Vaše trenutno stanje
- Zahtevano
- Analitika
- Oglaševanje
Prikaži podrobnosti
Priloga I
1. SPLOŠNE ZAHTEVE ZA MERILNE SISTEME
1.1 Definicije
1.1.1 Merilni sistem
Merilni sistem za vse tekočine razen vode zajema
poleg pretočnega merila iz Pravilnika o meroslovnih
zahtevah za pretočna merila za tekočine razen vode,
ki lahko nosijo oznake in znake EEC, in pomožne
opreme, za katero velja Pravilnik o meroslovnih
zahtevah za pomožno opremo za pretočna merila za
tekočine razen vode, ki lahko nosi oznake in znake
EEC, in je lahko povezana s pretočnim merilom, tudi
vso opremo za zagotavljanje pravilnosti meritev
oziroma omogočanje delovanja kakor tudi vso drugo
opremo, ki lahko na kakršen koli način vpliva na
meritve.
Če deluje več pretočnih meril, ki so namenjena za
ločene meritve in imajo skupne sestavne dele, se
vsako pretočno merilo obravnava kot merilni sistem s
skupnimi elementi.
Če je več pretočnih meril namenjenih za eno samo
meritev, se pretočna merila obravnavajo kot en sam
merilni sistem.
1.1.2 Najmanjša količina merjenja
Najmanjša količina merjenja merilnega sistema se
določa skladno z zahtevami Pravilnika o meroslovnih
zahtevah za pretočna merila za tekočine razen vode,
ki lahko nosijo oznake in znake EEC, in Pravilnika o
meroslovnih zahtevah za pomožno opremo za pretočna
merila za tekočine razen vode, ki lahko nosi oznake
in znake EEC, ter v skladu s tem pravilnikom.
V merilnih sistemih, ki so namenjeni za merjenje
tekočine, ki jo sprejme sistem, se najmanjša
prostornina tekočine, za katero je meritev tipsko
odobrena, imenuje najmanjša sprejeta količina
merjenja. Zahteva iz prvega odstavka te točke, ki se
nanaša na najmanjšo količino merjenja, velja
analogno tudi za najmanjšo sprejeto količino
merjenja.
1.1.3 Separator plina
Separator plina je naprava za zvezno ločevanje in
odstranjevanje zraka ali plinov, vsebovanih v
tekočini.
Naprava za odstranjevanje plina načeloma deluje
samodejno. Ta zahteva pa se opusti, če obstaja
mehanizem, ki samodejno ustavi dotok tekočine, kadar
obstaja nevarnost, da bo zrak ali plin vstopil v
pretočno merilo. V takem primeru se lahko meritev
nadaljuje, če je zrak ali plin ročno ali avtomatsko
odstranjen.
1.1.4 Ekstraktor plina
Ekstraktor plina je naprava, ki izločuje zrak ali
pline, ki so se nabrali v cevovodu nad pretočnim
merilom v obliki žepov, ki so samo rahlo pomešani s
tekočino.
Zahteve v točki 1.1.3, ki se nanašajo na napravo za
odvajanje plinov za separator plina, veljajo tudi za
ekstraktor plina.
1.1.5 Posebni ekstraktor plina
Posebni ekstraktor plina je naprava, ki podobno kot
separator plina, vendar v manj zahtevnih
obratovalnih pogojih zvezno ločuje zrak in pline od
tekočine in samodejno ustavi pretok tekočine, če
obstaja nevarnost, da bi zrak ali plini, ki so se
nabrali v obliki žepov in so samo rahlo pomešani s
tekočino, vstopili v pretočno merilo.
1.1.6 Posoda za utekočinjenje
Posoda za utekočinjenje je zaprta posoda, v kateri
se v merilnih sistemih z utekočinjenimi plini pod
tlakom zbirajo plini, ki se nahajajo v tekočini, ki
se želi izmeriti, in se pred meritvijo utekočinijo.
1.1.7 Indikator plina
Indikator plina je naprava, ki omogoča enostavno
ugotavljanje zračnih ali plinskih mehurčkov v
tekočini.
1.1.8 Okence
Okence je element za preverjanje, ali je ves merilni
sistem ali njegov del v celoti napolnjen s tekočino.
1.2 Obseg
Splošne zahteve iz 1. točke veljajo za vse tipe
merilnih sistemov, če v 2. točki ni določeno
drugače.
1.3 Pretočna merila, mejni pretoki
Pretočna merila, ki so vgrajena v merilni sistem
skupaj s pomožno opremo, morajo imeti EEC-odobritev
tipa za merjenje določene tekočine v normalnih
delovnih pogojih.
Za ta pretočna merila se zahteva ločena
EEC-odobritev tipa ali odobritev, ki je vključena v
EEC-odobritev tipa merilnega sistema, v katerega so
vgrajeni. Mejni pretoki (največji in najmanjši
pretok) merilnega sistema se lahko razlikujejo od
mejnih pretokov pretočnega merila. V takih primerih
je treba preveriti, ali sta največji in najmanjši
pretok merilnega sistema združljiva z vrednostmi
pretočnega merila. Tudi če je pretočno merilo
odobreno kot sestavni del merilnega sistema, mora
biti v vseh primerih skladno z zahtevami Pravilnika
o meroslovnih zahtevah za pretočna merila za
tekočine razen vode, ki lahko nosijo oznake in znake
EEC. Če je več pretočnih meril vzporedno
priključenih na en sam merilni sistem, je treba pri
določanju mejnih pretokov merilnega sistema
upoštevati vsoto največjih in najmanjših pretokov
posameznih pretočnih meril, razen v posebnih
primerih, ki so določeni v tej prilogi. Največji
pretok merilnega sistema mora biti najmanj dvakratni
skupni najmanjši pretok njegovega pretočnega merila
oziroma pretočnih meril.
