Vaše trenutno stanje
- Zahtevano
- Analitika
- Oglaševanje
Prikaži podrobnosti
PRILOGA 1 Tarifna oznaka(1) 010110 01019030 01019090 010210 01031000 01041010 01042010 01051111 01051119 0105120010 0105192010 01051990 0105920010 0105930010 0105991010 0105992010 0105993010 0105995010 0106 02061010 02061099 02062100 02062200 02062910 02068010 02069010 0301 0302 0303 0304 0305 0306 0307 04070011 04070019 04089920 05040000 0505 05061000 0507 05080000 05090010 0511 060110 06021010 06022010 06029020 06041010 060491 07011000 07131010 07132000 07133100 07133200 07133310 07133900 07134000 07135000 071390 0714 0801 080211 080212 08025000 080290 080300 08041000 08043000 08044000 08045000 08054000 080550 080620 0807 081040 08105000 081090 08111019 08112019 08112090 08119031 08119039 08119085 08119095 08140000 0901 0902 09030000 0904 09050000 0906 09070000 0908 0909 09101000 091020 09103000 091040 09105000 10011000 10019010 10019091 10020000 100300 10040000 100510 1006 100700 10081000 10082000 100890 1108 11090000 1201 1202 12030000 1204 1205 120600 1207 1208 1209 1211 1212 12130000 1214 1301 13021100 13021200 13021400 130219 130220 13023100 130232 13023900 1401 14020000 14030000 1404 150100 150200 150300 1504 150500 15060000 150710 15079010 1508 1511 151211 15121910 151221 151229 1513 151411 15141910 151491 15149910 1515 1516 1518 15200000 1521 152200 16029031 16029041 160300 1604 1605 170220 170230 170240 17025000 170260 170410 18010000 18020000 1803 18040000 18050000 180610 180690 19019011 19019019 19030000 1904 190531 190532 190540 190590 20051000 20054000 20058000 20071010 200819 200980 200990 2102 2103 210410 2201 220860 220890 2301 2302 2303 23040000 23050000 2306 230700 230800 2401 (1) Kjer je navedena štirimestna oziroma šestmestna tarifna oznaka, se carinska stopnja, kot je določena v prilogi, uporablja za vse tarifne podštevilke v okviru navedene tarifne oznake.
PRILOGA 2
PROTOKOL 2
O OPREDELITVI POJMA "IZDELKI S POREKLOM " IN NAČINIH
UPRAVNEGA SODELOVANJA
VSEBINA
I. ODDELEK SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen Opredelitev pojmov
II. ODDELEK OPREDELITEV POJMA "IZDELKI S POREKLOM"
2. člen Splošne zahteve
3. člen Kumulacija v Sloveniji
4. člen Kumulacija v Estoniji
5. člen V celoti pridobljeni izdelki
6. člen Zadosti obdelani ali predelani izdelki
7. člen Nezadostni postopki obdelave ali predelave
8. člen Enota kvalifikacije
9. člen Dodatki, nadomestni deli in orodje
10. člen Garniture
11. člen Nevtralni elementi
III. ODDELEK ZAHTEVE GLEDE OZEMLJA
12. člen Načelo teritorialnosti
13. člen Neposredni prevoz
14. člen Razstave
IV. ODDELEK POVRAČILO CARINE ALI OPROSTITEV PLAČILA CARINE
15. člen Prepoved povračila carine ali oprostitve plačila carine
V. ODDELEK DOKAZILO O POREKLU
16. člen Splošne zahteve
17. člen Postopek za izdajo potrdil o prometu blaga EUR.1
18. člen Naknadno izdana potrdila o prometu blaga EUR.1
19. člen Izdaja dvojnika potrdila o prometu blaga EUR.1
20. člen Izdaja potrdil o prometu blaga EUR.1 na podlagi
predhodno izdanega ali sestavljenega dokazila o poreklu
20.a člen Ločeno knjigovodsko izkazovanje
21. člen Pogoji za izjavo na računu
22. člen Pooblaščeni izvoznik
23. člen Veljavnost dokazila o poreklu
24. člen Predložitev dokazila o poreklu
25. člen Uvoz po delih
26. člen Izjeme pri dokazilu o poreklu
27. člen Spremljajoči dokumenti
28. člen Shranjevanje dokazil o poreklu in spremljajočih
dokumentov
29. člen Razlike in oblikovne napake
30. člen Zneski, izraženi v evrih
VI. ODDELEK DOGOVORI O UPRAVNEM SODELOVANJU
31. člen Medsebojno sodelovanje
32. člen Preverjanje dokazil o poreklu
33. člen Reševanje sporov
34. člen Kazni
35. člen Proste cone
VII. ODDELEK KONČNE DOLOČBE
36. člen Pododbor za carinske zadeve in vprašanja porekla
37. člen Spremembe protokola
Seznam prilog
Priloga I: Uvodne opombe k seznamu v Prilogi II
Priloga II: Seznam obdelav ali predelav, ki jih je treba opraviti
na materialih brez porekla, da bi lahko izdelani izdelki dobili
status blaga s poreklom
Priloga III: Vzorci potrdil o prometu blaga EUR.1 in zahtev za
potrdilo o prometu blaga EUR.1
Priloga IV: Besedilo izjave na računu
I. ODDELEK
SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Opredelitev pojmov
V tem protokolu:
a) "izdelava" pomeni katero koli vrsto obdelave ali predelave,
vključno s sestavljanjem ali posebnimi postopki;
b) "material" pomeni vsako sestavino, surovino, sestavni del ali
del itd., ki se uporablja pri izdelavi izdelka;
c) "izdelek" pomeni izdelek, ki se izdeluje, čeprav je namenjen
kasnejši uporabi pri drugem postopku izdelave;
d) "blago" pomeni materiale in izdelke;
e) " carinska vrednost" pomeni vrednost, določeno v skladu s
Sporazumom iz leta 1994 o izvajanju VII. člena Splošnega
sporazuma o carinah in trgovini (Sporazum WTO o carinski
vrednosti);
f) "cena franko tovarna" pomeni ceno, ki se za izdelek franko
tovarna v Sloveniji ali v Estoniji plača proizvajalcu, pri
katerem se opravi zadnja obdelava ali predelava, če cena
vključuje vrednost vseh uporabljenih materialov, zmanjšano za vse
notranje dajatve, ki se ali se lahko povrnejo pri izvozu
pridobljenega izdelka;
g) "vrednost materialov" pomeni carinsko vrednost pri uvozu
uporabljenih materialov brez porekla ali, če ta ni znana in se ne
da ugotoviti, prvo preverljivo ceno, plačano za materiale v
Sloveniji ali v Estoniji;
h) "vrednost materialov s poreklom" pomeni vrednost takih
materialov, kot so opredeljeni v točki g) in se smiselno
uporablja;
i) "dodana vrednost" pomeni ceno izdelka franko tovarna,
zmanjšano za carinsko vrednost vsakega vključenega materiala s
poreklom iz drugih držav, omenjenih v 3. in 4. členu tega
protokola, ali, če carinska vrednost ni znana ali se ne da
ugotoviti, prva dokazljiva cena, plačana za materiale v Sloveniji
ali v Estoniji;
j) "poglavja" in "tarifne številke" pomenijo poglavja in tarifne
številke (štirištevilčne kode), uporabljene v nomenklaturi, ki
sestavlja Harmonizirani sistem poimenovanja in šifrskih oznak
blaga, ki se v tem protokolu navaja kot harmonizirani sistem ali
HS;
k) "uvrščen" se nanaša na uvrstitev izdelka ali materiala v
določeno tarifno številko;
l) "pošiljka" pomeni izdelke, ki jih izvoznik pošilja enemu
prejemniku bodisi hkrati ali so zajeti v enem samem transportnem
dokumentu, s katerim dobavlja izvoznik te izdelke prejemniku, ali
če ni takega dokumenta, izdelke, ki so zajeti na enem računu;
m) "ozemlje" vključuje teritorialne vode.
