Uradni list

Številka 74
Uradni list RS, št. 74/2001 z dne 21. 9. 2001
Uradni list

Uradni list RS, št. 74/2001 z dne 21. 9. 2001

Kazalo

3924. Pravilnik o meroslovnih zahtevah za avtomatske kontrolne in sortirne tehtnice, ki lahko nosijo oznake in znake EEC, stran 7588.

Na podlagi prvega in četrtega odstavka 9. člena in petega odstavka 11. člena zakona o meroslovju (Uradni list RS, št. 22/00) izdaja ministrica za šolstvo, znanost in šport
P R A V I L N I K
o meroslovnih zahtevah za avtomatske kontrolne in sortirne tehtnice, ki lahko nosijo oznake in znake EEC*
I. SPLOŠNI DOLOČBI
1. člen
Ta pravilnik določa meroslovne in z njimi povezane tehnične zahteve, ki jih morajo izpolnjevati avtomatske kontrolne in sortirne tehtnice, ki lahko nosijo oznake in znake EEC (v nadaljnjem besedilu: tehtnice), postopke ugotavljanja skladnosti in overitev, roke rednih overitev ter način označevanja.
Ta pravilnik se označi s skrajšano oznako MP-19-78/1031.
2. člen
Izrazi in definicije, uporabljeni v tem pravilniku, so navedeni v 1. in 2. točki Priloge I, ki je sestavni del tega pravilnika.
II. MEROSLOVNE ZAHTEVE
3. člen
Tehtnice morajo izpolnjevati meroslovne zahteve iz 3., 4. in 5. točke Priloge I in tehnične zahteve iz 6. točke Priloge I.
III. NAPISI IN OZNAKE
4. člen
Tehtnice morajo imeti naslednje napise:
– identifikacijsko oznako proizvajalca,
– identifikacijsko oznako uvoznika, po potrebi,
– serijsko številko in oznako tipa tehtnice,
– znak EEC-odobritve tipa merila,
– največjo zmogljivost: max. ...............................
– najmanjšo zmogljivost: min. ................................
– nazivno območje negotovosti: Un ......................
– hitrost obratovanja: .........število bremen na minuto
– odzivni čas: t .................................. s
– vrednost preskusnega razdelka tehtalne enote, skladno s pravilnikom o meroslovnih zahtevah za neavtomatske tehtnice (Uradni list RS, št. 67/01)
– temperaturne meje: ....°C/ .........................°C
– napajalno napetost: ................................... V
– frekvenco napajalne napetosti: ...................... Hz
– identifikacijsko oznako na tistih delih tehtnice, ki niso neposredno povezani z glavno enoto.
Odvisno od uporabe posamezne tehtnice lahko Urad Republike Slovenije za meroslovje (v nadaljnjem besedilu: urad) v certifikatu o EEC-odobritvi tipa merila zahteva enega ali več dodatnih napisov.
5. člen
Velikost, oblika in razločnost napisov morajo biti take, da jih je pri normalnih pogojih uporabe tehtnice mogoče prebrati brez težav. Napisov ne sme biti mogoče zbrisati.
Napisi morajo biti zbrani na dobro vidnem mestu na tehtnici, bodisi na napisni ploščici, ki je pritrjena v bližini kazalne naprave, ali na sami kazalni napravi.
6. člen
Napisno ploščico mora biti mogoče zapečatiti, razen če je ni mogoče odstraniti, ne da bi se pri tem uničila.
Na napisni ploščici je lahko predviden prostor za žig. Če na ploščici ni prostora za žig, mora biti v njeni bližini predvidena dodatna ploščica v ta namen.
IV. UGOTAVLJANJE SKLADNOSTI
7. člen
Skladnost tehtnic z meroslovnimi zahtevami je mogoče potrditi z EEC-odobritvijo tipa merila, ki ji sledi EEC-prva overitev merila, kot je to določeno v 7., 8. in 9. točki Priloge I.
V. REDNE IN IZREDNE OVERITVE
8. člen
Za tehtnice so obvezne overitve. Rok za redne overitve je 2 leti. Redne in izredne overitve vključujejo:
– ugotavljanje skladnosti tehtnice z EEC-odobrenim tipom merila,
– meroslovni pregled, s katerim se ugotavlja, ali tehtnica ustreza zahtevam tega pravilnika. Meroslovni pregled pri redni in izredni overitvi je enak meroslovnemu pregledu, ki je določen za EEC-prvo overitev merila.
Največji dopustni pogreški pri redni in izredni overitvi so enaki največjim dopustnim pogreškom pri EEC-prvi overitvi merila. Pri redni in izredni overitvi se izvedejo preskusi za EEC-prvo overitev merila.
9. člen
Za izvedbo preskusov pri meroslovnem nadzoru tehtnic v uporabi veljajo določila točke 4.3 Priloge I.
VI. KONČNA DOLOČBA
10. člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne z dnem pristopa Slovenije v Evropsko unijo oziroma z dnem uveljavitve ustreznega mednarodnega sporazuma.
Št. 009-13/01-6
Ljubljana, dne 12. septembra 2001.
dr. Lucija Čok l. r.
Ministrica
za šolstvo, znanost in šport
*Ta pravilnik smiselno povzema vsebino direktive EGS o približevanju zakonov držav članic, ki se nanašajo na avtomatske kontrolne in sortirne tehtnice (78/1031/EGS).
Priloga I
                                 