1.4 Točka prenosa
1.4.1 Merilni sistemi morajo imeti točko, ki določa
količino dotoka oziroma sprejema tekočine in se
imenuje točka prenosa ali referenčna točka. Ta točka
prenosa se pri sistemih za dovajanje nahaja pod
pretočnim merilom, pri sistemih za sprejem pa nad
pretočnim merilom.
1.4.2 Obstajata dva tipa merilnih sistemov, in sicer
sistemi "praznih cevi" in sistemi "polnih cevi";
izraz "cev" vključuje tudi toge cevovode.
1.4.2.1 Sistemi praznih cevi so pri opremi za dovajanje
merilni sistemi, pri katerih se točka prenosa nahaja
nad dovodno cevjo. Ta točka prenosa je pogosto v
obliki pregradnega okenca ali zapiralne naprave, v
obeh primerih pa je združena s sistemom, ki
zagotavlja praznjenje dovodne cevi po vsaki meritvi.
1.4.2.2 Merilni sistemi polnih cevi so pri opremi za
dovajanje merilni sistemi, pri katerih točko prenosa
sestavlja zapiralna naprava v dovodnem cevovodu. Če
ima cevovod prost konec, mora biti zapiralna naprava
nameščena čim bližje temu prostemu koncu.
1.4.2.3 Za opremo za sprejem tekočine analogno veljajo enake
zahteve kot za sprejemni cevovod nad pretočnim
merilom.
1.5 Filtri
Merilni sistemi morajo imeti nad pretočnimi merili
napravo za zbiranje trdnih nečistoč iz tekočin
(filter). Filtri morajo biti po možnosti nameščeni
tako, da so lahko dosegljivi.
1.6 Odstranjevanje zraka ali plinov
1.6.1 Splošna zahteva
Merilni sistemi morajo biti nameščeni tako, da nad
pretočnim merilom ne omogočajo dostopa zraka ali
sproščanja plinov v tekočino. Če obstaja nevarnost,
da ta zahteva ne bo izpolnjena, mora biti v merilni
sistem vgrajena naprava za odstranjevanje plinov, ki
bo omogočala pravilno odstranitev zraka oziroma
neraztopljenih plinov, ki se morda nahajajo v
tekočini, preden gre ta skozi pretočno merilo.
Oprema za odstranjevanje plinov mora biti primerna
za pogoje dovajanja in urejena tako, da dodatni
pogrešek zaradi vpliva zraka in plinov pri merilnih
rezultatih ne preseže:
- 0,5 % izmerjene količine za tekočine (ki niso
pitne tekočine), katerih viskoznost ne presega
1 mPas,
- 1 % izmerjene količine za pitne tekočine in
tekočine, pri katerih viskoznost presega 1 mPas.
Ni pa treba, da je pogrešek manjši od 1 % najmanjše
količine merjenja.
1.6.2 Črpani pretok
1.6.2.1 Če tlak pri vstopu v črpalko (četudi samo za
trenutek) pade pod atmosferski tlak ali pod tlak
nasičenih hlapov tekočine, je treba zagotoviti
separator plina (skladno s točko 1.6.6).
1.6.2.1.1 Separator plina, ki je namenjen za obratovanje
pri največjem pretoku, ki ne presega 100 m3/h, mora
imeti bodisi ločeno EEC-odobritev tipa ali
odobritev, ki je vključena v EEC-odobritev tipa
merilnega sistema, katerega sestavni del je, če se v
tem pravilniku zahteva odobritev za tak sistem. Pri
separatorjih plina, ki so namenjeni za obratovanje
pri pretokih nad 100 m3/h, pa je odobritev tipa
zagotovljena po analogiji z odobrenim tipom enake
konstrukcije in manjših mer. Separatorji plina, ki
so opravili ločene EEC-odobritve tipa, se lahko v
merilnih sistemih uporabljajo brez indikatorjev
plina.
1.6.2.1.2 Separator plina se načeloma namesti za črpalko,
lahko pa je s črpalko kombiniran.
Separator plina mora biti vedno nameščen čim bližje
pretočnemu merilu, tako da je padec tlaka zaradi
pretoka tekočine med obema sestavnima deloma
zanemarljiv.
1.6.2.1.3 Meje obratovanja separatorja plina so:
(a) največji pretok ali pretoki ene ali več določenih
tekočin;
(b) zgornje in spodnje meje tlaka, ki so združljive s
pravilnim delovanjem naprave za odstranjevanje
plina.
1.6.2.1.4 Če ima separator plina, ki je namenjen za
obratovanje pri največjem pretoku, ki ne presega
100 m3/h, ločeno EEC-odobritev tipa, mora znotraj
meja pogreška, ki so določene v točki 1.6.1,
zagotavljati odstranjevanje zraka ali plinov, ki so
pomešani z merjeno tekočino, pod naslednjimi
preskusnimi pogoji:
(a) merilni sistem mora obratovati pri največjem
pretoku in pri najmanjšem tlaku, ki je za
separator plina določen;
(b) dopustno je vsako prostorninsko razmerje
zraka ali plinov in tekočine, če je separator
plina zasnovan za največji pretok, ki je manjši
ali enak 20 m3/h; omejeno pa mora biti na 30 %,
če je separator plina zasnovan za največji
pretok, ki je večji od 20 m3/h. (Za določitev
odstotka je treba zrak oziroma plin izmeriti pri
atmosferskem tlaku.)
