Vaše trenutno stanje
- Zahtevano
- Analitika
- Oglaševanje
Prikaži podrobnosti
Priloga I
IZRAZI IN DEFINICIJE
1 SPLOŠNE DEFINICIJE
Tehtnice razvrščajo predmete po njihovi masi v dve ali več
podskupin.
1.1 Kontrolne tehtnice
Tehtnice, ki razvrščajo predmete, katerih masa se na obeh
straneh razlikuje od vnaprej določene vrednosti, imenovane
nazivna masa.
Naloga kontrolne tehtnice je, da predmete po vrednosti
razlike med njihovo in nazivno maso razdeli v dve ali več
podskupin.
1.2 Sortirne tehtnice
Tehtnice, ki razvrščajo predmete različnih mas, za katere
ni vnaprej določene nazivne mase.
Naloga sortirne tehtnice je, da predmete razporedi v več
podskupin, od katerih vsako označuje dano območje mase.
1.3 Ta pravilnik ne velja za avtomatske tehtnice z izračunavanjem
zneska in tiskanjem računa ter za tehtnice za sortiranje jajc.
2 TERMINOLOGIJA
2.1 Razvrstitev po načinu kontrole oziroma sortiranja
2.1.1 Tehtnice, ki razvrstijo predmete v različne skupine, ki
tehtnico zapuščajo ločeno.
2.1.2 Tehtnice, ki predmete razvrščajo tako, da vsakega
označijo z določeno oznako skupine, v katero spada.
2.1.3 Tehtnice, ki štejejo predmete v vsaki skupini, ne da bi
jih ločevale.
2.1.4 Tehtnice, ki oddajo vidni ali zvočni signal za vsak
predmet v skupini, ne da bi predmete ločevale.
2.2 Razporeditev po načinu delovanja
2.2.1 Zvezne kontrolne in sortirne tehtnice
Tehtnice z zveznim premikanjem bremen
Premikanje bremen na sprejemniku bremena je zvezno in
tehtnica med tem premikanjem poda podatek o masi.
2.2.2 Nezvezne kontrolne in sortirne tehtnice
Tehtnice z nezveznim premikanjem bremen
Premikanje bremen na sprejemniku bremena je nezvezno in
tehtnica poda podatek o masi, ko breme miruje.
2.3 Naprave, ki sestavljajo tehtnico
2.3.1 Merilni sistem
2.3.1.1 Tehtalna enota
Naprava, ki daje podatke o masi bremena, ki ga kontrolira
oziroma sortira. Ta naprava je lahko neavtomatska tehtnica
cela ali njen del.
Sestavljajo jo sprejemnik bremena, uravnoteževalni
mehanizem in po možnosti kazalna naprava, ki na primer v
enotah mase kaže vrednost mase bremena ali razliko med to
vrednostjo in referenčno vrednostjo.
2.3.1.2 Prožilna naprava
Naprava, ki dá ukaz za dajanje podatka o masi.
2.3.1.3 Obdelovalna naprava
Naprava, ki podatke iz tehtalne enote pretvori v signal in
ta signal obdela tako, da dá ukaz za kontrolo oziroma
sortiranje.
2.3.1.4 Kazalna naprava
Naprava, ki daje najmanj enega od naslednjih podatkov:
- maso kontroliranega oziroma sortiranega bremena,
- razliko med to maso in referenčno vrednostjo,
- podskupino, v katero spada kontrolirano oziroma sortirano
breme.
2.3.2 Transporter
Naprava, ki premika breme na sprejemnik bremena ali z njega.
Lahko je sestavni del tehtalne enote.
2.3.3 Nastavitvena naprava
Naprava za določanje meja mase podskupin.
2.3.4 Sortirna naprava
Naprava, s pomočjo katere se bremena avtomatsko razvrstijo
v fizično ločene podskupine. Ni nujno, da je sestavni del
tehtnice.
2.3.5 Korekturna naprava (servo povratna naprava)
Naprava, ki glede na rezultate kontrolnega tehtanja
avtomatsko popravi nastavitev tehtnice tako, da razvršča
bremena v smeri proti kontrolni tehtnici.
2.3.6 Števec
Naprava, ki kaže število bremen, ki so se premaknila na
sprejemnik bremena (števec premika), ali število bremen v
posamezni podskupini (števci enot).
