Na podlagi 12. in 79. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) in 10. člena statuta Občine Tržič (Uradni list RS, št. 15/99, 20/01) je Občinski svet občine Tržič na 17. redni seji dne 26. 9. 2001 sprejel

Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi enoto dediščine:
– cerkev sv. Križa v Križah (EŠD 1939), cerkev stoji na parceli št. 3 k.o. Križe, lastnik Rimokatoliška župnija Križe, Cesta Kokrškega odreda 6, 4294 Križe.
Enota ima zaradi izjemnih kulturnih, umetnostnih-arhitekturnih, zgodovinskih in drugih lastnosti poseben pomen za Občino Tržič. Zato jo razglašamo za kulturni spomenik lokalnega pomena z lastnostmi arhitekturnega spomenika in umetnostnega spomenika.

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik lokalnega pomena:
Sedanja cerkev je bila na mestu starejše predhodnice postavljena leta 1810. V notranjosti freske Fr. Wissiaka in Goetzlov križev pot.

Meja varovanega območja spomenika je vrisana na topografski karti v merilu 1:5000. Izvirnik karte, ki je sestavni del tega odloka, hrani Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine, Območna enota Kranj (v nadaljnjem besedilu: zavod).
Vplivno območje spomenika obsega ambient cerkve sv. Križa s pokopališčem in mežnarijo.
Vplivno območje spomenika je zarisano na topografski karti v merilu 1:5000. Izvirnik karte, ki je sestavni del tega odloka, hrani Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine, Območna enota Kranj (v nadaljnjem besedilu: zavod).

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje kulturnih, arhitekturnih, likovnih, zgodovinskih in sakralnih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti,
– strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture sakralnega objekta in njegove nepremične in premične notranje opreme po načelu ohranjanja njihove tlorisne zasnove, gabaritov, lege, velikosti, oblike, sestave in barvne podobe,
– omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov objekta in njegovih delov, dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja cerkve in posameznih elementov enote,
– podrejanje vsake rabe in vseh posegov v objekt, ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti,
– prepovedani so posegi v zemeljske plasti spomenika, razen za predhodno odobrene arheološke raziskave in sanacijske posege,
– strokovno prenovo okrnjenih izvirnih prvin arhitekture v smislu rekonstrukcije avtentične zunanje podobe spomenika,
– prepoved spreminjanja varovanih vrednot arhitekturne zasnove zunanjščine in notranjščine objekta ter njegove obstoječe opreme z rušenjem in odstranjevanjem kot tudi z nadzidavo, prezidavo in dodajanjem posameznih prvin.
Spomenik je zavarovan z namenom:
– trajni ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, likovnih, krajinskih in zgodovinskih vrednot imenovanega spomenika,
– povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika,
– predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in premične dediščine,
– znanstveno-raziskovalnemu delu,
– učno-demonstracijskemu delu.
Za vplivno območje velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje krajinske arhitekture,
– prepoved spreminjanja višinskih gabaritov objektov, ki stojijo na vplivnem območju spomenika zaradi varovanja vedut in ohranitve dominantnosti sakralnega objekta,
– postavljanje objektov trajnega ali začasnega značaja je mogoče le v skladu s kulturnovarstvenimi pogoji in soglasjem zavoda.

Za vsako morebitno spremembo funkcije kulturnega spomenika ali njegovega dela, za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče, so potrebni predhodni pisni kulturnovarstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje zavoda.

Pristojni organ občine mora v šestih mesecih po uveljavitvi tega odloka izdati lastniku spomenika ali njegovih sestavnih delov, odločbo o varstvu na podlagi 13. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99). Odločbe iz prejšnega odstavka določajo pogoje za raziskovanje, načine vzdrževanja, pogoje za posege, fizično zavarovanje, pravni promet, način upravljanja in rabe spomenika, dostopnost spomenika za javnost in časovne okvire dostopnosti, posamezne druge omejitve in prepovedi ter ukrepe za učinkovito varstvo spomenika.
Varstveni režim lahko omejuje lastninsko pravico le v obsegu, ki je nujen za izvajanje varstva spomenika.

Strokovne naloge v zvezi z varstvom spomenika opravlja pristojni zavod za varstvo kulturne dediščine.
Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvaja Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine (65. člen zakona o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 7/99).

Za kršitev tega odloka veljajo kazenske določbe zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99).

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.