Poleg tega mora avtomatska naprava za odstranjevanje
plina pravilno delovati pri največjem tlaku, ki je
predpisan za separatorje plina.
1.6.2.1.5 Če je separator plina odobren kot sestavni del,
ki je vgrajen v odobreni merilni sistem, zanj
veljajo zahteve iz točke 1.6.2.1.4. V takem primeru
indikator plina ni potreben.
Če ima merilni sistem vgrajen indikator plina
skladno z definicijo iz točke 1.1.7, mora separator
plina v mejah pogreška, ki so določene v točki
1.6.1, zagotavljati odstranjevanje zraka ali plinov,
pomešanih z merjeno tekočino, in sicer pod
naslednjimi pogoji:
(a) merilni sistem mora obratovati pri največjem
pretoku in najmanjšem tlaku;
(b) razmerje med prostornino zraka oziroma
plinov in tekočino ne sme preseči:
- 20 % za nepitne tekočine z viskoznostjo, ki ne
presega 1 mPas,
- 10 % za pitne in druge tekočine z viskoznostjo,
ki presega 1 mPas(1)
----------
(1) Zahteve iz alinei (a) in (b) so ponavadi
izpolnjene s pravilno zgrajenim
separatorjem, če je njegova efektivna
prostornina najmanj enaka 8 % prostornine, ki
se dobavi v eni minuti pri največjem pretoku,
ki je označen na napisni ploščici merilnega
sistema.
Če razmerje med prostornino zraka oziroma plinov in
tekočine presega gornje odstotke in če separator
plinov ne izpolnjuje zahtev glede največjih
dopustnih pogreškov, morajo biti v indikatorju plina
jasno vidni mehurčki zraka oziroma plina.
1.6.2.2 Če je tlak ob vstopu v črpalko konstantno višji od
atmosferskega tlaka in tlaka nasičenih hlapov
tekočine in če ni separatorja plina, je potreben
ekstraktor plina ali posebni ekstraktor plina, če se
lahko medtem, ko ni pretoka, med črpalko in
pretočnim merilom pojavijo plini ali če v cevovodu
nastanejo zračni žepi (npr. ko je dovajalni
rezervoar popolnoma prazen) tako, da povzročijo
specifični pogrešek, ki presega 1 % najmanjše
količine merjenja.
1.6.2.2.1 Ekstraktor plina ali posebni ekstraktor plina,
ki je namenjen za obratovanje pri največjem pretoku,
ki ne presega 100 m3/h, ima lahko bodisi ločeno
EEC-odobritev tipa ali odobritev tipa, ki je
vključena v EEC-odobritev tipa merilnega sistema,
katerega del je, če se v tem pravilniku zahteva
odobritev tipa sistema.
Če pa je ekstraktor plina namenjen za obratovanje
pri največjem pretoku, ki presega 100 m3/h, se lahko
odobritev tipa podeli analogno z odobrenimi tipi za
enako konstrukcijo in z manjšimi merami.
Ekstraktorji plina in posebni ekstraktorji plina, ki
imajo ločene EEC-odobritve tipa, se lahko v merilnih
sistemih uporabljajo brez indikatorjev plina.
1.6.2.2.2 Ekstraktor plina ali posebni ekstraktor plina
se načeloma namesti za črpalko, lahko pa se tudi
kombinira s črpalko.
V obeh primerih se ponavadi namesti v najvišji točki
cevovoda, čim bližje pretočnemu merilu in nad njim.
Če je nameščen pod nivojem pretočnega merila, je
treba vgraditi nepovratno napravo, ki je po potrebi
opremljena z ventilom za omejevanje tlaka, ki
preprečuje, da bi se cevi med ventilom in pretočnim
merilom izpraznile.
Če ima cevovod nad pretočnim merilom več visokih
točk, je lahko potrebnih več ekstraktorjev plina.
1.6.2.2.3 Meje obratovanja ekstraktorja plina ali
posebnega ekstraktorja plina so enake tistim, ki so
določene za separatorje plina v točki 1.6.2.1.3,
vključno z najmanjšo količino merjenja, za katero so
takšne naprave predvidene.
1.6.2.2.4. Ekstraktor plina ali posebni ekstraktor plina
mora pri največjem pretoku merilnega sistema
zagotavljati odstranjevanje plinov ali zračnih
žepov, izmerjenih pri atmosferskem tlaku, s
prostornino, ki je najmanj enaka najmanjši merjeni
količini, in to brez dodatnega pogreška, ki bi bil
večji od 1 % najmanjše merjene količine. Posebni
ekstraktor mora biti tudi sposoben nepretrgano
izločati prostornino plina ali zraka, ki je enaka
5 % prostornine tekočine, dobavljene pri največjem
pretoku, ne da bi to povzročilo dodaten pogrešek, ki
presega meje, določene v točki 1.6.1.
1.6.2.3 Zahteve iz točk 1.6.2.1 in 1.6.2.2 ne prepovedujejo
prisotnosti ročnih ali avtomatskih ekstrakcijskih
naprav v velikih fiksnih napeljavah.
1.6.2.4 Če je dovajanje tekočine urejeno tako, da med
meritvijo plin ali zrak ne more nastati ne glede na
pogoje uporabe oziroma da plin ali zrak ne more
vstopiti v cevovod pred pretočnim merilom, potem
naprava za odstranjevanje plina ni potrebna, če
nobena plinasta formacija, ki se lahko pojavi
takrat, ko ni pretoka, ne povzroči specifičnega
pogreška, večjega od 1 % najmanjše dovoljene
količine.