2.4 Etalonsko preskusno breme
Breme, s pomočjo katerega se pod pogoji iz točke 7.2.1.1 te
priloge, preskusi etalonsko območje negotovosti (Us).
2.5 Meroslovne lastnosti
2.5.1 Nazivna nastavljena točka
Vrednost, izražena v enotah mase, ki jo z nastavitveno
napravo nastavi operater in s tem določi mejo med
zaporednima podskupinama.
2.5.2 Dejanska nastavljena točka
Vrednost v enotah mase, v zvezi s katero je mogoče za isto
breme sprejeti dve različni odločitvi, vsako z enako
verjetnostjo.
2.5.3 Nastavitveno območje
Območje, znotraj katerega je mogoče naravnati nazivno
nastavljeno točko za dano nazivno vrednost mase bremen.
2.5.4 Nastavitveni presledek (širina podskupine)
Presledek med dvema zaporednima nazivnima nastavljenima
točkama, izražen v enotah mase.
2.5.5 Nastavitveni pogrešek
Razlika med vrednostima nazivne in dejanske nastavljene
točke.
2.5.6 Težnostna kategorija
Podskupina bremen, ki spadajo v določeno območje mase. Pri
"n" nastavljenih točkah je celoten razpon bremen od nič do
neskončno razvrščen v (n + 1) težnostnih kategorij.
2.5.7 Najmanjša zmogljivost
Vrednost bremena, pod katero tehtnica mogoče ne bo več
mogla prepoznati in pravilno razvrstiti bremena v
podskupino, v katero spada.
2.5.8 Območje negotovosti
Območje, izraženo z enotami mase, v katerem je odločanje
tehtnice neopredeljeno.
2.5.8.1 Etalonsko območje negotovosti (Us)
Območje, ki ga navede proizvajalec in je izraženo z enotami
mase, znotraj katerega lahko tehtnica pri etalonskem
preskusnem bremenu in dani obratovalni hitrosti sprejme dve
različni odločitvi.
2.5.8.2 Nazivno območje negotovosti (Un)
Območje, ki ga navede proizvajalec in je izraženo z enotami
mase, znotraj katerega lahko tehtnica za dani proizvod in
obratovalno hitrost sprejme dve različni odločitvi.
2.5.8.3 Dejansko območje negotovosti (Ua)
Območje, ki ga določi urad in je izraženo z enotami mase,
znotraj katerega lahko tehtnica pri etalonskem preskusnem
bremenu oziroma danem proizvodu in obratovalni hitrosti
sprejme dve različni odločitvi.
Dogovorna vrednost je enaka 6 (od -3 do +3 sigma ), sigma
je enak standardnemu odmiku.
2.5.9 Hitrost kontrolnega oziroma sortirnega tehtanja
(obratovalna hitrost)
Število bremen, kontroliranih oziroma sortiranih na enoto
časa.
2.5.10 Dolžina bremena
Dolžina bremena, izmerjena v smeri, v kateri se premika.
2.5.11 Tehtalni čas
Čas, ki preteče med trenutkom, ko je breme popolnoma na
sprejemniku bremena, in trenutkom, ko je dan podatek o
masi.
2.5.12 Odzivni čas
Čas, ki preteče med trenutkom, ko je breme popolnoma na
sprejemniku bremena, in trenutkom, ko se trenutni odziv
tehtalne enote za manj kot Un razlikuje od končnega odziva.
MEROSLOVNE ZAHTEVE
3 SPLOŠNO
3.1 Vrednost razdelka tehtalne enote
Če ima tehtalna enota kazalno napravo, katere skala je
razdeljena v enote mase, morata biti njena vrednost
razdelka in vrednost preskusnega razdelka skladni z
zahtevami Pravilnika o meroslovnih zahtevah za neavtomatske
tehtnice.
3.2 Največje etalonsko območje negotovosti
Ne glede na zahteve v točki 5.1.2 te priloge etalonsko
območje negotovosti (Us) ne sme biti večje od:
- 1 g za bremena z nazivno maso do vključno 100 g,
- 1 % za bremena z nazivno maso nad 100 g.