II. ODDELEK
OPREDELITEV POJMA "IZDELKI S POREKLOM"
2. člen
Splošne zahteve
1. Pri izvajanju tega sporazuma se ti izdelki štejejo za izdelke
s poreklom iz Slovenije:
a) izdelki, v celoti pridobljeni v Sloveniji v smislu 5. člena
tega protokola;
b) izdelki, pridobljeni v Sloveniji, ki vsebujejo materiale, ki
niso bili v celoti pridobljeni na njenem ozemlju, če so bili taki
materiali zadosti obdelani ali predelani v Sloveniji v smislu 6.
člena tega protokola;
2. Pri izvajanju tega sporazuma se ti izdelki štejejo za izdelke
s poreklom iz Estonije:
a) izdelki, v celoti pridobljeni v Estoniji v smislu 5. člena
tega protokola;
b) izdelki, pridobljeni v Estoniji, ki vsebujejo materiale, ki
niso bili v celoti pridobljeni na njenem ozemlju, če so bili taki
materiali zadosti obdelani ali predelani v Estoniji v smislu 6.
člena tega protokola.
3. člen
Kumulacija v Sloveniji
1. Ne glede na določbe prvega odstavka 2. člena tega protokola
izdelki veljajo za izdelke s poreklom iz Slovenije, če so bili
tam pridobljeni in vključujejo materiale s poreklom iz Bolgarije,
Švice (vključno z Lichtensteinom (1)), Češke republike, Estonije,
Madžarske, Islandije, Litve, Latvije, Norveške,Poljske, Romunije,
Slovenije,Slovaške republike, Turčije ali Skupnosti, v skladu z
določbami protokola o pravilih o poreklu blaga, priloženega k
sporazumom med Slovenijo in vsako od teh držav, če obdelava ali
predelava, opravljena v Sloveniji, presega postopke, omenjene v
7. členu tega protokola. Ni treba, da bi bili taki materiali
zadosti obdelani ali predelani.
--------
(1) Kneževina Lichtenstein ima carinsko unijo s Švico in je
pogodbenica Sporazuma o evropskem gospodarskem prostoru.
2. Če obdelava ali predelava, ki se opravlja v Sloveniji, ne
presega postopkov, omenjenih v 7. členu tega protokola, se šteje,
da ima pridobljeni izdelek poreklo iz Slovenije samo, kadar je
tam dodana vrednost višja od vrednosti uporabljenih materialov s
poreklom iz katere koli države, omenjene v prvem odstavku. Če to
ni tako, se pridobljeni izdelek šteje za izdelek s poreklom iz
države, ki je prispevala največjo vrednost uporabljenih
materialov s poreklom pri izdelavi v Sloveniji.
3. Izdelki s poreklom iz ene od držav, omenjenih v prvem
odstavku, ki niso obdelani ali predelani v Sloveniji, ohranijo
svoje poreklo, če se izvozijo v eno od teh držav.
4. Kumulacija, predvidena v tem členu, se lahko uporablja samo za
materiale in izdelke, ki so pridobili status blaga s poreklom z
uporabo pravil o poreklu, ki so enaka kot pravila v tem
protokolu.
4. člen
Kumulacija v Estoniji
1. Ne glede na določbe drugega odstavka 2. člena tega protokola
izdelki veljajo za izdelke s poreklom iz Estonije, če so bili tam
pridobljeni in vključujejo materiale s poreklom iz Bolgarije,
Švice (vključno z Lichtensteinom (1)), Češke republike, Estonije,
Madžarske, Islandije, Litve, Latvije, Norveške, Poljske,
Romunije, Slovenije, Slovaške republike,Turčije ali Skupnosti, v
skladu z določbami protokola o pravilih o poreklu blaga,
priloženega k sporazumom med Estonijo in vsako od teh držav, če
obdelava ali predelava, opravljena v Estoniji presega postopke,
omenjene v 7. členu tega protokola. Ni treba, da bi bili taki
materiali zadosti obdelani ali predelani.
-------
(1) Kneževina Lichtenstein ima carinsko unijo s Švico in je
pogodbenica Sporazuma o evropskem gospodarskem prostoru.
2. Če obdelava ali predelava, ki se opravlja v Estoniji, ne
presega postopkov, omenjenih v 7. členu tega protokola, se šteje,
da ima pridobljeni izdelek poreklo iz Estonije samo, kadar je tam
dodana vrednost višja od vrednosti uporabljenih materialov s
poreklom iz katere koli države, omenjene v prvem odstavku. Če to
ni tako, se pridobljeni izdelek šteje za izdelek s poreklom iz
države, ki je prispevala največjo vrednost uporabljenih
materialov s poreklom pri izdelavi v Estoniji.
3. Izdelki s poreklom iz ene od držav, omenjenih v prvem
odstavku, ki niso obdelani ali predelani v Estoniji, ohranijo
svoje poreklo, če se izvozijo v eno od teh držav.
4. Kumulacija, predvidena v tem členu, se lahko uporablja samo za
materiale in izdelke, ki so pridobili status blaga s poreklom z
uporabo pravil o poreklu, ki so enaka kot pravila v tem
protokolu.
5. člen
V celoti pridobljeni izdelki
1. Šteje se, da so v celoti pridobljeni v Sloveniji ali v
Estoniji:
a) mineralni izdelki, pridobljeni iz njene zemlje ali morskega
dna;
b) tam pridelani rastlinski izdelki;
c) žive živali, tam skotene ali izvaljene in vzrejene;
d) izdelki, pridobljeni iz živih, tam vzrejenih živali;
e) izdelki, tam pridobljeni z lovom ali ribolovom;
f) izdelki morskega ribolova in drugi izdelki iz morja,
pridobljeni z njenimi plovili zunaj teritorialnih voda Slovenije
ali Estonije;
g) izdelki, izdelani na njenih predelovalnih ladjah izključno iz
izdelkov, omenjenih v točki f);
h) tam zbrani rabljeni predmeti, primerni le za reciklažo
surovin, vključno z rabljenimi gumami, primernimi le za
protektiranje ali uporabo kot odpadek;
i) odpadki in ostanki pri postopkih izdelave, ki tam potekajo;
j) izdelki, pridobljeni iz morskega dna ali podzemlja zunaj
njenih teritorialnih voda, če ima izključno pravico do obdelave
morskega dna ali podzemlja;
k) blago, tam izdelano izključno iz izdelkov, opredeljenih v
točkah a) do j).