1.6.3 Nečrpani pretok
1.6.3.1 V primerih, ko se pretočno merilo napaja s
pomočjo težnosti in brez črpalke, odstranjevalnik
plina ni potreben, če je tlak tekočine v vseh delih
cevovoda pred pretočnim merilom in v samem pretočnem
merilu višji od tlaka nasičenih hlapov in od
atmosferskega tlaka. Vendar pa je po začetku uporabe
merilnega sistema potrebna taka ureditev, ki
zagotavlja, da je cevovod pravilno napolnjen.
1.6.3.2 Če obstaja verjetnost, da bo tlak tekočine
padel pod atmosferski tlak, a bo še vedno višji od
tlaka nasičenih hlapov, je treba z ustrezno napravo
preprečiti zraku vstop v pretočno merilo.
1.6.3.3 Če se tekočina dovaja v pretočno merilo pod plinskim
tlakom, je treba z ustrezno napravo preprečiti plinu
vstop v pretočno merilo.
1.6.3.4 V vseh okoliščinah mora biti tlak tekočine med
pretočnim merilom in točko prenosa višji od tlaka
nasičenih hlapov tekočine.
1.6.4 Odstranjevanje plina
Na cevi za odstranjevanje plina na eliminatorju
plina ne sme biti nameščen ročni ventil, če bi
zaprtje tega ventila lahko preprečilo delovanje
eliminatorja plina. Če pa je takšna zapiralna
naprava potrebna zaradi varnosti, je treba z
varovalno oznako zagotoviti, da bo ostala odprta.
1.6.5 Zajezna pregrada
Da je dovajalni rezervoar merilnega sistema mogoče
popolnoma izprazniti, mora biti v izstopni odprtini
rezervoarja zajezna pregrada, razen kadar je v
sistem vgrajen separator plina.
1.6.6 Viskozna tekočina
Ker se sposobnost separatorjev in ekstraktorjev
plina s poviševanjem viskoznosti tekočin zmanjšuje,
teh naprav ni treba namestiti pri tekočinah, ki
imajo pri 20 °C dinamično viskoznost višjo od
20 mPas. Črpalka naj bo nastavljena tako, da bo
vhodni tlak vedno višji od atmosferskega. Če tega
pogoja ni mogoče izpolniti, je treba vgraditi
napravo, ki samodejno ustavi pretok tekočine takoj,
ko vhodni tlak pade pod atmosferski tlak. Za nadzor
tlaka se uporabi manometer. Ti pogoji pa niso
potrebni, če ima merilni sistem vgrajene naprave, ki
zagotavljajo, da skozi spoje na tistih delih
cevovoda, ki so pod nižjim tlakom, ne vdira zrak.
Kadar merilni sistem ni v uporabi, mora biti cevovod
do točke prenosa napolnjen s tekočino.
1.7 Indikator plina
1.7.1 Merilni sistem je lahko opremljen z indikatorjem
plina. Takšne naprave so v primerih iz 2. točke
obvezne.
1.7.2 Indikator plina mora biti zgrajen tako, da
zagotavlja zadovoljivo kazanje prisotnosti plina ali
zraka v tekočini.
1.7.3 Indikator plina je treba namestiti za pretočnim
merilom.
1.7.4 V merilnih sistemih praznih cevi ima lahko indikator
plina obliko pregradnega okenca in se lahko uporabi
tudi kot točka prenosa.
1.7.5 Če indikator plina predstavlja visoko točko v
cevovodu, ima lahko izpustni vijak ali drugačno
odzračevalno napravo. Na odzračevalno napravo ne sme
biti priključena nobena cev. V indikator plina so
lahko vgrajeni indikatorji pretoka (npr.
centrifugalni separatorji), če take naprave ne
preprečujejo vidljivosti plinskih tvorb, ki so lahko
prisotne v tekočini.
1.8 Popolno polnjenje merilnega sistema
1.8.1 Pretočno merilo in cevovod od pretočnega merila do
točke prenosa se morata med meritvijo in takrat, ko
sistem ni v uporabi, vedno avtomatsko polniti s
tekočino.
Če ta zahteva ni izpolnjena, še posebej tam, kjer so
napeljave fiksne, mora biti mogoče ročno napolniti
merilni sistem do točke prenosa ter ga nadzirati med
meritvami in kadar sistem ni v uporabi. Za
zagotavljanje popolne odstranitve zraka in plina iz
merilnega sistema je treba na ustrezna mesta
namestiti izpustne naprave, po možnosti take z
majhnimi okenci.
1.8.2 Spreminjanje temperature cevovoda med pretočnim
merilom in točko prenosa ne sme povzročati dodatnih
pogreškov, ki bi bili večji od 1 % najmanjše
količine merjenja.
V 2. točki so podani pogoji, ki morajo biti
izpolnjeni v določenih posebnih primerih, da bi bila
ta zahteva izpolnjena.
1.8.3 Pod pretočnim merilom se lahko po potrebi namesti
naprava za vzdrževanje tlaka, ki zagotavlja, da bo
tlak v eliminatorjih plina in pretočnem merilu vedno
višji od atmosferskega tlaka in tlaka nasičenih
hlapov tekočine.
1.8.4 V merilnih sistemih, pri katerih obstaja možnost, da
bi tekočina začela teči v nasprotno smer, ko se
črpalka ustavi, je treba vgraditi nepovratni ventil,
ki je po potrebi opremljen z napravo za omejevanje
tlaka.