                       IZRAZI IN DEFINICIJE

1      SPLOŠNE DEFINICIJE

       Tehtnice razvrščajo predmete po njihovi masi v dve ali več
       podskupin.

1.1    Kontrolne tehtnice

       Tehtnice, ki razvrščajo predmete, katerih masa se na obeh
       straneh razlikuje od vnaprej določene vrednosti, imenovane
       nazivna masa.

       Naloga kontrolne tehtnice je, da predmete po vrednosti
       razlike med njihovo in nazivno maso razdeli v dve ali več
       podskupin.

1.2    Sortirne tehtnice

       Tehtnice, ki razvrščajo predmete različnih mas, za katere
       ni vnaprej določene nazivne mase.

       Naloga sortirne tehtnice je, da predmete razporedi v več
       podskupin, od katerih vsako označuje dano območje mase.

1.3    Ta pravilnik ne velja za avtomatske tehtnice z izračunavanjem
       zneska in tiskanjem računa ter za tehtnice za sortiranje jajc.


2      TERMINOLOGIJA

2.1    Razvrstitev po načinu kontrole oziroma sortiranja

2.1.1  Tehtnice, ki razvrstijo predmete v različne skupine, ki
       tehtnico zapuščajo ločeno.

2.1.2  Tehtnice, ki predmete razvrščajo tako, da vsakega
       označijo z določeno oznako skupine, v katero spada.

2.1.3  Tehtnice, ki štejejo predmete v vsaki skupini, ne da bi
       jih ločevale.

2.1.4  Tehtnice, ki oddajo vidni ali zvočni signal za vsak
       predmet v skupini, ne da bi predmete ločevale.

2.2    Razporeditev po načinu delovanja

2.2.1  Zvezne kontrolne in sortirne tehtnice

       Tehtnice z zveznim premikanjem bremen

       Premikanje bremen na sprejemniku bremena je zvezno in
       tehtnica med tem premikanjem poda podatek o masi.

2.2.2  Nezvezne kontrolne in sortirne tehtnice

       Tehtnice z nezveznim premikanjem bremen

       Premikanje bremen na sprejemniku bremena je nezvezno in
       tehtnica poda podatek o masi, ko breme miruje.

2.3    Naprave, ki sestavljajo tehtnico

2.3.1  Merilni sistem

2.3.1.1  Tehtalna enota

         Naprava, ki daje podatke o masi bremena, ki ga kontrolira
         oziroma sortira. Ta naprava je lahko neavtomatska tehtnica
         cela ali njen del.

         Sestavljajo jo sprejemnik bremena, uravnoteževalni
         mehanizem in po možnosti kazalna naprava, ki na primer v
         enotah mase kaže vrednost mase bremena ali razliko med to
         vrednostjo in referenčno vrednostjo.

2.3.1.2  Prožilna naprava

         Naprava, ki dá ukaz za dajanje podatka o masi.

2.3.1.3  Obdelovalna naprava

         Naprava, ki podatke iz tehtalne enote pretvori v signal in
         ta signal obdela tako, da dá ukaz za kontrolo oziroma
         sortiranje.

2.3.1.4  Kazalna naprava

         Naprava, ki daje najmanj enega od naslednjih podatkov:

         - maso kontroliranega oziroma sortiranega bremena,

         - razliko med to maso in referenčno vrednostjo,

         - podskupino, v katero spada kontrolirano oziroma sortirano
         breme.

2.3.2  Transporter

       Naprava, ki premika breme na sprejemnik bremena ali z njega.
       Lahko je sestavni del tehtalne enote.