2. Izraza "njena plovila" in "njene predelovalne ladje" v točkah
f) in g) prvega odstavka se uporabljata samo za plovila in
predelovalne ladje:
a) ki so registrirane ali se vodijo v Sloveniji ali v Estoniji;
b) ki plujejo pod zastavo Slovenije ali Estonije;
c) ki so najmanj 50 odstotkov v lasti državljanov Slovenije ali
Estonije ali družbe s sedežem v eni od teh držav in v kateri so
direktor ali direktorji, predsednik upravnega odbora ali
nadzornega sveta ter večina članov takih odborov državljani
Slovenije ali Estonije in še dodatno, če v osebnih ali
kapitalskih družbah vsaj polovica kapitala pripada tem državam
ali javnim organom ali državljanom omenjenih držav;
d) katerih kapitan in častniki so državljani Slovenije ali
Estonije
in
e) katerih najmanj 75 odstotkov članov posadke je državljanov
Slovenije ali Estonije.
6. člen
Zadosti obdelani ali predelani izdelki
1. Za namene 2. člena tega protokola se šteje, da so izdelki, ki
niso v celoti pridobljeni, zadosti obdelani ali predelani, če so
izpolnjeni pogoji, navedeni v seznamu Priloge II.
Navedeni pogoji navajajo za vse izdelke, za katere velja
sporazum, postopke obdelave ali predelave, ki morajo biti
opravljeni na materialih brez porekla, uporabljenih pri izdelavi
teh izdelkov, in se nanašajo samo na take materiale. Če se
izdelek, ki je pridobil poreklo z izpolnitvijo pogojev iz
seznama, uporablja pri izdelavi drugega izdelka, se torej pogoji,
ki se uporabljajo za izdelek, v katerega je ta vključen, ne
uporabljajo zanj in se ne upoštevajo materiali brez porekla, ki
so se morda uporabili pri njegovi izdelavi.
2. Ne glede na prvi odstavek se materiali brez porekla, ki se v
skladu s pogoji iz seznama za ta izdelek ne bi smeli uporabiti
pri izdelavi tega izdelka, vseeno lahko uporabijo, če:
a) njihova skupna vrednost ne presega 10 odstotkov cene izdelka
franko tovarna,
b) kateri koli od odstotkov, ki je naveden v seznamu kot zgornja
vrednost materialov brez porekla, ni presežen na podlagi uporabe
tega odstavka.
Ta odstavek se ne uporablja za izdelke, ki se uvrščajo v 50. do
63. poglavje harmoniziranega sistema.
3. Prvi in drugi odstavek se uporabljata pod pogoji, ki jih
določa 7. člen tega protokola.
7. člen
Nezadostni postopki obdelave ali predelave
1. Brez vpliva na določbe drugega odstavka se ti postopki štejejo
za nezadostno obdelavo ali predelavo, da bi izdelek pridobil
status izdelka s poreklom, ne glede na to, ali je zadoščeno
zahtevam iz 6. člena tega protokola:
a) postopki za ohranitev blaga v dobrem stanju med prevozom in
skladiščenjem;
b) razstavljanje in sestavljanje pošiljk;
c) pranje, čiščenje; odstranjevanje prahu, oksidov, olja, barve
ali drugih snovi za prekrivanje;
d) likanje tekstila;
e) preprosti postopki barvanja in loščenja;
f) luščenje, beljenje delno ali v celoti, loščenje ter glaziranje
žit in riža;
g) postopki barvanja sladkorja ali oblikovanje sladkornih kock;
h) lupljenje, razkoščičevanje in luščenje sadja, oreščkov in
zelenjave;
i) ostrenje, preprosto brušenje ali preprosto rezanje;
j) sejanje, prebiranje, sortiranje, klasificiranje, razvrščanje,
usklajevanje (vključno s sestavljanjem garnitur izdelkov);
k) preprosto pakiranje v steklenice, konzerve, čutare, vrečke,
zaboje, škatle, pritrjevanje na kartone ali plošče in vsi drugi
preprosti postopki pakiranja;
l) pritrjevanje ali tiskanje oznak, nalepk, logotipov in drugih
podobnih znakov za razlikovanje na izdelke in njihovo embalažo;
m) preprosto mešanje izdelkov, ne glede na to, ali so različnih
vrst ali ne;
n) enostavno sestavljanje delov izdelkov v popoln izdelek ali
razstavljanje izdelkov na dele;
o) kombinacija dveh ali več postopkov, opisanih v točkah a) do
n);
p) zakol živali.
2. Pri ugotavljanju, ali se predelava ali obdelava, opravljena na
posameznem izdelku, šteje za nezadostno v smislu prvega odstavka,
se skupno upoštevajo vsi postopki, opravljeni na tem izdelku v
Sloveniji ali v Estoniji.
8. člen
Enota kvalifikacije
1. Enota kvalifikacije za uporabo določb tega protokola je
določen izdelek, ki se šteje za osnovno enoto, kadar se določa
uvrstitev blaga pri uporabi nomenklature harmoniziranega sistema.
Iz tega sledi:
a) kadar se izdelek, ki ga sestavlja skupina predmetov ali je
sestavljen iz izdelkov, uvršča po pogojih harmoniziranega sistema
v eno tarifno številko, potem celota pomeni enoto kvalifikacije,
b) kadar je pošiljka sestavljena iz določenega števila enakih
izdelkov, ki se uvrščajo v enako tarifno številko harmoniziranega
sistema, je treba pri uporabi določb tega protokola vsak izdelek
obravnavati posebej.
2. Če je v skladu s petim temeljnim pravilom harmoniziranega
sistema embalaža vključena v izdelek zaradi uvrščanja, mora biti
vključena tudi pri določanju porekla.
9. člen
Dodatki, nadomestni deli in orodje
Dodatki, nadomestni deli in orodje, poslani skupaj z delom
opreme, stroja, naprave ali vozila, ki so del običajne opreme in
so vključeni v njeno ceno ali pa niso posebej zaračunani, se
štejejo za del te opreme, stroja, naprave ali vozila.
10. člen
Garniture
Garniture se v skladu s tretjim temeljnim pravilom
harmoniziranega sistema štejejo za garniture s poreklom, kadar
imajo poreklo vsi njihovi sestavni deli. Kljub temu pa takrat,
kadar je garnitura sestavljena iz izdelkov s poreklom in brez
njega, šteje, da ima garnitura kot celota poreklo, če vrednost
izdelkov brez porekla ne presega 15 odstotkov cene garniture
franko tovarna.