1.8.5 V merilnih sistemih praznih cevi mora imeti cevovod
pod pretočnim merilom in po potrebi cevovod nad
pretočnim merilom visoko točko nastavljeno tako, da
so vsi deli merilnega sistema ves čas napolnjeni s
tekočino. Praznjenje dovodne cevi, na katero se
sklicuje točka 1.4.2.1, mora zagotavljati
odzračevalnik. V nekaterih primerih lahko tak
odzračevalnik zamenjajo posebne naprave, kot so npr.
pomožne črpalke ali vbrizgalnik na stisnjeni zrak. V
merilnih sistemih, ki so predvideni za najmanjši
dotok pod 10 m3, morajo takšne naprave delovati
avtomatsko.
1.8.6 V merilnih sistemih polnih cevi mora biti v prostem
koncu cevi vgrajena naprava, ki zagotavlja, da se
cev medtem, ko se sistem ne uporablja, ne more
izprazniti. Ta zahteva ne velja za utekočinjeni
plin.
Če je zapiralna naprava nameščena pod to napravo,
mora biti prostornina prostora med njima čim manjša,
v vsakem primeru pa manjša od največjega dopustnega
pogreška za najmanjšo količino merjenja merilnega
sistema.
Pri sistemih, ki so namenjeni za merjenje viskoznih
tekočin, mora biti konec šobe konstruiran tako, da
ne more zadrževati več tekočine, kot je 0,4-kratni
največji dovoljeni pogrešek za najmanjšo količino
merjenja merilnega sistema.
1.8.7 Če je cev sestavljena iz več delov, morajo biti ti
sestavljeni bodisi s posebnimi konektorji, ki
omogočajo, da ostane cev polna, ali s priključnim
sistemom, ki je zavarovan z varovalno oznako ali pa
zagotavlja, da posameznih delov praktično ni mogoče
razstaviti brez posebnega orodja.
1.9 Spreminjanje notranje prostornine polnih cevi
Pri merilnem sistemu polnih cevi, ki je opremljen s
kolutom za cevi, se notranja prostornina sistema
zaradi spremembe položaja cevi iz navitega položaja,
ki ni pod tlakom, v odvitega pod tlakom in brez
pretoka tekočine, ne sme povečati za več kot
dvakratni največji dopustni pogrešek pri najmanjšem
dotoku
Če merilni sistem nima koluta za cevi, povečanje
notranje prostornine ne sme preseči največjega
dopustnega pogreška za najmanjšo količino merjenja.
1.10 Razvejitev
1.10.1 Pri merilnih sistemih, ki so namenjeni za dostavo
tekočin, je razvejitev za pretočnim merilom
dovoljena samo, če zagotavlja praznjenje sistema
naenkrat skozi en sam izhod. Če je merilni sistem
namenjen za sprejem tekočin, je razvejitev pred
pretočnim merilom dovoljena samo, če zagotavlja, da
priteka tekočina naenkrat skozi eno samo cev.
Odstopanja od teh zahtev se lahko tipsko odobrijo
samo pri sistemih za dobavo, ki so posebej nameščeni
zato, da dovajajo tekočino naenkrat enemu samemu
uporabniku; sistemi za sprejem pa ne morejo delovati
za več kot enega samega dobavitelja naenkrat.
1.10.2. V merilnih sistemih, ki delujejo na podlagi polnih
ali praznih cevi in imajo gibke cevi, se po potrebi
v togi cevovod, ki vodi do polne cevi, takoj pred
izbirnim ventilom vgradi nepovratni ventil. Izbirni
ventil pri tem ne sme v nobenem položaju dopuščati
priključitve cevi za praznjenje, ki deluje kot
prazna cev, na cevovod, ki vodi do polne cevi.
1.11 Premostitve
Vse priključke, ki so namenjeni premostitvi
pretočnega merila, je treba zapreti s slepimi
prirobnicami. Če pa obratovanje zahteva takšno
premostitev, jo je treba zapreti z zapiralno ploščo
ali z dvojno zapiralno napravo z vmesnim nadzornim
ventilom. Obstajati mora možnost varovanja z
varovalno oznako.
1.12 Ventili in krmilni mehanizmi
1.12.1 Če obstaja nevarnost, da bi bilo pretočno merilo
zaradi določenih pogojev dovoda preobremenjeno, je
treba zagotoviti napravo za omejitev pretoka. Če
taka naprava povzroča padec tlaka, jo je treba
namestiti za pretočnim merilom. Obstajati mora
možnost zaščite z zaščitno oznako.
1.12.2 Razni položaji posluževalnih elementov več smernih
ventilov morajo biti dobro vidni in določeni z
zarezami, zaporami ali drugimi fiksnimi napravami.
Odstopanja od te zahteve so dopustna, kadar sosednji
položaji obratovalne ročice tvorijo kot 90 ali več.
1.12.3 Zadrževalni ventili in mehanizmi za zapiranje, ki se
ne uporabljajo za določanje izmerjene količine,
morajo po potrebi imeti varnostne ventile za
zniževanje previsokih tlakov, ki se lahko pojavijo v
merilnem sistemu.
1.13 Razporeditev delov merilnega sistema
Merilni sistem je treba namestiti tako, da je
kazalna naprava v normalnih pogojih uporabe jasno
vidna. Kazalna naprava in indikator plina na
separatorju plina, če ta obstaja, morata biti po
možnosti vidna z istega položaja. Oznake morajo biti
lahko dostopne, ploščice morajo biti pritrjene tako,
da jih ni mogoče sneti, in predpisane oznake morajo
biti jasno čitljive in neizbrisne.