2.3.3  Nastavitvena naprava

       Naprava za določanje meja mase podskupin.

2.3.4  Sortirna naprava

       Naprava, s pomočjo katere se bremena avtomatsko razvrstijo
       v fizično ločene podskupine. Ni nujno, da je sestavni del
       tehtnice.

2.3.5  Korekturna naprava (servo povratna naprava)

       Naprava, ki glede na rezultate kontrolnega tehtanja
       avtomatsko popravi nastavitev tehtnice tako, da razvršča
       bremena v smeri proti kontrolni tehtnici.

2.3.6  Števec

       Naprava, ki kaže število bremen, ki so se premaknila na
       sprejemnik bremena (števec premika), ali število bremen v
       posamezni podskupini (števci enot).

2.4    Etalonsko preskusno breme

       Breme, s pomočjo katerega se pod pogoji iz točke 7.2.1.1 te
       priloge, preskusi etalonsko območje negotovosti (Us).

2.5    Meroslovne lastnosti

2.5.1  Nazivna nastavljena točka

       Vrednost, izražena v enotah mase, ki jo z nastavitveno
       napravo nastavi operater in s tem določi mejo med
       zaporednima podskupinama.

2.5.2  Dejanska nastavljena točka

       Vrednost v enotah mase, v zvezi s katero je mogoče za isto
       breme sprejeti dve različni odločitvi, vsako z enako
       verjetnostjo.

2.5.3  Nastavitveno območje

       Območje, znotraj katerega je mogoče naravnati nazivno
       nastavljeno točko za dano nazivno vrednost mase bremen.

2.5.4  Nastavitveni presledek (širina podskupine)

       Presledek med dvema zaporednima nazivnima nastavljenima
       točkama, izražen v enotah mase.

2.5.5  Nastavitveni pogrešek

       Razlika med vrednostima nazivne in dejanske nastavljene
       točke.

2.5.6  Težnostna kategorija

       Podskupina bremen, ki spadajo v določeno območje mase. Pri
       "n" nastavljenih točkah je celoten razpon bremen od nič do
       neskončno razvrščen v (n + 1) težnostnih kategorij.

2.5.7  Najmanjša zmogljivost

       Vrednost bremena, pod katero tehtnica mogoče ne bo več
       mogla prepoznati in pravilno razvrstiti bremena v
       podskupino, v katero spada.

2.5.8  Območje negotovosti

       Območje, izraženo z enotami mase, v katerem je odločanje
       tehtnice neopredeljeno.

2.5.8.1  Etalonsko območje negotovosti (Us)

         Območje, ki ga navede proizvajalec in je izraženo z enotami
         mase, znotraj katerega lahko tehtnica pri etalonskem
         preskusnem bremenu in dani obratovalni hitrosti sprejme dve
         različni odločitvi.

2.5.8.2  Nazivno območje negotovosti (Un)

         Območje, ki ga navede proizvajalec in je izraženo z enotami
         mase, znotraj katerega lahko tehtnica za dani proizvod in
         obratovalno hitrost sprejme dve različni odločitvi.

2.5.8.3  Dejansko območje negotovosti (Ua)

         Območje, ki ga določi urad in je izraženo z enotami mase,
         znotraj katerega lahko tehtnica pri etalonskem preskusnem
         bremenu oziroma danem proizvodu in obratovalni hitrosti
         sprejme dve različni odločitvi.

         Dogovorna vrednost je enaka 6  (od -3 do +3 sigma ), sigma
         je enak standardnemu odmiku.

2.5.9  Hitrost kontrolnega oziroma sortirnega tehtanja
       (obratovalna hitrost)

       Število bremen, kontroliranih oziroma sortiranih na enoto
       časa.

2.5.10 Dolžina bremena

       Dolžina bremena, izmerjena v smeri, v kateri se premika.

2.5.11 Tehtalni čas

       Čas, ki preteče med trenutkom, ko je breme popolnoma na
       sprejemniku bremena, in trenutkom, ko je dan podatek o
       masi.

2.5.12 Odzivni čas

       Čas, ki preteče med trenutkom, ko je breme popolnoma na
       sprejemniku bremena, in trenutkom, ko se trenutni odziv
       tehtalne enote za manj kot Un razlikuje od končnega odziva.
                        MEROSLOVNE ZAHTEVE

3      SPLOŠNO

3.1    Vrednost razdelka tehtalne enote

       Če ima tehtalna enota kazalno napravo, katere skala je
       razdeljena v enote mase, morata biti njena vrednost
       razdelka in vrednost preskusnega razdelka skladni z
       zahtevami Pravilnika o meroslovnih zahtevah za neavtomatske
       tehtnice.