11. člen
Nevtralni elementi
Da bi določili, ali ima izdelek poreklo, ni treba ugotavljati
porekla za navedeno, kar bi lahko bilo uporabljeno pri njegovi
izdelavi:
a) energija in gorivo,
b) naprave in oprema,
c) stroji in orodje,
d) blago, ki ni vključeno ali ni namenjeno za vključitev v končno
sestavo izdelka.
III. ODDELEK
ZAHTEVE GLEDE OZEMLJA
12. člen
Načelo teritorialnosti
1. Razen v primerih iz 3. in 4. člena tega protokola in tretjega
odstavka tega člena morajo biti pogoji za pridobitev statusa
blaga s poreklom, določeni v II. oddelku, brez prekinitve
izpolnjeni v Sloveniji ali Estoniji.
2. Razen v primerih iz 3. in 4. člena tega protokola se blago s
poreklom, izvoženo iz Slovenije ali Estonije v drugo državo, ob
vrnitvi šteje za blago brez porekla, razen če se carinskim
organom lahko zadovoljivo dokaže:
(a) da je blago, ki se vrača, isto blago, kot je bilo izvoženo,
in
(b) da na njem, medtem ko je bilo v tisti državi ali med izvozom,
niso bili opravljeni nikakršni postopki, razen tistih, ki so
potrebni, da se ohrani v dobrem stanju.
3. Na pridobitev statusa blaga s poreklom v skladu s pogoji,
določenimi v II. oddelku, ne vpliva obdelava ali predelava,
opravljena zunaj Slovenije ali Estonije na materialih, izvoženih
iz Slovenije ali Estonije in ponovno tam uvoženih, če:
(a) so omenjeni materiali v celoti pridobljeni v Sloveniji ali
Estoniji ali so bili pred njihovim izvozom obdelani ali predelani
bolj, kot zahtevajo postopki, omenjeni v 7. členu tega protokola,
in
(b) se carinskim organom zadovoljivo dokaže, da:
i) je bilo ponovno uvoženo blago pridobljeno z obdelavo ali
predelavo izvoženih materialov,
in
ii) skupna dodana vrednost, pridobljena zunaj Slovenije ali
Estonije ob uporabi določb tega člena, ne presega 10 odstotkov
cene franko tovarna končnega izdelka, za katerega se uveljavlja
status blaga s poreklom.
4. Za namene tretjega odstavka se pogoji za pridobitev statusa
blaga s poreklom, določeni v II. oddelku, ne uporabljajo za
obdelavo ali predelavo, opravljeno zunaj Slovenije ali Estonije.
Kadar pa se v seznamu v Prilogi II za določitev statusa blaga s
poreklom za končni izdelek uporablja pravilo, ki določa najvišjo
vrednost vseh vključenih materialov brez porekla, skupna vrednost
materialov brez porekla, vključenih na ozemlju določene
pogodbenice, upoštevana skupaj s skupno dodano vrednostjo,
pridobljeno zunaj Slovenije ali Estonije z uporabo določb tega
člena, ne sme presegati navedenega odstotka.
5. Za namene uporabe določb tretjega in četrtega odstavka se
šteje, da "skupna dodana vrednost" pomeni vse stroške, nastale
zunaj Slovenije ali Estonije, vključno vrednosti tam vključenih
materialov.
6. Določbe tretjega in četrtega odstavka se ne uporabljajo za
izdelke, ki ne izpolnjujejo pogojev, določenih v seznamu Priloge
II, ali za izdelke, ki se lahko štejejo za zadosti obdelane ali
predelane samo ob uporabi splošne tolerance, določene v drugem
odstavku 6. člena tega protokola.
7. Določbe tretjega in četrtega odstavka ne veljajo za izdelke iz
50. do 63. poglavja harmoniziranega sistema.
8. Vsaka obdelava ali predelava, ki je zajeta z določbami tega
člena, opravljena zunaj Slovenije ali Estonije, se opravi v
skladu s postopki o začasnem izvozu na oplemenitenje ali
podobnimi postopki.
13. člen
Neposredni prevoz
1. Preferencialno obravnavanje, predvideno s tem sporazumom, se
uporablja samo za izdelke, ki izpolnjujejo zahteve tega protokola
in se prevažajo neposredno med Slovenijo in Estonijo ali čez
ozemlja drugih držav, omenjenih v 3. in 4. členu tega protokola.
Vendar se izdelki, ki sestavljajo eno samo nedeljeno pošiljko,
lahko prevažajo čez druga ozemlja, če do tega pride, s
pretovarjanjem ali začasnim skladiščenjem na teh ozemljih pod
pogojem, da je blago v državi tranzita ali skladiščenja ostalo
pod nadzorom carinskih organov in da na njem niso bili opravljeni
drugi postopki razen raztovarjanja, ponovnega natovarjanja ali
kakršni koli postopki za ohranitev blaga v dobrem stanju.
Izdelki s poreklom se lahko pošiljajo po cevovodih čez ozemlja,
ki niso ozemlja Slovenije ali Estonije.
2. Kot dokazilo, da so izpolnjeni pogoji, določeni v prvem
odstavku, je treba predložiti carinskim organom države uvoznice:
a) en sam transportni dokument, ki pokriva prevoz iz države
izvoznice čez državo tranzita, ali
b) potrdilo, ki ga izdajo carinski organi države tranzita, ki:
(i) vsebuje natančen opis izdelkov,
(ii) navaja datume raztovarjanja in ponovnega natovarjanja
izdelkov in če ustreza, imena ladij ali drugih uporabljenih
prevoznih sredstev,
in
(iii) potrjuje pogoje, pod katerimi so bili izdelki zadržani v
državi tranzita, ali
c) če teh ni, katere koli dokumente, ki to dokazujejo.
14. člen
Razstave
1. Za izdelke s poreklom, ki se pošiljajo na razstavo v drugo
državo razen tistih, ki so omenjene v 3. in 4. členu tega
protokola, in so po razstavi prodani z namenom uvoza v Slovenijo
ali v Estonijo, veljajo pri uvozu ugodnosti po določbah tega
sporazuma, če se carinskim organom zadovoljivo dokaže, da:
a) je izvoznik te izdelke poslal iz Slovenije ali iz Estonije v
državo, v kateri je razstava in jih tam razstavljal,
b) je ta izvoznik izdelke prodal ali jih kako drugače dal na
razpolago osebi v Sloveniji ali v Estoniji,
c) so bili izdelki med razstavo ali takoj zatem poslani v enakem
stanju, kot so bili poslani na razstavo,
in
d) izdelki od tedaj, ko so bili poslani na razstavo, niso bili
uporabljeni za noben drug namen kot za predstavitev na razstavi.
2. Dokazilo o poreklu mora biti izdano ali izpolnjeno v skladu z
določbami V. oddelka in predloženo carinskim organom države
uvoznice na običajen način. V njem morata biti navedena ime in
naslov razstave. Po potrebi se lahko zahtevajo dodatna pisna
dokazila o pogojih, pod katerimi so bili razstavljeni.