3.3 Razmerje med nazivnim in etalonskim območjem negotovosti
Nazivno območje negotovosti (Un) ne sme biti manjše od
etalonskega območja negotovosti (Us).
4 NAJVEČJI DOPUSTNI POGREŠKI
4.1 Največji dopustni pogreški pri EEC-odobritvi tipa merila
4.1.1 Tehtalna enota
Če ima tehtalna enota kazalno napravo s skalo, ki je
razdeljena na enote mase, se šteje za neavtomatsko tehtnico
in mora biti po statičnem preskusu glede največjih
dovoljenih pogreškov skladna z zahtevami Pravilnika o
meroslovnih zahtevah za neavtomatske tehtnice.
4.1.2 Dejansko območje negotovosti (Ua)
Dejansko območje ali območja negotovosti, ugotovljena med
preskusi, izvedenimi skladno z 9. točko te priloge, ne
smejo presegati 0,8-kratnega etalonskega območja
negotovosti (Us).
4.1.3 Nastavitveni pogrešek
Nastavitveni pogrešek ne sme biti večji od 0,5-kratnega
etalonskega območja negotovosti (Us).
4.1.4 Sprememba dejanske nastavljene točke s časom
Sprememba dejanske nastavljene točke v osmih urah
obratovanja ne sme preseči 0,5-kratnega etalonskega območja
negotovosti (Us).
4.1.5 Sprememba dejanske nastavljene točke s temperaturo
Sprememba dejanske nastavljene točke pri temperaturni
razliki 5 °C ne sme preseči 0,5-kratnega etalonskega
območja negotovosti (Us).
4.1.6 Vpliv ekscentrične obremenitve
Če je breme mogoče naložiti ekscentrično, največja razlika
med vrednostmi mas, ki so potrebne za doseganje
uravnoteženega položaja pri bremenu, ki je enako najmanjši
zmogljivosti, ne sme presegati 0,5-kratnega etalonskega
območja negotovosti (Us) ne glede na to, kje so bremena
naložena na sprejemnik bremena.
4.2 Največji dopustni pogreški pri EEC-prvi overitvi merila
4.2.1 Tehtalna enota
Če ima tehtalna enota kazalno napravo, katere skala je
razdeljena na enote mase, se šteje za neavtomatsko tehtnico
in mora biti pri statičnem preskusu glede največjih
dopustnih pogreškov skladna z zahtevami Pravilnika o
meroslovnih zahtevah za neavtomatske tehtnice.
4.2.2 Dejansko območje negotovosti (Ua)
Dejansko območje ali območja negotovosti, ugotovljena med
preskusi, ki se izvedejo skladno z 9. točko te priloge, ne
smejo preseči 0,8-kratnega nazivnega območja negotovosti
(Un).
4.2.3 Nastavitveni pogrešek
Nastavitveni pogrešek ne sme preseči 0,8-kratnega nazivnega
območja negotovosti (Un).
4.2.4 Sprememba dejanske nastavljene točke s časom
Sprememba dejanske nastavljene točke v osmih urah
obratovanja ne sme preseči 0,5-kratnega nazivnega območja
negotovosti (Un).
4.2.5 Sprememba dejanske nastavljene točke s temperaturo
Sprememba dejanske nastavljene točke pri temperaturni
razliki 5 °C ne sme preseči 0,5-kratnega nazivnega območja
negotovosti (Un).
4.3 Največji dovoljeni pogreški med uporabo
4.3.1 Tehtalna enota
Če ima tehtalna enota kazalno napravo, katere skala je
razdeljena na enote mase, se šteje za neavtomatsko tehtnico
in mora biti pri statičnem preskusu glede največjih
dopustnih pogreškov skladna z zahtevami Pravilnika o
meroslovnih zahtevah za neavtomatske tehtnice.
4.3.2 Dejansko območje negotovosti (Ua)
Območje negotovosti, ugotovljeno med preskusi, izvedenimi
skladno z 9. točko te priloge, ne sme preseči nazivnega
območja negotovosti (Un).
4.3.3 Nastavitveni pogrešek
Nastavitveni pogrešek ne sme preseči 0,5-kratnega nazivnega
območja negotovosti (Un).
5 POGOJI ZA UPORABO NAJVEČJIH DOPUSTNIH POGREŠKOV
5.1 Normalni pogoji uporabe
5.1.1 Masa bremen
Masa bremen mora biti v območju med največjo in najmanjšo
zmogljivostjo tehtnice.