3.2    Največje etalonsko območje negotovosti

       Ne glede na zahteve v točki 5.1.2 te priloge etalonsko
       območje negotovosti (Us) ne sme biti večje od:

       - 1 g za bremena z nazivno maso do vključno 100 g,

       - 1 % za bremena z nazivno maso nad 100 g.

3.3    Razmerje med nazivnim in etalonskim območjem negotovosti

       Nazivno območje negotovosti (Un) ne sme biti manjše od
       etalonskega območja negotovosti (Us).

4      NAJVEČJI DOPUSTNI POGREŠKI

4.1    Največji dopustni pogreški pri EEC-odobritvi tipa merila

4.1.1  Tehtalna enota

       Če ima tehtalna enota kazalno napravo s skalo, ki je
       razdeljena na enote mase, se šteje za neavtomatsko tehtnico
       in mora biti po statičnem preskusu glede največjih
       dovoljenih pogreškov skladna z zahtevami Pravilnika o
       meroslovnih zahtevah za neavtomatske tehtnice.

4.1.2  Dejansko območje negotovosti (Ua)

       Dejansko območje ali območja negotovosti, ugotovljena med
       preskusi, izvedenimi skladno z 9. točko te priloge, ne
       smejo presegati   0,8-kratnega etalonskega območja
       negotovosti (Us).

4.1.3  Nastavitveni pogrešek

       Nastavitveni pogrešek ne sme biti večji od 0,5-kratnega
       etalonskega območja negotovosti (Us).
4.1.4  Sprememba dejanske nastavljene točke s časom

       Sprememba dejanske nastavljene točke v osmih urah
       obratovanja ne sme preseči 0,5-kratnega etalonskega območja
       negotovosti (Us).

4.1.5  Sprememba dejanske nastavljene točke s temperaturo

       Sprememba dejanske nastavljene točke pri temperaturni
       razliki 5 °C ne sme preseči 0,5-kratnega etalonskega
       območja negotovosti (Us).

4.1.6  Vpliv ekscentrične obremenitve

       Če je breme mogoče naložiti ekscentrično, največja razlika
       med vrednostmi mas, ki so potrebne za doseganje
       uravnoteženega položaja pri bremenu, ki je enako najmanjši
       zmogljivosti, ne sme presegati 0,5-kratnega etalonskega
       območja negotovosti (Us) ne glede na to, kje so bremena
       naložena na sprejemnik bremena.

4.2    Največji dopustni pogreški pri EEC-prvi overitvi merila

4.2.1  Tehtalna enota

       Če ima tehtalna enota kazalno napravo, katere skala je
       razdeljena na enote mase, se šteje za neavtomatsko tehtnico
       in mora biti pri statičnem preskusu glede največjih
       dopustnih pogreškov skladna z zahtevami Pravilnika o
       meroslovnih zahtevah za neavtomatske tehtnice.

4.2.2  Dejansko območje negotovosti (Ua)

       Dejansko območje ali območja negotovosti, ugotovljena med
       preskusi, ki se izvedejo skladno z 9. točko te priloge, ne
       smejo preseči 0,8-kratnega nazivnega območja negotovosti
       (Un).

4.2.3  Nastavitveni pogrešek

       Nastavitveni pogrešek ne sme preseči 0,8-kratnega nazivnega
       območja negotovosti (Un).

4.2.4  Sprememba dejanske nastavljene točke s časom

       Sprememba dejanske nastavljene točke v osmih urah
       obratovanja ne sme preseči 0,5-kratnega nazivnega območja
       negotovosti (Un).

4.2.5  Sprememba dejanske nastavljene točke s temperaturo

       Sprememba dejanske nastavljene točke pri temperaturni
       razliki 5 °C ne sme preseči 0,5-kratnega nazivnega območja
       negotovosti (Un).

4.3    Največji dovoljeni pogreški med uporabo

4.3.1  Tehtalna enota

       Če ima tehtalna enota kazalno napravo, katere skala je
       razdeljena na enote mase, se šteje za neavtomatsko tehtnico
       in mora biti pri statičnem preskusu glede največjih
       dopustnih pogreškov skladna z zahtevami Pravilnika o
       meroslovnih zahtevah za neavtomatske tehtnice.

4.3.2  Dejansko območje negotovosti (Ua)

       Območje negotovosti, ugotovljeno med preskusi, izvedenimi
       skladno z 9. točko te priloge, ne sme preseči nazivnega
       območja negotovosti (Un).