3. Prvi odstavek se uporablja za vse trgovinske, industrijske,
kmetijske ali obrtne razstave, sejme ali podobne javne prireditve
ali prikaze, ki niso organizirani za zasebne namene v trgovinah
ali poslovnih prostorih zaradi prodaje tujih izdelkov in med
katerimi izdelki ostanejo pod carinskim nadzorom.
IV. ODDELEK
POVRAČILO CARINE ALI OPROSTITEV PLAČILA CARINE
15. člen
Prepoved povračila carine ali oprostitve plačila carine
1. Za materiale brez porekla, ki se uporabljajo pri izdelavi
izdelkov s poreklom iz Slovenije, Estonije ali iz ene od drugih
držav, omenjenih v 3. in 4. členu tega protokola, za katere se
izda ali sestavi dokazilo o poreklu v skladu z določbami V.
oddelka, se v Sloveniji ali v Estoniji ne morejo uveljavljati
kakršna koli povračila carine ali oprostitve plačila carine.
2. Prepoved iz prvega odstavka se nanaša na kakršno koli delno
ali celotno povračilo, odpustitev ali neplačilo carinskih dajatev
ali dajatev, ki imajo enakovredni učinek, ki se lahko uporablja v
Sloveniji ali v Estoniji izrecno ali posledično, za materiale,
uporabljene pri izdelavi, takrat ko se izdelki, pridobljeni iz
omenjenih materialov, izvozijo, in ne, če tam ostanejo za domačo
porabo.
3. Izvoznik izdelkov, na katere se nanaša dokazilo o poreklu,
mora biti na zahtevo carinskih organov pripravljen kadar koli
predložiti vse ustrezne dokumente, ki dokazujejo, da za materiale
brez porekla, uporabljene pri izdelavi teh izdelkov, ni bilo
prejeto povračilo carine in da so bile vse carinske dajatve ali
dajatve z enakovrednim učinkom, ki se uporabljajo za take
materiale, dejansko plačane.
4. Določbe prvega do tretjega odstavka se prav tako uporabljajo
za embalažo v smislu drugega odstavka 8. člena tega protokola, za
dodatke, nadomestne dele in orodje v smislu 9. člena tega
protokola in za izdelke v garniturah v smislu 10. člena tega
protokola, če so taki predmeti brez porekla.
5. Določbe prvega do četrtega odstavka se uporabljajo samo za
materiale, za katere velja sporazum. Nadalje ne preprečujejo
uporabe sistema cenovnih nadomestil, ki se uporabljajo pri izvozu
kmetijskih izdelkov v skladu z določbami sporazuma.
V. ODDELEK
DOKAZILO O POREKLU
16. člen
Splošne zahteve
1. Za izdelke s poreklom iz Slovenije pri uvozu v Estonijo ter za
izdelke s poreklom iz Estonije pri uvozu v Slovenijo veljajo
ugodnosti sporazuma ob predložitvi bodisi:
a) potrdila o prometu blaga EUR.1, katerega vzorec je v Prilogi
III,ali
b) v primerih, določenih v prvem odstavku 21. člena tega
protokola, izjave izvoznika, v nadaljevanju "izjava na računu",
na računu, obvestilu o odpremi ali drugem trgovinskem dokumentu,
ki dovolj natančno opisuje te izdelke, da jih je mogoče
prepoznati;besedilo izjave na računu je v Prilogi IV.
2. Ne glede na prvi odstavek za izdelke s poreklom v smislu tega
protokola v primerih, kot jih določa 26. člen tega protokola,
veljajo ugodnosti sporazuma, ne da bi bilo treba predložiti
kateri koli zgoraj navedeni dokument.
17. člen
Postopek izdaje potrdila o prometu blaga EUR.1
1. Potrdilo o prometu blaga EUR.1 izdajo carinski organi države
izvoznice na podlagi pisne zahteve izvoznika ali njegovega
pooblaščenega zastopnika na izvoznikovo odgovornost.
2. V ta namen izpolni izvoznik ali njegov pooblaščeni zastopnik
obrazca potrdila o prometu blaga EUR.1 in zahteve za potrdilo o
prometu, katerih vzorca sta v Prilogi III. Obrazca se izpolnita v
enem od jezikov, v katerih je sestavljen ta sporazum, ali v
francoščini ali nemščini in v skladu z določbami notranjega prava
države izvoznice. Če so napisani z roko, morajo biti izpolnjeni s
črnilom in s tiskanimi črkami. Izdelki morajo biti opisani v za
to predvidenem polju brez praznih vmesnih vrstic. Če polje ni v
celoti zapolnjeno, je treba pod zadnjo vrstico opisa potegniti
vodoravno črto in prečrtati prazen prostor pod njo.
3. Izvoznik, ki vlaga zahtevo za izdajo potrdila o prometu blaga
EUR.1, mora biti pripravljen, da na zahtevo carinskih organov
države izvoznice, v kateri se izda potrdilo o prometu blaga
EUR.1, kadar koli predloži vse ustrezne dokumente, ki dokazujejo
status izdelkov s poreklom kot tudi izpolnitev drugih zahtev tega
protokola.
4. Potrdilo o prometu blaga EUR.1 izdajo carinski organi
Slovenije ali Estonije, če se izdelki lahko štejejo za izdelke s
poreklom iz Slovenije, Estonije ali iz ene od drugih držav,
omenjenih v 3. in 4. členu tega protokola, ter izpolnjujejo druge
zahteve tega protokola.
5. Carinski organi, ki izdajo potrdila o prometu blaga EUR.1,
ukrenejo vse potrebno za preverjanje porekla blaga in
izpolnjevanje drugih zahtev tega protokola. V ta namen imajo
pravico zahtevati katero koli dokazilo in opraviti kakršen koli
pregled izvoznikovih poslovnih knjig ali kakršen koli drug
pregled, ki se jim zdi potreben.Ti organi tudi zagotovijo, da so
obrazci, navedeni v drugem odstavku, pravilno izpolnjeni. Zlasti
morajo preveriti, ali je prostor, namenjen opisu izdelkov,
izpolnjen tako, da izključuje vse možnosti pripisov z namenom
goljufije.
6. Datum izdaje potrdila o prometu blaga EUR.1 mora biti naveden
v polju 11 potrdila.
7. Potrdilo o prometu blaga EUR.1 izdajo carinski organi in ga
dajo izvozniku na razpolago takoj, ko je dejanski izvoz opravljen
ali zagotovljen.
18. člen
Naknadno izdana potrdila o prometu blaga EUR.1
1. Ne glede na sedmi odstavek 17. člena tega protokola se
potrdilo o prometu blaga EUR.1 izjemoma lahko izda tudi po izvozu
izdelkov, na katere se nanaša:
(a) če ni bilo izdano ob izvozu zaradi napak ali nenamernih
opustitev ali posebnih okoliščin
ali
(b) če se carinskim organom zadovoljivo dokaže, da je bilo
potrdilo o prometu blaga EUR.1 izdano, vendar ob uvozu iz
tehničnih razlogov ni bilo sprejeto.