5.1.2 Najmanjša zmogljivost
Najmanjša zmogljivost ne sme biti manjša od:
25 Un za Un < / = 20 mg,
50 Un za 200 mg < / = Un < / = 500 mg,
100 Un za 500 mg < / = Un.
5.1.3 Tehtalni čas
Tehtalni čas mora biti daljši ali enak odzivnemu času ter
krajši ali enak času, v katerem je breme popolnoma na
sprejemniku bremena.
Urad lahko odloči, da se določba prejšnjega odstavka te
točke ne upošteva, če to dopuščajo načela konstrukcije
in/ali delovanja tehtnice.
Za vse hitrosti, ki so manjše ali enake največji
obratovalni hitrosti, morata ostati nastavitveni pogrešek
in območje negotovosti manjša ali enaka vrednostim,
navedenim v 4. točki te priloge.
5.2 Vplivni dejavniki
5.2.1 Temperatura
Tehtnice morajo biti skladne z zahtevami 4. točke te
priloge pri vseh navidezno konstantnih temperaturah v
območju najmanj 25 °C.
Če je tehtnica namenjena za obratovanje v temperaturno
nadzorovanih razmerah, se lahko temperaturno območje
zmanjša za 10 °C.
Šteje se, da je temperatura navidezno konstantna, če sta
izpolnjena naslednja dva pogoja:
- če razlika med skrajnima temperaturama, zapisanima med
preskusom, ni večja od 5 °C,
- če sprememba temperature v petih minutah ni večja od 1 °C.
5.2.2 Napajanje
Dejanska nastavljena točka in dejansko območje negotovosti
(Ua) morata biti skladna z zahtevami 4. točke te priloge
pri naslednjih spremembah napajanja:
od -15 % do +10 % nazivne napetosti in
od -2 % do + 2 % nazivne frekvence.
5.2.3 Drugi vplivni dejavniki
Če so tehtnice izpostavljene vplivnim dejavnikom, ki niso
navedeni v točkah 5.2.1 in 5.2.2 te priloge in so posledica
razmer pri namestitvi ali nameravani uporabi tehtnic,
morajo biti skladne z zahtevami 4. točke te priloge.
TEHNIČNE ZAHTEVE
6 SPLOŠNO
6.1 Primernost za uporabo
Tehtnice morajo ustrezati nameravani uporabi in morajo
imeti skrbno načrtovano in robustno konstrukcijo.
6.2 Nenamerno napačno naravnavanje
Tehtnice morajo biti konstruirane tako, da normalno ne more
priti do napačnega naravnavanja, ki bi lahko vplivalo na
njihovo delovanje, ne da bi bilo to mogoče takoj odkriti.
6.3 Blažilnik nihanja (amortizer)
Blažilniki nihanja, na katerih značilnosti temperaturne
spremembe vplivajo do take mere, da obratovanje in točnost
tehtnice padeta pod predpisane tolerance, morajo biti
opremljeni z avtomatsko kompenzacijsko napravo.
Signal mora pokazati, kdaj ima naprava pravo temperaturo.
Blažilnik nihanja ne sme biti lahko dostopen nepooblaščenim
osebam.
6.4 Transporter
Če transporter sestavljajo pasovi, trakovi ali verige,
namenjeni za prenašanje bremen do sprejemnika bremena, in
če so pasovi, trakovi ali verige opremljeni z napravami za
reguliranje natega, te naprave ne smejo biti lahko
dosegljive, če bi naravnavanje natega lahko vplivalo na
podatke o masi, ki jih daje tehtalna enota.
6.5 Niveliranje
6.5.1 Tehtnice morajo ležati izravnano.
6.5.2 Če je tehtnice mogoče premikati, morajo biti opremljene z
nivelirno napravo in kazalnikom niveliranja. Če so tehtnice po
dolžini ali prečno nagnjene do 5 %, morajo biti skladne z
zahtevami 4. točke te priloge.
6.5.3 Kjer je za izpolnjevanje zahtev točke 6.5.2 te priloge
nameščen kazalnik niveliranja, mora biti občutljivost kazalnika
taka, da se njegov gibajoči se kazalni del premakne za vsaj 2 mm
pri naklonu 0,5 %.