4.3.3  Nastavitveni pogrešek

       Nastavitveni pogrešek ne sme preseči 0,5-kratnega nazivnega
       območja negotovosti (Un).


5      POGOJI ZA UPORABO NAJVEČJIH DOPUSTNIH POGREŠKOV

5.1    Normalni pogoji uporabe

5.1.1  Masa bremen

       Masa bremen mora biti v območju med največjo in najmanjšo
       zmogljivostjo tehtnice.

5.1.2  Najmanjša zmogljivost

       Najmanjša zmogljivost ne sme biti manjša od:

       25 Un za Un < / = 20 mg,

       50 Un za 200 mg < / = Un < / = 500 mg,

       100 Un za 500 mg < / = Un.

5.1.3  Tehtalni čas

       Tehtalni čas mora biti daljši ali enak odzivnemu času ter
       krajši ali enak času, v katerem je breme popolnoma na
       sprejemniku bremena.

       Urad lahko odloči, da se določba prejšnjega odstavka te
       točke ne upošteva, če to dopuščajo načela konstrukcije
       in/ali delovanja tehtnice.

       Za vse hitrosti, ki so manjše ali enake največji
       obratovalni hitrosti, morata ostati nastavitveni pogrešek
       in območje negotovosti manjša ali enaka vrednostim,
       navedenim v 4. točki te priloge.

5.2    Vplivni dejavniki

5.2.1  Temperatura

       Tehtnice morajo biti skladne z zahtevami 4. točke te
       priloge pri vseh navidezno konstantnih temperaturah v
       območju najmanj 25 °C.

       Če je tehtnica namenjena za obratovanje v temperaturno
       nadzorovanih razmerah, se lahko temperaturno območje
       zmanjša za 10 °C.

       Šteje se, da je temperatura navidezno konstantna, če sta
       izpolnjena naslednja dva pogoja:

       - če razlika med skrajnima temperaturama, zapisanima med
       preskusom, ni večja od 5 °C,

       - če sprememba temperature v petih minutah ni večja od 1 °C.

5.2.2  Napajanje

       Dejanska nastavljena točka in dejansko območje negotovosti
       (Ua)  morata biti skladna z zahtevami 4. točke te priloge
       pri naslednjih spremembah napajanja:

       od -15 % do +10 % nazivne napetosti in

       od -2 % do + 2 % nazivne frekvence.

5.2.3  Drugi vplivni dejavniki

       Če so tehtnice izpostavljene vplivnim dejavnikom, ki niso
       navedeni v točkah 5.2.1 in 5.2.2 te priloge in so posledica
       razmer pri namestitvi ali nameravani uporabi tehtnic,
       morajo biti skladne z zahtevami 4. točke te priloge.
                                 
                        TEHNIČNE ZAHTEVE
                                 
6      SPLOŠNO

6.1    Primernost za uporabo

       Tehtnice morajo ustrezati nameravani uporabi in morajo
       imeti skrbno načrtovano in robustno konstrukcijo.

6.2    Nenamerno napačno naravnavanje

       Tehtnice morajo biti konstruirane tako, da normalno ne more
       priti do napačnega naravnavanja, ki bi lahko vplivalo na
       njihovo delovanje, ne da bi bilo to mogoče takoj odkriti.

6.3    Blažilnik nihanja (amortizer)

       Blažilniki nihanja, na katerih značilnosti temperaturne
       spremembe vplivajo do take mere, da obratovanje in točnost
       tehtnice padeta pod predpisane tolerance, morajo biti
       opremljeni z avtomatsko kompenzacijsko napravo.

       Signal mora pokazati, kdaj ima naprava pravo temperaturo.
       Blažilnik nihanja ne sme biti lahko dostopen nepooblaščenim
       osebam.

6.4    Transporter

       Če transporter sestavljajo pasovi, trakovi ali verige,
       namenjeni za prenašanje bremen do sprejemnika bremena, in
       če so pasovi, trakovi ali verige opremljeni z napravami za
       reguliranje natega, te naprave ne smejo biti lahko
       dosegljive, če bi naravnavanje natega lahko vplivalo na
       podatke o masi, ki jih daje tehtalna enota.

6.5    Niveliranje

6.5.1  Tehtnice morajo ležati izravnano.

6.5.2  Če je tehtnice mogoče premikati, morajo biti opremljene z
       nivelirno napravo in kazalnikom niveliranja. Če so tehtnice po
       dolžini ali prečno nagnjene do 5 %, morajo biti skladne z
       zahtevami 4. točke te priloge.