1.14 Naprave za overitev na kraju uporabe
Merilni sistem mora biti mogoče overiti, kot je
določeno v 15. in 16. členu tega pravilnika. Po
potrebi mora biti zagotovljen cevovod za vrnitev
tekočine v rezervoar. Napeljava mora po potrebi
imeti priključke za merjenje temperature in tlaka,
zlasti če delovanje in preskušanje merilnega sistema
zahtevata poznavanje teh dejavnikov.
1.15 Lastnosti merilnega sistema
Lastnosti merilnega sistema so:
- najmanjši in največji pretok,
- največji delovni tlak,
- najmanjši delovni tlak (po potrebi),
- tekočina oziroma tekočine, ki se bodo merile, in
meje viskoznosti (kinematična ali dinamična), kjer
sama navedba narave tekočine ne zadošča za
določitev viskoznosti,
- najmanjša količina merjenja,
- temperaturno območje, če se tekočina lahko meri
pri temperaturi pod -10 °C ali nad +50 °C.
2. POSEBNE ZAHTEVE ZA RAZLIČNE TIPE MERILNIH SISTEMOV
2.1 Merilni sistemi za tekoča goriva
2.1.1 Merilni sistemi za tekoča goriva so merilni sistemi,
ki so namenjeni za dobavo tekočega goriva v
rezervoarje za gorivo cestnih vozil.
Merilni sistemi, ki se uporabljajo za dovajanje
goriva športnim čolnom in majhnim letalom, se
obravnavajo kot merilni sistemi za tekoča goriva.
Vključujejo lahko lastne naprave za napajanje ali pa
so namenjeni za namestitev v centralni napajalni
sistem.
Razmerje med največjim in najmanjšim pretokom mora
biti pri teh sistemih najmanj 10 : 1.
2.1.2 Če ima merilni sistem lastno napravo za napajanje,
je treba takoj nad vhodom v pretočno merilo
namestiti separator plina.
Tak separator plina mora ustrezati zahtevam v točki
1.6.2.1.4 ali 1.6.2.1.5(1).
-----------
(1) Pri separatorjih, ki so skladni s točko
1.6.2.1.5, velja, da je zahteva na splošno
izpolnjena, če efektivna prostornina separatorja
znaša vsaj 5 % prostornine, dobavljene v eni minuti
pri največjem pretoku, ki je označen na napisni
ploščici pretočnega merila.
V zadnjem primeru ni dovoljena izpustna naprava iz
točke 1.7.5.
2.1.3 Če je merilni sistem namenjen za namestitev v
centralni napajalni sistem ali za polnjenje goriva
na daljavo, veljajo splošna pravila iz točke 1.6.
2.1.4 Merilni sistem za tekoča goriva mora biti opremljen
z napravo za ničlenje kazalnika prostornine skladno
s točkami 1.1, 1.2, 1.3 in 1.5 Priloge I Pravilnika
o meroslovnih zahtevah za pomožno opremo za pretočna
merila za tekočine razen vode, ki lahko nosi oznake
in znake EEC, in z napravo za seštevanje
prostornine.
Če imajo ti sistemi tudi kazalnik cene, mora biti ta
opremljen z napravo za ničlenje.
Napravi za ničlenje kazalnika cene in kazalnika
prostornine morata biti nastavljeni tako, da se z
ničlenjem katerega koli kazalnika samodejno ničli
tudi drugi kazalnik.
2.1.5 Če ima merilni sistem za tekoča goriva lastno
napravo za dobavljanje goriva z elektromotorjem,
mora biti opremljen z napravo, ki po ustavitvi
motorja prepreči nadaljnji dotok tekočine, dokler
kazalnik ni na ničli.
Kazalnika nikakor ne sme biti mogoče ničliti med
polnjenjem.
2.1.6 Nepovratna naprava iz točke 1.8.4 je obvezna.
Nameščena mora biti med eliminatorjem plina in
pretočnim merilom, lahko pa tudi takoj za pretočnim
merilom, če je eliminator plina nameščen nad nivojem
pretočnega merila. V takem primeru se lahko
kombinira z napravo iz točke 1.8.3. Če je nepovratna
naprava nameščena med eliminatorjem plina in
pretočnim merilom, mora biti padec tlaka, do
katerega pri tem pride, zanemarljivo majhen.
2.1.7 Cevi na merilnih sistemih polnih cevi morajo imeti
vgrajen ročni zapiralni mehanizem, ki izpolnjuje
zahteve točke 1.8.6. Vgrajen je lahko tudi samodejni
zapiralni mehanizem.
Merilni sistemi polnih cevi, ki se polnijo izključno
z ročno črpalko, potrebujejo samo zapiralni
mehanizem, omenjen v točki 1.8.6.
2.1.8 Pri merilnih sistemih z največjim pretokom 60 l/min
ali manj najmanjša količina merjenja ne sme preseči
5 litrov.
2.1.9 Pri pretočnih merilih, ki so opremljena s
tiskalnikom listkov, mora biti naprava za tiskanje
listkov priključena na napravo, ki ničli kazalnik
prostornine. Ta ureditev mora omogočati preverjanje
natisnjenega listka s primerjavo s prikazom na
kazalniku.
2.1.10. Skladno s 15. in 16. členom tega pravilnika se prva
overitev sistema za tekoča goriva opravi v eni ali
dveh fazah, odvisno od tega, ali ima sistem lastni
napajalni sistem ali ne.
2.2 Merilni sistemi, nameščeni na avtomobilskih
cisternah za prevoz in dobavo tekočin z nizko
viskoznostjo (viskoznost 20 mPas), skladiščenih pri
atmosferskem tlaku (razen za pitne tekočine)
2.2.1 Zahteve točke 2.2 veljajo za merilne sisteme,
nameščene na avtomobilskih cisternah ali cisternah,
ki jih je mogoče transportirati.