6.6 Naprava za uravnoteženje in nastavitvena naprava
Napravo za uravnoteženje in nastavitveno napravo mora biti
skladno z njunim načinom obratovanja mogoče naravnati na
najmanj četrtino nazivnega območja negotovosti ne glede na
to, ali je tehtnica obremenjena ali ne.
6.7 Odstranljive mase
Odstranljive mase morajo biti bodisi uteži srednjih ali
višjih razredov točnosti, skladne s predpisi, ki veljajo
zanje, ali namensko načrtovane mase, ki jih je mogoče od
takih uteži razločevati po obliki in jih identificirati s
tehtnico.
NAČINI UGOTAVLJANJA SKLADNOSTI
7 EEC-ODOBRITEV TIPA MERILA
7.1 Vloga za EEC-odobritev tipa merila
Vlogi za EEC-odobritev tipa merila je treba priložiti
tehtnico zadevnega tipa, vsebovati pa mora naslednje
podatke in dokumente:
7.1.1 Meroslovne lastnosti:
- posebne značilnosti tehtalne enote,
- največja obratovalna hitrost, skladno s hitrostjo
transporterja bremena in dolžino bremena, ter električne
značilnosti sestavnih delov merilnega sistema.
7.1.2 Opisni dokumenti:
- risbe splošne razporeditve,
- fotografije in po potrebi risbe ali modeli meroslovno
zanimivih podrobnosti,
- shematični diagrami, ki ilustrirajo način delovanja, ter
tehnični opis tehtnice.
7.2 Pregled za EEC-odobritev tipa merila
7.2.1 Preskusi za EEC-odobritev tipa merila
Tehtnice morajo biti skladne z meroslovnimi zahtevami,
navedenimi v točkah 3, 4.1 in 5 te priloge, glede na
etalonsko območje negotovosti (Us) za etalonska preskusna
bremena znotraj njihovega obratovalnega območja, tj. med
najmanjšo in največjo zmogljivostjo ter najmanjšo in
največjo hitrostjo.
Tehtnice, ki imajo več nazivnih nastavljenih točk, se
preskusijo z najmanj dvema nazivnima nastavljenima točkama.
Etalonsko preskusno breme
Pri preskušanju za EEC-odobritev tipa merila je treba
uporabiti etalonsko preskusno breme.
Etalonsko preskusno breme mora izpolnjevati naslednje
pogoje:
- masa "m" = max., min. in 1/2 (max. + min.)
- dolžina "L" (cm) = koren(m) (g) 20 %
- višina "h" = L/2
- konstantna masa,
- trden material,
- nehigroskopičen material,
- neelektrostatičen material,
- po možnosti brez stika kovina-kovina.
7.2.1.1 Statični preskusi
7.2.1.1.1 Preskusi z ekscentričnimi bremeni
Če je bremena mogoče na sprejemnik bremena naložiti
ekscentrično, se preskus izvede z bremenom, ki je enako
najmanjši zmogljivosti, in se zaporedoma polaga na različna
mesta na sprejemniku bremena. V točki 4.1.6 te priloge so
navedeni največji dopustni pogreški.
7.2.1.1.2 Posebni preskusi za tehtnice s tehtalno enoto, ki sestoji
iz enotne, neavtomatske tehtnice
Tehtalna enota take tehtnice se preskusi na občutljivost,
mobilnost in točnost, kot je določeno s Pravilnikom o
meroslovnih zahtevah za neavtomatske tehtnice.
Največji dopustni pogreški morajo biti enako kot pri
neavtomatskih tehtnicah skladni z vrednostjo preskusnega
razdelka in razredom točnosti.
7.2.1.2 Merjenje odzivnega časa
Odzivni čas se meri pod stabilnimi preskusnimi pogoji in
brez vpliva nepotrebnih vplivnih dejavnikov. Dobljene
vrednosti ne smejo biti večje od vrednosti na napisih.
Podatki iz točke 7.1.1 te priloge v zvezi z največjo
obratovalno hitrostjo kot funkcijo hitrosti transporterja
za breme in dolžine bremena morajo biti združljivi z
dobljenimi vrednostmi za odzivni čas.