6.5.3  Kjer je za izpolnjevanje zahtev točke 6.5.2 te priloge
       nameščen kazalnik niveliranja, mora biti občutljivost kazalnika
       taka, da se njegov gibajoči se kazalni del premakne za vsaj 2 mm
       pri naklonu 0,5 %.

6.6    Naprava za uravnoteženje in nastavitvena naprava

       Napravo za uravnoteženje in nastavitveno napravo mora biti
       skladno z njunim načinom obratovanja mogoče naravnati na
       najmanj četrtino nazivnega območja negotovosti ne glede na
       to, ali je tehtnica obremenjena ali ne.

6.7    Odstranljive mase

       Odstranljive mase morajo biti bodisi uteži srednjih ali
       višjih razredov točnosti, skladne s predpisi, ki veljajo
       zanje, ali namensko načrtovane mase, ki jih je mogoče od
       takih uteži razločevati po obliki in jih identificirati s
       tehtnico.

                  NAČINI UGOTAVLJANJA SKLADNOSTI
                                 
7      EEC-ODOBRITEV TIPA MERILA

7.1    Vloga za EEC-odobritev tipa merila

       Vlogi za EEC-odobritev tipa merila je treba priložiti
       tehtnico zadevnega tipa, vsebovati pa mora naslednje
       podatke in dokumente:

7.1.1  Meroslovne lastnosti:

       - posebne značilnosti tehtalne enote,

       - največja obratovalna hitrost, skladno s hitrostjo
       transporterja bremena in dolžino bremena, ter električne
       značilnosti sestavnih delov merilnega sistema.

7.1.2  Opisni dokumenti:

       - risbe splošne razporeditve,

       - fotografije in po potrebi risbe ali modeli meroslovno
       zanimivih podrobnosti,

       - shematični diagrami, ki ilustrirajo način delovanja, ter
       tehnični opis tehtnice.

7.2    Pregled za EEC-odobritev tipa merila

7.2.1  Preskusi za EEC-odobritev tipa merila

       Tehtnice morajo biti skladne z meroslovnimi zahtevami,
       navedenimi v točkah 3, 4.1 in 5  te priloge, glede na
       etalonsko območje negotovosti (Us) za etalonska preskusna
       bremena znotraj njihovega obratovalnega območja, tj. med
       najmanjšo in največjo zmogljivostjo ter najmanjšo in
       največjo hitrostjo.

       Tehtnice, ki imajo več nazivnih nastavljenih točk, se
       preskusijo z najmanj dvema nazivnima nastavljenima točkama.

       Etalonsko preskusno breme

       Pri preskušanju za EEC-odobritev tipa merila je treba
       uporabiti etalonsko preskusno breme.

       Etalonsko preskusno breme mora izpolnjevati naslednje
       pogoje:

       - masa "m"   = max., min. in 1/2 (max. + min.)

       - dolžina "L" (cm) = koren(m) (g)  20 %

       - višina "h" = L/2

       - konstantna masa,

       - trden material,

       - nehigroskopičen material,

       - neelektrostatičen material,

       - po možnosti brez stika kovina-kovina.

7.2.1.1   Statični preskusi

7.2.1.1.1 Preskusi z ekscentričnimi bremeni

          Če je bremena mogoče na sprejemnik bremena naložiti
          ekscentrično, se preskus izvede z bremenom, ki je enako
          najmanjši zmogljivosti, in se zaporedoma polaga na različna
          mesta na sprejemniku bremena. V točki 4.1.6 te priloge so
          navedeni največji dopustni pogreški.

7.2.1.1.2 Posebni preskusi za tehtnice s tehtalno enoto, ki sestoji
          iz enotne, neavtomatske tehtnice

          Tehtalna enota take tehtnice se preskusi na občutljivost,
          mobilnost in točnost, kot je določeno s Pravilnikom o
          meroslovnih zahtevah za neavtomatske tehtnice.

          Največji dopustni pogreški morajo biti enako kot pri
          neavtomatskih tehtnicah skladni z vrednostjo preskusnega
          razdelka in razredom točnosti.

7.2.1.2   Merjenje odzivnega časa

          Odzivni čas se meri pod stabilnimi preskusnimi pogoji in
          brez vpliva nepotrebnih vplivnih dejavnikov. Dobljene
          vrednosti ne smejo biti večje od vrednosti na napisih.
          Podatki iz točke 7.1.1 te priloge v zvezi z največjo
          obratovalno hitrostjo kot funkcijo hitrosti transporterja
          za breme in dolžine bremena morajo biti združljivi z
          dobljenimi vrednostmi za odzivni čas.