Merilni sistemi so lahko nameščeni na avtomobilskih
cisternah z enim ali več prekati. Če je prekatov
več, mora biti vsak prekat opremljen z lastnim
zapiralnim ventilom (ročnim ali samodejnim).
2.2.2 Merilni sistem se mora uporabljati za tisti proizvod
ali kategorijo proizvodov, za katero je pretočno
merilo dobilo EEC-odobritev tipa.
Cevovod mora biti konstruiran tako, da je mogoče
enostavno preprečiti mešanje proizvodov v merilnem
sistemu.
2.2.3 Če so cisterne nameščene na priklopna ali
polpriklopna vozila, je lahko merilni sistem
pritrjen na vlečno ali na priklopno oziroma
polpriklopno vozilo.
2.2.4 Merilni sistem, ki je nameščen na avtomobilsko
cisterno, je lahko sistem praznih cevi ali sistem
polnih cevi. Lahko ima tudi eno prazno in eno polno
cev ali dve polni cevi različnih mer, urejenih tako,
da delujeta izmenično.
Med merjenjem ne sme biti mogoče preklopiti cevi.
2.2.5 Če je pretočno merilo opremljeno s tiskalnikom
listkov, mora biti tiskalnik povezan z ničlenjem
kazalnika prostornine.
2.2.6 Merilni sistem, nameščen na avtomobilsko cisterno,
je lahko zasnovan tako, da deluje samo s črpalko ali
samo s pomočjo težnosti, s črpalko ali s pomočjo
težnosti ali pa na plinski tlak.
2.2.6.1 Merilni sistemi, ki se polnijo s črpalko, lahko
delujejo kot sistemi polnih cevi ali sistemi praznih
cevi.
2.2.6.1.1 Če obstaja nevarnost, da pogoj iz točke 1.6.2.4
ne bo izpolnjen, mora biti pred pretočnim merilom
eliminator plina, npr.:
(a) ustrezen separator plina, ki mora ustrezati
zahtevam iz točke 1.6.2.1.4. ali 1.6.2.1.5(1),
----------
(1) Pri separatorjih, ki so skladni s točko
1.6.2.1.5, velja, da je zahteva na splošno
izpolnjena, če je efektivna prostornina
separatorja enaka vsaj 5 % prostornine,
dobavljene v eni minuti pri največjem pretoku,
označenem na napisni ploščici merilnega sistema.
(b) ekstraktor plina,
(c) posebni ekstraktor plina.
V primerih, ko izstopni tlak iz pretočnega merila v
merilnem sistemu lahko pade pod atmosferski tlak,
ostane pa višji od tlaka nasičenih hlapov merjene
tekočine, je treba te naprave kombinirati z
avtomatskim mehanizmom za upočasnitev in ustavitev
pretoka, da se prepreči vstop zraka v pretočno
merilo.
Če ni nevarnosti, da bi izstopni tlak iz pretočnega
merila lahko padel pod atmosferski tlak (kar še
posebej velja za sisteme, ki delujejo samo s polnimi
cevmi), samodejne naprave za upočasnitev in
ustavitev niso potrebne.
2.2.6.1.2 Posebni ekstraktor plina z avtomatsko napravo
za ustavitev mora biti opremljen z okencem skladno s
točko 1.1.8.
2.2.6.1.3 Prekati v avtomobilskih cisternah morajo biti
opremljeni z napravo proti vrtinčenju, razen če ima
merilni sistem separator plina skladno z zahtevami
točke 1.6.2.1.4.
2.2.6.2 Merilni sistemi, ki delujejo izključno na podlagi
težnosti, morajo izpolnjevati naslednje zahteve:
2.2.6.2.1 Oprema mora biti konstruirana tako, da je
mogoče meriti skupno vsebino prekata ali prekatov
pri pretoku, ki je večji ali enak najmanjšemu
pretoku skozi merilni sistem.
2.2.6.2.2 Če v cisterni obstajajo povezave s plinsko
fazo, morajo ustrezne naprave preprečiti plinu vstop
v pretočno merilo.
2.2.6.2.3 Prekati cisterne morajo biti opremljeni z
napravo proti vrtinčenju, razen če je merilni sistem
opremljen s separatorjem plina skladno s točko
1.6.2.1.4.
2.2.6.2.4 Veljajo zahteve iz točk 1.6.3.1, 1.6.3.2 in
1.6.3.4. Če so gornji pogoji izpolnjeni, je mogoče
pod točko prenosa uporabiti pospeševalno črpalko.
Takšna črpalka ne sme povzročiti padca tlaka v
pretočnem merilu.
2.2.6.2.5 V nekaterih merilnih sistemih, zlasti v tistih,
ki imajo posebni ekstraktor plina z napravo za
samodejno ustavitev, in v tistih, ki imajo stalno
prezračevalno povezavo z ozračjem takoj pod točko
prenosa, indikator plina ni potreben.
V merilnih sistemih, ki imajo neposredno pod točko
prenosa ročni odzračevalnik, pa je indikator plina
obvezen, razen v sistemih, kjer tlak ne pade pod
atmosferski tlak.
2.2.6.3 Merilni sistemi, ki lahko delujejo ali s črpalko ali
na podlagi težnosti, morajo izpolnjevati zahteve iz
točk 2.2.6.1 in 2.2.6.2.