7.2.1.3 Preskusi pri normalnih pogojih uporabe
7.2.1.3.1 Območje negotovosti in nastavitveni pogrešek
Preskusi se izvedejo po metodi C, ki je opisana v točki 9.3
te priloge.
7.2.1.3.2 Sprememba dejanske nastavljene točke s časom
Preskusi se izvedejo z etalonskimi preskusnimi bremeni, ne
da bi se pri tem spremenile nastavitve tehtnice in ne da bi
se spremenili vplivni dejavniki. Preskuse je treba v osmih
urah obratovanja večkrat ponoviti. Med temi preskusi se za
pridobivanje rezultatov lahko uporabijo električne metode
merjenja.
7.2.1.3.3 Temperaturno pogojeno spreminjanje dejanske nastavljene
točke
Preskusi se izvedejo z etalonskimi preskusnimi bremeni, ne
da bi se pri tem spremenile nastavitve tehtnice in ne da bi
se spremenili vplivni dejavniki, razen temperature.
Preskuse je treba večkrat ponoviti, in to v temperaturnem
območju, ki ga navede proizvajalec. Med temi preskusi se
lahko za pridobivanje rezultatov uporabijo električne
metode merjenja.
7.2.2 Preskusi skladnosti s tehničnimi zahtevami
Na podlagi teh preskusov mora biti mogoče ugotoviti, ali so
tehtnice skladne s tehničnimi zahtevami, navedenimi v 6.
točki te priloge.
7.2.3 Omogočanje preskušanja
Urad lahko za namene preskušanja zahteva od vložnika
etalonska preskusna bremena, opremo za ravnanje s tehtnico,
ustrezno usposobljeno osebje in potrebne kontrolne
tehtnice.
7.2.4 Kraj preskušanja
Tehtnice, predložene v odobritev tipa, se lahko preskušajo:
- v prostorih urada ali
- na drugem ustreznem kraju, za katerega se dogovorita urad
in vložnik.
8 EEC-PRVA OVERITEV MERILA
8.1 Preskusi za EEC-prvo overitev merila
Glede na nazivno območje negotovosti (Un) za dani izdelek
ali izdelke v obratovalnem območju, tj. med najmanjšo in
največjo zmogljivostjo ter najmanjšo in največjo hitrostjo,
morajo biti tehtnice skladne z zahtevami, navedenimi v
točkah 3, 4.2, 5 in 6 te priloge.
EEC-prvo overitev izvede urad v eni ali dveh fazah.
8.1.1 Preskusi v prvi fazi
Izvedejo se statični preskusi po točki 7.2.1.1 te priloge.
8.1.2 Preskusi v drugi fazi
Preverita se območje negotovosti in nastavitveni pogrešek,
in to po eni od metod, opisanih v 9. točki te priloge, in z
izdelki, za katere je tehtnica namenjena. V vseh primerih
se najmanj en preskus izvede pri najmanjši zmogljivosti.
V primeru spora se kot referenčna metoda uporabi metoda C.
8.2 Omogočanje preskušanja
Urad lahko za namene preskušanja od vložnika zahteva
preskusna bremena, opremo za ravnanje s tehtnico, ustrezno
usposobljeno osebje in potrebne kontrolne tehtnice.
8.3 Kraj EEC-prve overitve merila
Prva faza se lahko izvede v delavnici ali na kakšnem drugem
ustreznem kraju pri uradu; druga faza se izvede na kraju
namestitve.
Če se EEC-prva overitev merila izvede v eni fazi, se ta
izvede na kraju namestitve.
PRESKUSNE METODE
9 PRESKUSNE METODE
9.1 METODA POVEČEVANJA (METODA A)
9.1.1 Postopek
9.1.1.1 Uporabi se preskusno breme, ki je enako želenemu bremenu.
9.1.1.2 Nastavljena točka, ki se preskuša, se naravna tako, da se
med "n" tehtanji vedno pojavi signal "zavrni".
Če ima tehtnica dve ali več nastavljenih točk in če je
nastavitveni presledek tehtnice majhen, morajo biti
nastavljena točka ali točke, ki niso v uporabi, nastavljene
dovolj daleč od preskušane točke, da med preskusi ne pride
do motenj.