2. Za izvajanje prvega odstavka mora izvoznik v zahtevi navesti
kraj in datum izvoza izdelkov, na katere se nanaša potrdilo o
prometu blaga EUR.1, in navesti razloge za svojo zahtevo.
3. Carinski organi lahko izdajo potrdilo o prometu blaga EUR.1
naknadno samo po opravljenem preverjanju, če se podatki v
izvoznikovi zahtevi ujemajo s podatki v ustreznem spisu.
4. Potrdila o prometu blaga EUR.1, ki so izdana naknadno, morajo
imeti enega od teh zaznamkov:
EE "TAGANTJ-RELE V-LJAANTUD"
EN "ISSUED RETROSPECTIVELY"
SL "IZDANO NAKNADNO".
5. Zaznamek iz četrtega odstavka mora biti vpisan v polje Opombe
potrdila o prometu blaga EUR.1.
19. člen
Izdaja dvojnika potrdila o prometu blaga EUR.1
1. Če je bilo potrdilo o prometu blaga EUR.1 ukradeno, izgubljeno
ali uničeno, lahko izvoznik carinske organe, ki so ga izdali,
zaprosi za dvojnik, sestavljen na podlagi izvoznih dokumentov, ki
jih imajo.
2. Tako izdani dvojnik mora imeti enega od teh zaznamkov:
EE "DUPLIKAAT"
EN "DUPLICATE "
SL "DVOJNIK".
3. Zaznamek iz drugega odstavka mora biti vpisan v polje Opombe
dvojnika potrdila o prometu blaga EUR.1.
4. Dvojnik, na katerem mora biti datum izdaje prvotnega potrdila
o prometu blaga EUR.1, začne veljati s tem datumom.
20. člen
Izdaja potrdila o prometu blaga EUR.1 na podlagi predhodno
izdanega ali sestavljenega dokazila o poreklu
Če so izdelki s poreklom dani pod nadzor carinskih organov v
Sloveniji ali v Estoniji, je mogoče zamenjati prvotno dokazilo o
poreklu z enim ali več potrdili o poreklu blaga EUR.1 zaradi
pošiljanja vseh ali nekaterih izdelkov drugam v Sloveniji ali
Estoniji. Nadomestno potrdilo ali nadomestna potrdila o prometu
blaga EUR.1 izdajo carinski organi, pod nadzor katerih so bili
dani izdelki.
20.a člen
Ločeno knjigovodsko izkazovanje
1. Če pri ločenem skladiščenju zalog izdelkov s poreklom in
izdelkov brez porekla, ki so enaki ali med seboj zamenljivi,
nastanejo precejšnje stroškovne ali materialne težave, lahko
carinski organi na pisno zahtevo prizadetih strank za vodenje teh
zalog dovolijo tako imenovano metodo "ločenega knjigovodskega
izkazovanja".
2. Ta metoda mora zagotoviti, da je število pridobljenih izdelkov
v določenem dogovorjenem obdobju, ki se lahko štejejo za izdelke
s poreklom, enako, kot bi ga dobili, če bi bile zaloge fizično
ločene.
3. Carinski organi lahko tako dovoljenje izdajo pod katerimi koli
pogoji, za katere menijo, da so ustrezni.
4. Ta metoda se vodi in uporablja na podlagi splošnih
računovodskih načel, ki veljajo v državi, v kateri je bil izdelek
narejen.
5. Uporabnik te poenostavitve lahko izda oziroma zaprosi za
dokazilo o poreklu za tiste količine izdelkov, ki se lahko
štejejo za izdelke s poreklom. Na zahtevo carinskega organa
koristnik da izjavo o tem, kako so bile količine vodene.
6. Carinski organi nadzorujejo uporabo dovoljenja in lahko
dovoljenje kadar koli odvzamejo, če ga uporabnik kakor koli
nepravilno uporablja ali ne izpolnjuje katerega od drugih
pogojev, določenih v tem protokolu.
21. člen
Pogoji za izjavo na računu
1. Izjavo na računu, omenjeno v pododstavku (b) prvega odstavka
16. člena tega protokola, lahko da:
(a) pooblaščeni izvoznik v smislu 22. člena tega protokola
ali
(b) kateri koli izvoznik za vsako pošiljko, ki jo sestavlja en
ali več paketov, ki vsebujejo izdelke s poreklom, katerih skupna
vrednost ne presega 6.000 evrov.
2. Izjavo na računu je možno dati, če se izdelki, na katere se
nanaša, lahko štejejo za izdelke s poreklom iz Slovenije,
Estonije ali iz ene od drugih držav, omenjenih v 3. in 4. členu
tega protokola, in izpolnjujejo druge zahteve tega protokola.
3. Izvoznik, ki daje izjavo na računu, mora biti kadar koli
pripravljen, da na zahtevo carinskih organov države izvoznice
predloži vse ustrezne dokumente, ki dokazujejo status porekla
blaga kot tudi izpolnitev drugih zahtev tega protokola.
4. Izjavo na računu, katere besedilo je v Prilogi IV, mora
izvoznik natipkati, odtisniti ali natisniti na račun, obvestilo o
odpremi ali drug trgovinski dokument v eni od jezikovnih
različic, ki so navedene v tej prilogi, v skladu z določbami
notranjega prava države izvoznice. Če je napisana z roko, mora
biti napisana s črnilom in s tiskanimi črkami.
5. Izjave na računu morajo imeti izvirni lastnoročni podpis
izvoznika. Vendar se od pooblaščenega izvoznika v smislu 22.
člena tega protokola ne zahteva, da podpisuje take izjave, če se
carinskim organom države izvoznice pisno zaveže, da sprejema
polno odgovornost za vsako izjavo na računu, po kateri ga je
mogoče prepoznati, kot da jo je lastnoročno podpisal.
6. Izjavo na računu lahko da izvoznik ob izvozu izdelkov, na
katere se nanaša, ali naknadno, če je predložena carinskim
organom v državi uvoznici najkasneje v dveh letih po uvozu
izdelkov, na katere se nanaša.
22. člen
Pooblaščeni izvoznik
1. Carinski organi države izvoznice lahko pooblastijo katerega
koli izvoznika, v nadaljevanju "pooblaščenega izvoznika", ki
pogosto pošilja izdelke po tem sporazumu, da daje izjave na
računu ne glede na vrednost izdelkov, na katere se nanaša.
Izvoznik, ki prosi za tako pooblastilo, mora predložiti
zadovoljiva dokazila carinskim organom o statusu porekla teh
izdelkov in izpolnjevanju drugih zahtev tega protokola.
2. Carinski organi lahko odobrijo status pooblaščenega izvoznika
po pogojih, ki so po njihovem mnenju primerni.
3. Carinski organi dodelijo pooblaščenemu izvozniku številko
carinskega pooblastila, ki mora biti na izjavi na računu.
4. Carinski organi spremljajo in nadzorujejo, kako pooblaščen
izvoznik uporablja pooblastilo.