7.2.1.3   Preskusi pri normalnih pogojih uporabe

7.2.1.3.1 Območje negotovosti in nastavitveni pogrešek

          Preskusi se izvedejo po metodi C, ki je opisana v točki 9.3
          te priloge.

7.2.1.3.2 Sprememba dejanske nastavljene točke s časom

          Preskusi se izvedejo z etalonskimi preskusnimi bremeni, ne
          da bi se pri tem spremenile nastavitve tehtnice in ne da bi
          se spremenili vplivni dejavniki. Preskuse je treba v osmih
          urah obratovanja večkrat ponoviti. Med temi preskusi se za
          pridobivanje rezultatov lahko uporabijo električne metode
          merjenja.

7.2.1.3.3 Temperaturno pogojeno spreminjanje dejanske nastavljene
          točke

          Preskusi se izvedejo z etalonskimi preskusnimi bremeni, ne
          da bi se pri tem spremenile nastavitve tehtnice in ne da bi
          se spremenili vplivni dejavniki, razen temperature.
          Preskuse je treba večkrat ponoviti, in to v temperaturnem
          območju, ki ga navede proizvajalec. Med temi preskusi se
          lahko za pridobivanje rezultatov uporabijo električne
          metode merjenja.

7.2.2  Preskusi skladnosti s tehničnimi zahtevami

       Na podlagi teh preskusov mora biti mogoče ugotoviti, ali so
       tehtnice skladne s tehničnimi zahtevami, navedenimi v 6.
       točki te priloge.

7.2.3  Omogočanje preskušanja

       Urad lahko za namene preskušanja zahteva od vložnika
       etalonska preskusna bremena, opremo za ravnanje s tehtnico,
       ustrezno usposobljeno osebje in potrebne kontrolne
       tehtnice.

7.2.4  Kraj preskušanja

       Tehtnice, predložene v odobritev tipa, se lahko preskušajo:

       - v prostorih urada ali

       - na drugem ustreznem kraju, za katerega se dogovorita urad
       in vložnik.


8      EEC-PRVA OVERITEV MERILA

8.1    Preskusi za EEC-prvo overitev merila

       Glede na nazivno območje negotovosti (Un) za dani izdelek
       ali izdelke v obratovalnem območju, tj. med najmanjšo in
       največjo zmogljivostjo ter najmanjšo in največjo hitrostjo,
       morajo biti tehtnice skladne z zahtevami, navedenimi v
       točkah 3, 4.2, 5 in 6 te priloge.
       EEC-prvo overitev izvede urad v eni ali dveh fazah.

8.1.1  Preskusi v prvi fazi

       Izvedejo se statični preskusi po točki 7.2.1.1 te priloge.

8.1.2  Preskusi v drugi fazi

       Preverita se območje negotovosti in nastavitveni pogrešek,
       in to po eni od metod, opisanih v 9. točki te priloge, in z
       izdelki, za katere je tehtnica namenjena. V vseh primerih
       se najmanj en preskus izvede pri najmanjši zmogljivosti.
       V primeru spora se kot referenčna metoda uporabi metoda C.

8.2    Omogočanje preskušanja

       Urad lahko za namene preskušanja od vložnika zahteva
       preskusna bremena, opremo za ravnanje s tehtnico, ustrezno
       usposobljeno osebje in potrebne kontrolne tehtnice.

8.3    Kraj EEC-prve overitve merila

       Prva faza se lahko izvede v delavnici ali na kakšnem drugem
       ustreznem kraju pri uradu; druga faza se izvede na kraju
       namestitve.

       Če se EEC-prva overitev merila izvede v eni fazi, se ta
       izvede na kraju namestitve.
                                 
                         PRESKUSNE METODE

9         PRESKUSNE METODE

9.1       METODA POVEČEVANJA (METODA A)

9.1.1    Postopek

9.1.1.1  Uporabi se preskusno breme, ki je enako želenemu bremenu.

9.1.1.2  Nastavljena točka, ki se preskuša, se naravna tako, da se
         med "n" tehtanji vedno pojavi signal "zavrni".

         Če ima tehtnica dve ali več nastavljenih točk in če je
         nastavitveni presledek tehtnice majhen, morajo biti
         nastavljena točka ali točke, ki niso v uporabi, nastavljene
         dovolj daleč od preskušane točke, da med preskusi ne pride
         do motenj.