9.1.1.3 Breme se poveča za približno eno desetino nazivnega
območja negotovosti (Un), ki je navedeno na tehtnici, in s
preskusnim bremenom se "n"-krat prečka tehtnica.
9.1.1.4 Nato se preskusno breme povečuje za posamezne povečke,
dokler se najmanj enkrat med "n" tehtanji ne pojavi signal
"sprejmi".
9.1.1.5 V nadaljevanju preskusa se preskusno breme povečuje za
posamezne povečke, dokler se vedno med "n" tehtanji ne pojavi
signal "sprejmi".
9.1.1.6 Preskus se nadaljuje za več povečkov teže preko te točke.
9.1.1.7 Rezultati se vnesejo v tabelo.
9.1.1.8 Preskusni postopek se ponovi z istimi preskusnimi bremeni
tako, da se le-ta zmanjšujejo za posamezne zmanjške ali z
naključno uporabo bremen.
Pri naključnem postopku je za vsak zmanjšek potrebno
preskusno breme.
9.1.1.9 Rezultati se vnesejo v tabelo.
9.1.2 Izračuni
9.1.2.1 Iz dobljenih rezultatov se izračuna odstotek zavrnitev in
sprejemov.
9.1.2.2 Na koordinatni papir se nariše razmerje med povečanimi
oziroma zmanjšanimi bremeni ter odstotkom zavrnitve.
9.1.2.3 Iz ravne črte, ki bi morala nastati, se izbere primeren
presledek na obeh straneh točke 50 % (vrednosti presledkov
2,275 % - 50 % in 50 % - 97,725 % ustrezajo 2 sigma).
9.1.2.4 Odčita se presledek teže, ki ustreza tema dvema točkama.
9.1.2.5 Presledek teže, deljen z dve, da vrednost sigma.
9.1.2.6 Oceni se dogovorna vrednost območja negotovosti (6 sigma).
9.1.2.7 Vrednost na točki 50 % (sredinska točka v območju
negotovosti) je vrednost dejanske nastavljene točke.
9.1.2.8 Nastavitveni pogrešek je razlika med nazivno nastavljeno
točko in dobljeno dejansko nastavljeno točko.
9.2 METODA DVIGOVANJA IN SPUŠČANJA (METODA B)
9.2.1 Postopek
9.2.1.1 Izbere se preskusno breme. Njegova vrednost mora biti
manjša od vrednosti nastavljene točke za približno petkratno
nazivno območje negotovosti (Un).
9.2.1.2 Izbere se vrednost osnovnega povečka bremena "d". Ta naj
bo reda velikosti Un/4, pri čemer je Un nazivno območje
negotovosti, navedeno na napisni ploščici tehtnice. (To breme mora
biti ustrezne vrednosti, da omogoča uporabo etalonskih uteži in
poenostavi izračun, npr. 10, 20, 50, 100, 200, 500).
9.2.1.3 Preskusno breme se pošlje enkrat čez tehtnico in nato še
enkrat, potem ko je bilo povečano za ustrezen poveček, tako da se
preskusno breme z dodanim bremenom, ki imata skupno maso Mo, pri
izbrani nastavljeni točki uvrstita v območje negotovosti. S tem je
tehtnica pripravljena, da začne zapisovati rezultate.
9.2.1.4 Preskušanje se nadaljuje:
Breme Mo se pošlje čez kontrolno tehtnico. Če se pojavi
signal "zavrni", se v drugem preskusu ponovi postopek z
bremenom Mo + d; če pa se pojavi signal "sprejmi", se v
drugem preskusu pošlje čez tehtnico breme Mo - d.
Preskusna metoda, pri kateri se vrednost "d" skladno z
rezultatom kontrolnega tehtanja prišteje ali odšteje, se
ponavlja toliko časa, dokler ni doseženo zahtevano število
prehodov bremena.
9.2.1.5 Dobljeni rezultati se zapišejo v diagram preskusa, ki je
prikazan v točki 9.2.3 te priloge.
Vsaka vodoravna črta v diagramu ustreza določeni vrednosti
bremena Mo id, skupno število črt pa zajema širino območja
negotovosti. Rezultati vsakega prehoda bremena se v obliki
kode vnesejo v diagram, s tem da se za zavrnjena bremena
uporabi 'X', za sprejeta pa 'O'.