5. Carinski organi lahko kadar koli umaknejo pooblastilo. To
morajo storiti, kadar pooblaščeni izvoznik ne predloži dokazil,
navedenih v prvem odstavku, ne izpolnjuje pogojev, navedenih v
drugem odstavku, ali drugače nepravilno uporablja pooblastilo.
23. člen
Veljavnost dokazila o poreklu
1. Dokazilo o poreklu velja štiri mesece od datuma izdaje v
državi izvoznici in mora biti v tem roku predloženo carinskim
organom države uvoznice.
2. Dokazila o poreklu, ki so carinskim organom države uvoznice
predložena po izteku roka za predložitev, določenega v prvem
odstavku, se lahko sprejmejo zaradi uporabe preferencialne
obravnave, če jih zaradi izjemnih okoliščin ni bilo možno
predložiti do določenega končnega datuma.
3. V drugih primerih predložitve z zamudo lahko carinski organi
države uvoznice sprejmejo dokazila o poreklu, če so jim bili
izdelki predloženi pred tem končnim datumom.
24. člen
Predložitev dokazila o poreklu
Dokazila o poreklu se predložijo carinskim organom države
uvoznice v skladu s postopki, ki se uporabljajo v tej državi.
Omenjeni organi lahko zahtevajo prevod dokazila o poreklu ter
lahko zahtevajo tudi, da uvozno deklaracijo spremlja izjava, s
katero uvoznik potrjuje, da izdelki izpolnjujejo potrebne pogoje
za izvajanje tega sporazuma.
25. člen
Uvoz po delih
Kadar se na zahtevo uvoznika in po pogojih, ki jih predpišejo
carinski organi države uvoznice, razstavljeni ali nesestavljeni
izdelki v smislu odstavka (a) drugega temeljnega pravila
harmoniziranega sistema, ki spadajo v XVI. in XVII. oddelek ali v
tarifni številki 7308 in 9406 harmoniziranega sistema, uvažajo po
delih, se za te izdelke pri prvem delnem uvozu carinskim organom
predloži eno samo dokazilo o poreklu.
26. člen
Izjeme pri dokazilu o poreklu
1. Izdelki, ki jih posamezniki kot majhne pakete pošiljajo drugim
posameznikom ali so del osebne prtljage potnikov, se priznavajo
za izdelke s poreklom, ne da bi bilo treba predložiti dokazilo o
poreklu, če se ti izdelki ne uvažajo v trgovinske namene in je
bila dana izjava, da ustrezajo zahtevam tega protokola, in ni
dvoma o resničnosti take izjave. Če se izdelki pošiljajo po
pošti, se izjava lahko napiše na carinsko deklaracijo CN22/CN23
ali na list papirja, ki se priloži temu dokumentu.
2. Občasni uvoz, pri katerem gre le za izdelke za osebno uporabo
prejemnikov ali potnikov ali njihovih družin, se ne šteje za uvoz
v trgovinske namene, če je iz narave in količine izdelkov
razvidno, da niso namenjeni za trgovanje.
3. Poleg tega, skupna vrednost teh izdelkov ne sme presegati 500
evrov pri majhnih paketih ali 1.200 evrov pri izdelkih, ki so del
osebne prtljage potnikov.
27. člen
Spremljajoči dokumenti
Dokumenti, omenjeni v tretjem odstavku 17. člena tega protokola
in tretjem odstavku 21. člena tega protokola, ki se uporabljajo
za dokazovanje, da se izdelki, zajeti s potrdilom o prometu blaga
EUR.1 ali izjavo na računu, lahko štejejo za izdelke s poreklom
iz Slovenije, Estonije ali iz ene od drugih držav, omenjenih v 3.
in 4. členu tega protokola, in izpolnjujejo druge zahteve tega
protokola, so med drugim lahko tudi naslednji:
(a) neposredno dokazilo o postopkih, ki jih je opravil izvoznik
ali dobavitelj za pridobitev tega blaga, kot je na primer
vsebovano v njegovih poslovnih knjigah ali notranjem
knjigovodstvu;
(b) dokumenti, ki dokazujejo status porekla uporabljenih
materialov, izdani ali sestavljeni v Sloveniji ali v Estoniji,
kadar se uporabljajo v skladu z notranjim pravom;
(c) dokumenti, ki dokazujejo postopek obdelave ali predelave
materialov v Sloveniji ali v Estoniji, izdani ali sestavljeni v
Sloveniji ali v Estoniji, kadar se uporabljajo v skladu z
notranjim pravom;
(d) potrdila o prometu blaga EUR.1 ali izjave na računih, ki
dokazujejo status porekla uporabljenih materialov, izdana ali
sestavljena v Sloveniji ali v Estoniji v skladu s tem protokolom
ali v eni od drugih držav, omenjenih v 3. in 4. členu tega
protokola, v skladu s pravili o poreklu, ki so enaka kot pravila
v tem protokolu.
28. člen
Shranjevanje dokazil o poreklu in spremljajočih dokumentov
1. Izvoznik, ki vlaga zahtevo za izdajo potrdila o prometu blaga
EUR.1, mora vsaj tri leta hraniti dokumente, navedene v tretjem
odstavku 17. člena tega protokola.
2. Izvoznik, ki daje izjavo na računu, mora vsaj tri leta hraniti
kopijo te izjave kot tudi dokumente, navedene v tretjem odstavku
21. člena tega protokola.
3. Carinski organi države izvoznice, ki izdajajo potrdilo o
prometu blaga EUR.1, morajo vsaj tri leta hraniti zahteve,
navedene v drugem odstavku 17. člena tega protokola.
4. Carinski organi države uvoznice morajo vsaj tri leta hraniti
potrdila o prometu blaga EUR.1 in izjave na računih, ki so jim
bili predloženi.
29. člen
Razlike in oblikovne napake
1. Če so ugotovljene manjše razlike med navedbami na dokazilu o
poreklu in tistimi na dokumentih, ki so bili predloženi
carinskemu organu zaradi izpolnjevanja uvoznih formalnosti za
izdelke, to še ne pomeni ničnosti omenjenega dokazila, če se
pravilno ugotovi, da ta dokument ustreza predloženim izdelkom.
2. Očitne oblikovne napake, kot so npr. tipkarske, na dokazilu o
poreklu ne morejo biti razlog za zavrnitev, če te napake ne
ustvarjajo dvomov o pravilnosti navedb v tem dokumentu.
30. člen
Zneski, izraženi v evrih
1. Za uporabo določb iz točke b) prvega odstavka 21. člena tega
protokola in tretjega odstavka 26. člena tega protokola v
primerih, ko se izda račun v drugi valuti kot evro, vsako leto
vsaka od teh držav določi zneske v nacionalni valuti Slovenije,
Estonije in drugih držav, omenjenih v 3. in 4. členu tega
protokola, ki ustrezajo zneskom, izraženim v evrih.