9.1.1.3  Breme se poveča za približno eno desetino nazivnega
         območja negotovosti (Un), ki je navedeno na tehtnici, in s
         preskusnim bremenom se "n"-krat prečka tehtnica.

9.1.1.4  Nato se preskusno breme povečuje za posamezne povečke,
         dokler se najmanj enkrat med "n" tehtanji ne pojavi signal
         "sprejmi".

9.1.1.5  V nadaljevanju preskusa se preskusno breme povečuje za
         posamezne povečke, dokler se vedno med "n" tehtanji ne pojavi
         signal "sprejmi".

9.1.1.6  Preskus se nadaljuje za več povečkov teže preko te točke.

9.1.1.7  Rezultati se vnesejo v tabelo.

9.1.1.8  Preskusni postopek se ponovi z istimi preskusnimi bremeni
         tako, da se le-ta zmanjšujejo za posamezne zmanjške ali z
         naključno uporabo bremen.

         Pri naključnem postopku je za vsak zmanjšek potrebno
         preskusno breme.

9.1.1.9  Rezultati se vnesejo v tabelo.

9.1.2    Izračuni

9.1.2.1  Iz dobljenih rezultatov se izračuna odstotek zavrnitev in
         sprejemov.

9.1.2.2  Na koordinatni papir se nariše razmerje med povečanimi
         oziroma zmanjšanimi bremeni ter odstotkom zavrnitve.

9.1.2.3  Iz ravne črte, ki bi morala nastati, se izbere primeren
         presledek na obeh straneh točke 50 % (vrednosti presledkov
         2,275 % - 50 % in 50 % - 97,725 % ustrezajo 2 sigma).

9.1.2.4  Odčita se presledek teže, ki ustreza tema dvema točkama.

9.1.2.5  Presledek teže, deljen z dve, da vrednost sigma.

9.1.2.6  Oceni se dogovorna vrednost območja negotovosti (6 sigma).

9.1.2.7  Vrednost na točki 50 % (sredinska točka v območju
         negotovosti) je vrednost dejanske nastavljene točke.

9.1.2.8  Nastavitveni pogrešek je razlika med nazivno nastavljeno
         točko in dobljeno dejansko nastavljeno točko.


9.2      METODA DVIGOVANJA IN SPUŠČANJA (METODA B)

9.2.1    Postopek

9.2.1.1  Izbere se preskusno breme. Njegova vrednost mora biti
         manjša od vrednosti nastavljene točke za približno petkratno
         nazivno območje negotovosti (Un).

9.2.1.2  Izbere se vrednost osnovnega povečka bremena "d". Ta naj
         bo reda velikosti Un/4, pri čemer je Un nazivno območje
         negotovosti, navedeno na napisni ploščici tehtnice. (To breme mora
         biti ustrezne vrednosti, da omogoča uporabo etalonskih uteži in
         poenostavi izračun, npr. 10, 20, 50, 100, 200, 500).

9.2.1.3  Preskusno breme se pošlje enkrat čez tehtnico in nato še
         enkrat, potem ko je bilo povečano za ustrezen poveček, tako da se
         preskusno breme z dodanim bremenom, ki imata skupno maso Mo, pri
         izbrani nastavljeni točki uvrstita v območje negotovosti. S tem je
         tehtnica pripravljena, da začne zapisovati rezultate.

9.2.1.4  Preskušanje se nadaljuje:

         Breme Mo se pošlje čez kontrolno tehtnico. Če se pojavi
         signal "zavrni", se v drugem preskusu ponovi postopek z
         bremenom Mo + d; če pa se pojavi signal "sprejmi", se v
         drugem preskusu pošlje čez tehtnico breme Mo - d.

         Preskusna metoda, pri kateri se vrednost "d"  skladno z
         rezultatom kontrolnega tehtanja prišteje ali odšteje, se
         ponavlja toliko časa, dokler ni doseženo zahtevano število
         prehodov bremena.

9.2.1.5  Dobljeni rezultati se zapišejo v diagram preskusa, ki je
         prikazan v točki 9.2.3 te priloge.

         Vsaka vodoravna črta v diagramu ustreza določeni vrednosti
         bremena Mo id, skupno število črt pa zajema širino območja
         negotovosti. Rezultati vsakega prehoda bremena se v obliki
         kode vnesejo v diagram, s tem da se za zavrnjena bremena
         uporabi 'X', za sprejeta pa 'O'.

AAA Zlata odličnost