustrezne ukrepe za hitro in varno končanje takšnega incidenta ali grožnje z incidentom.
6. Če bi imela katera od pogodbenic težave v zvezi z določbami o varnosti zračne plovbe po tem členu, lahko pristojni organ za zračni promet ene pogodbenice zahteva takojšnje posvetovanje s pristojnim organom za zračni promet druge pogodbenice.

Spričevalo o plovnosti, spričevalo o sposobnosti in dovoljenja, ki jih je izdala ali jih šteje za veljavna ena pogodbenica, priznava kot veljavna druga pogodbenica z namenom opravljanja prometa na progah, navedenih v prilogi. Vendar pa si pogodbenica za polete nad svojim ozemljem pridržuje pravico, da ne prizna spričevala o sposobnosti in dovoljenj, ki jih je njenim državljanom izdala druga država.

Pristojni organ za zračni promet ene pogodbenice predloži pristojnemu organu za zračni promet druge pogodbenice na njegovo zahtevo občasne statistične podatke ali druga podobna obvestila, ki se nanašajo na promet, ki ga bo določeni letalski prevoznik (prevozniki) opravil v določenem času.

1. Pristojna organa za zračni promet pogodbenic se občasno posvetujeta o uporabi in spoštovanju določb tega sporazuma in njegove priloge ter se, kadar je to potrebno, posvetujeta zaradi sprememb in dopolnitev sporazuma.
Ta posvetovanja lahko potekajo pisno ali ustno in se začnejo v šestdesetih (60) dneh od dneva vložitve zahtevka, razen če se pristojna organa za zračni promet pogodbenic dogovorita o podaljšanju tega roka.

Ob sporu glede različne razlage ali uporabe tega sporazuma in njegove priloge se spor rešuje z neposrednimi pogajanji med pristojnima organoma za zračni promet pogodbenic. Če se pristojna organa za zračni promet ne moreta sporazumeti, pogodbenici rešujeta spor po diplomatski poti.

Če pogodbenici menita, da bi bilo dobro spremeniti in dopolniti katero koli določbo tega sporazuma, lahko kadar koli po diplomatski poti zahtevata posvetovanja o tej zadevi. Posvetovanja se začno najpozneje šestdeset (60) dni od dneva vložitve zahtevka ali v roku, ki ga sporazumno določita pogodbenici. Če se pogodbenici sporazumeta o spremembah in dopolnitvah, te začnejo veljati, ko ena pogodbenica po diplomatski poti obvesti drugo, da jih je ratificirala ali potrdila v skladu s svojimi ustavnimi določbami.
Priloga se lahko spremeni na podlagi soglasja med pristojnima organoma za zračni promet pogodbenic.

Ta sporazum ter vse njegove spremembe in dopolnitve se registrirajo pri Mednarodni organizaciji civilnega letalstva.

1. Veljavnost tega sporazuma je neomejena.
2. Pogodbenica lahko kadar koli obvesti drugo pogodbenico o svoji odločitvi, da namerava odpovedati ta sporazum. To obvestilo mora biti pisno, poslano po diplomatski poti, kopije obvestil pa pogodbenici hkrati pošljeta Mednarodni organizaciji civilnega letalstva. Ta sporazum preneha veljati 12 mesecev po dnevu, ko druga pogodbenica prejme omenjeno obvestilo, razen če se pogodbenici dogovorita, da ga bosta umaknili pred iztekom tega roka. Če druga pogodbenica ne potrdi prejema obvestila, se šteje, kot da je prejeto 14 (štirinajst) dni po tem, ko Mednarodna organizacija civilnega letalstva prejme kopijo.

Ta sporazum začne veljati, ko se pogodbenici z izmenjavo not obvestita, da sta ga ratificirali ali potrdili v skladu s svojimi ustavnimi določbami.
V POTRDITEV TEGA STA podpisana, ki sta ju pooblastili njuni vladi, podpisala ta sporazum.
SESTAVLJENO V MOSKVI 7. junija 1990 v dveh izvirnikih v srbohrvaškem in ruskem jeziku. Besedili sta enako verodostojni.

PRILOGA K SPORAZUMU
1. Proge, ki jih v obeh smereh uporablja letalski prevoznik (prevozniki) SFRJ:

-------------------------------------------------------------------------------------
Kraji vzletanja        Kraji vmesnega        Kraji v ZSSR        Naslednji kraji
                       pristajanja
-------------------------------------------------------------------------------------
Kraji v SFRJ           Varšava               Moskva              Pjongjang
                                             Kijev               Hanoi
                                             Leningrad           Karači
                                             Erevan              Carigrad
                                             Minsk               kraji v Indiji
                                             Tbilisi             Kabul
                                             Lvov                Ulan Bator
                                             Soči*
Beograd                                      Moskva              Tokio ali drugi
                                                                 kraji na Japonskem*
Beograd                                      Moskva              Peking*
Beograd                                      Moskva              Seul*
-------------------------------------------------------------------------------------

2. Proge, ki jih bodo v obeh smereh uporabljal določeni letalski prevoznik (prevozniki) Zveze sovjetskih socialističnih republik:

-------------------------------------------------------------------------------------
Kraji vzletanja        Kraji vmesnega        Kraji v SFRJ        Naslednji kraji
                       pristajanja
-------------------------------------------------------------------------------------
Kraji v ZSSR           Budimpešta            Beograd             Alžir
                                             Zagreb              kraji v Braziliji
                                             Ljubljana           kraji v Maroku
                                             Split               kraji v Italiji
                                             Dubrovnik           Tunis
                                             Titograd
                                             Skopje
Tokio*                  Moskva               Beograd
Peking*                 Moskva               Beograd
Seul*                   Moskva               Beograd
-------------------------------------------------------------------------------------

PRIPOMBA:
a) Razen krajev vzletanja in namembnih krajev lahko vsak določen letalski prevoznik (prevozniki) po lastni izbiri izpusti kateri koli ali vse kraje na določeni letalski smeri na kateri koli ali na vseh določenih progah,
b) o pravici določenega letalskega prevoznika (prevoznikov) ene pogodbenice do prevoza potnikov, blaga in pošte med kraji na ozemlju druge pogodbenice ter kraji v tretjih državah se bosta dogovorila pristojna organa za zračni promet pogodbenic,
c) dodatni poleti se lahko opravljajo le, kadar zmogljivosti na rednih poletih ne morejo zadovoljiti vseh potreb po prevozu potnikov. Dovoljenja za opravljanje dodatnih poletov izdajata pristojna organa za zračni promet pogodbenic na podlagi zahtevkov določenih letalskih prevoznikov, vloženih najpozneje oseminštirideset (48) ur pred poletom letala, pri čemer se ne štejejo dnevi ob koncu tedna in praznikov,
d) čarterski poleti se lahko opravljajo na podlagi vnaprejšnjega zahtevka določenega letalskega prevoznika (prevoznikov) pogodbenice za to vrsto prometa; ta zahtevek je treba vložiti pri pristojnih organih za letalski promet pogodbenic najpozneje oseminštirideset (48) ur pred poletom letala, pri čemer se ne štejejo dnevi ob koncu tedna in praznikov,
e) poleti državnih letal se opravljajo skladno z notranjo zakonodajo države pogodbenice, ki izdaja dovoljenje za takšne polete, ki pa so objavljeni v AIP.