2. Za pošiljko se lahko uveljavljajo ugodnosti v skladu s točko
b) prvega odstavka 21. člena tega protokola ali s tretjim
odstavkom 26. člena tega protokola s sklicevanjem na valuto, v
kateri se izda račun, glede na znesek, ki ga je določila ta
država.
3. Zneski, ki jih je treba uporabiti v kateri koli dani
nacionalni valuti, so protivrednosti v tisti nacionalni valuti
zneskov, izraženih v evrih, po tečaju na prvi delovni dan v
oktobru in se uporabljajo od 1. januarja naslednjega leta.
Slovenija in Estonija se obvestijo o ustreznih zneskih.
4. Država lahko zaokroži navzgor ali navzdol znesek, ki ga dobi
pri preračunavanju v evrih izraženega zneska, v nacionalno
valuto. Zaokroženi znesek se od zneska, ki se dobi pri preračunu,
ne sme razlikovati za več kot 5 odstotkov. Država lahko obdrži
nespremenjeno protivrednost v nacionalni valuti zneska,
izraženega v evrih, če ob letni uskladitvi iz tretjega odstavka
preračun tega zneska pred kakršno koli zaokrožitvijo večji za
manj kot 15 odstotkov protivrednosti v nacionalni valuti.
Protivrednost v nacionalni valuti se lahko zadrži nespremenjena,
če bi preračun povzročil zmanjšanje te protivrednosti.
5. Skupni odbor na zahtevo Slovenije ali Estonije pregleda v
evrih izražene zneske. Skupni odbor pri tem pregledu upošteva
zaželeno ohranjanje realnih učinkov teh vrednostnih omejitev. V
ta namen se lahko odloči za spremembo zneskov, izraženih v evrih.
VI. ODDELEK
DOGOVORI O UPRAVNEM SODELOVANJU
31. člen
Medsebojno sodelovanje
1. Carinski organi Slovenije in Estonije si medsebojno izmenjajo
vzorčne odtise žigov, ki jih uporabljajo njihovi carinski organi
pri izdajanju potrdil o prometu blaga EUR.1, in naslove carinskih
organov, odgovornih za izdajo potrdil o prometu blaga EUR.1 in za
preverjanje teh potrdil in izjav na računih.
2. Da bi zagotovili pravilno uporabo tega protokola, si Slovenija
in Estonija prek pristojnih carinskih uprav medsebojno pomagata
pri preverjanju verodostojnosti potrdil o prometu blaga EUR.1 ali
izjav na računih ter točnosti informacij, ki so tam navedene.
32. člen
Preverjanje dokazil o poreklu
1. Dokazila o poreklu se naknadno preverjajo naključno ali kadar
carinski organi države uvoznice upravičeno dvomijo o pristnosti
teh dokumentov, statusu porekla teh izdelkov ali izpolnitvi
drugih zahtev tega protokola.
2. Zaradi izvajanja določb prvega odstavka morajo carinski organi
države uvoznice vrniti potrdilo o prometu blaga EUR.1 in račun,
če je bil predložen, izjavo na računu ali kopijo teh dokumentov
carinskim organom države izvoznice, in če je ustrezno, navesti
razloge za poizvedbo. V podporo zahtevi za preverjanje se pošlje
vsak pridobljen dokument ali informacija, ki kaže, da so podatki
na dokazilu o poreklu napačni.
3. Preverjanje opravljajo carinski organi države izvoznice. V ta
namen imajo pravico zahtevati katero koli dokazilo in opraviti
kakršen koli pregled izvoznikovih poslovnih knjig ali kateri koli
drug pregled, za katerega menijo, da je potreben.
4. Če se carinski organi države uvoznice odločijo, da bodo
začasno prenehali priznavati preferencialno obravnavo za te
izdelke, medtem ko čakajo na izide preverjanja, morajo uvozniku
ponuditi sprostitev blaga, pogojeno z varnostnimi ukrepi, ki se
jim zdijo potrebni.
5. Carinski organi, ki so zahtevali preverjanje, morajo biti o
izidih takega preverjanja obveščeni čim prej. Izidi morajo jasno
pokazati, ali so dokumenti verodostojni in če se izdelki, na
katere se nanašajo, lahko štejejo za izdelke s poreklom iz
Slovenije, Estonije ali iz ene od drugih držav, ki so omenjene v
3. in 4. členu tega protokola, ter izpolnjujejo druge zahteve
tega protokola.
6. Če v primerih upravičenega dvoma ni odgovora v desetih mesecih
od datuma zahteve za preverjanje, ali če odgovor ne vsebuje
zadostne informacije za določitev verodostojnosti obravnavanega
dokumenta ali pravega porekla izdelkov, carinski organi, ki so
zahtevali preverjanje, razen v izjemnih okoliščinah, zavrnejo
upravičenost za preferencialno obravnavo.
33. člen
Reševanje sporov
Če pride do sporov v zvezi s postopki preverjanja iz 32. člena
tega protokola, ki jih ni mogoče rešiti med carinskimi organi, ki
zahtevajo preverjanje, in carinskimi organi, odgovornimi za
izvedbo tega preverjanja, ali če se pojavi vprašanje glede
razlage tega protokola, jih je treba predložiti Skupnemu odboru.
V vseh primerih se spori med uvoznikom in carinskimi organi
države uvoznice rešujejo v skladu z zakonodajo te države.
34. člen
Kazni
Kaznovan bo vsakdo, ki sestavi ali povzroči, da se sestavi
dokument, ki vsebuje nepravilne podatke, da bi pridobil
preferencialno obravnavo za izdelke.
35. člen
Proste cone
1. Slovenija in Estonija ukreneta vse potrebno, da zagotovita, da
se izdelki, s katerimi se trguje na podlagi dokazila o poreklu in
za katere med prevozom uporabljata prosto cono na svojem ozemlju,
ne zamenjajo z drugimi izdelki ter da na njih niso opravljeni
drugi postopki razen, običajnih, ki so potrebni za preprečevanje
njihovega poslabšanja.
2. Če se kot izjema od določb iz prvega odstavka izdelki s
poreklom iz Slovenije ali Estonije, ki imajo dokazilo o poreklu,
uvozijo v prosto cono in se na njih opravijo predelave ali
obdelave, pristojni organi na izvoznikovo zahtevo izdajo novo
potrdilo o prometu blaga EUR.1, če je opravljena obdelava ali
predelava v skladu z določbami tega protokola.
VII. ODDELEK
KONČNE DOLOČBE
36. člen
Pododbor za carinske zadeve in vprašanja porekla
V okviru Skupnega odbora se ustanovi pododbor za carinske zadeve
in vprašanja porekla, da pomaga pri opravljanju njegovih nalog
ter zagotavlja nenehno obveščanje in posvetovanje med
strokovnjaki.
Sestavljajo ga strokovnjaki iz Slovenije in Estonije, ki so
odgovorni za vprašanja v zvezi s carinskimi zadevami in poreklom
blaga.
37. člen
Spremembe protokola
Skupni odbor se lahko odloči, da spremeni določbe tega protokola.