2.2.6.4 Merilni sistemi, ki se polnijo s pomočjo plinskega
tlaka, lahko obratujejo kot sistemi praznih cevi ali
kot sistemi polnih cevi. Cevovod, ki povezuje
napravo, ki preprečuje vstop plina v pretočno
merilo, kot je določeno v točki 1.6.3.3, in samo
pretočno merilo ne smeta vključevati nikakršne
zožitve ali sestavnega dela, ki bi lahko povzročil
padec tlaka, kar bi s sproščanjem plina,
raztopljenega v tekočini, ustvarjalo plinske tvorbe.
Takšni sistemi morajo vključevati manometer, ki kaže
tlak v cisterni. Na številčnici manometra mora biti
označeno območje dovoljenih tlakov.
2.3 Sprejemni merilni sistemi za praznjenje ladijskih,
železniških ali avtomobilskih cistern
2.3.1 Merilni sistemi za merjenje prostornine tekočin, ki
se praznijo iz ladijskih, železniških in
avtomobilskih cistern, morajo imeti vmesno cisterno,
v kateri nivo tekočine določa točko prenosa.
Vmesna cisterna je lahko namenjena tudi temu, da
skrbi za odstranjevanje plinov.
2.3.1.1 Pri cestnih in železniških cisternah mora vmesna
cisterna samodejno vzdrževati konstanten nivo, ki je
viden ali ga je mogoče kako drugače odkriti na
začetku in na koncu meritve. Dovoljene spremembe
konstantnega nivoja morajo ustrezati prostornini, ki
ni večja od največjega dopustnega pogreška za
najmanjšo količino merjenja.
2.3.1.2 Pri ladijskih cisternah samodejno zagotavljanje
konstantnega nivoja ni potrebno; spremembe vsebine
morajo biti merljive.
Če se ladijska cisterna prazni s črpalkami, ki so
nameščene na dnu cisterne, se vmesna cisterna
uporabi samo na začetku in na koncu prevzema.
2.3.1.3 V primerih, ki sta navedena v točkah 2.3.1.1 in
2.3.1.2, mora biti presek vmesne cisterne takšen, da
količina, ki je enaka največjemu dopustnemu
pogrešku, ustreza najmanj 2 mm razlike v nivoju
tekočine.
2.4 Merilni sistemi - stacionarni ali nameščeni na
avtomobilske cisterne - za merjenje utekočinjenega
plina (razen kriogenih tekočin)
2.4.1 Ti merilni sistemi in njihove napajalne cisterne
morajo biti stalno povezani vzdolž togega cevovoda.
Med napajalno cisterno in pretočnim merilom mora
biti nameščen nepovratni ventil.
2.4.2 Naprava za vzdrževanje tlaka, ki se nahaja pod
pretočnim merilom, mora zagotavljati, da je proizvod
med merjenjem v tekočem stanju. Zahtevani tlak se
lahko ohranja bodisi na fiksni vrednosti ali na
vrednosti, ki ustreza pogojem meritve.
2.4.2.1 Če se tlak ohranja na fiksni vrednosti, mora biti ta
vrednost vsaj enaka tlaku hlapov proizvoda pri
temperaturi, ki je za 15 °C višja od najvišje možne
delovne temperature. Nastavitev naprave za
vzdrževanje tlaka mora biti mogoče zaščititi z
zaščitno oznako.
2.4.2.2 Če je tlak nastavljen tako, da ustreza merilnim
pogojem, mora med meritvijo presegati tlak hlapov
tekočine za najmanj 100 kPa (1 bar). Ta funkcija
mora biti avtomatska.
2.4.2.3. Pri stacionarnih merilnih sistemih za
industrijsko uporabo lahko urad dovoli uporabo ročno
nastavljivih naprav za vzdrževanje tlaka. V tem
primeru tlak na izhodu iz pretočnega merila ne sme
biti manjši od tlaka hlapov tekočine pri
temperaturi, ki je za 15 °C višja od temperature
tekočine med meritvijo. Na merilnem sistemu mora
biti pritrjen diagram, ki kaže tlak hlapov merjenega
proizvoda kot funkcijo njegove temperature. Če se
predvideva, da bodo ti merilni sistemi dalj časa
delovali brez nadzora, mora zapisovalna oprema
zvezno zapisovati temperaturo in tlak.
2.4.3 Nad pretočnim merilom mora biti nameščena naprava za
odstranjevanje plina, ki je v obliki separatorja
plina ali posode za utekočinjenje.
2.4.3.1 Separator plina mora izpolnjevati splošne zahteve,
določene v 1. točki, za utekočinjeni plin ali za
tekočine z višjo viskoznostjo.
Zaradi težav pri overjanju pa se za separator plina
dovoli overitev, če njegova efektivna prostornina ni
manjša od 1,5 % prostornine, ki se dobavi v eni
minuti pri največjem pretoku, ko cev, ki povezuje
pretočno merilo s cisterno, ni daljša od 25 m. Če je
cev daljša od 25 m, efektivna prostornina
separatorja plina ne sme biti manjša od 3 %
prostornine, dobavljene v eni minuti pri največjem
pretoku.
V merilne sisteme za utekočinjeni plin ni treba
vgrajevati indikatorjev plina ali okenc.
Cev za odvajanje plinov je lahko priključena na
prostor v napajalni cisterni, ki vsebuje plinsko
fazo, ali na samostojno napravo za vzdrževanje
tlaka, ki je nastavljena na 50 do 100 kPa (0,5 do 1
bar) pod tlakom na izhodu pretočnega merila. Ta cev
lahko vključuje zaporni ventil, vendar tega ventila
med meritvijo ne sme biti mogoče zapreti.
2.4.3.2 Prostornina posode za utekočinjenje mora biti
odvisna od prostornine cevovoda med ventilom
napajalne cisterne in vrednostjo vzdrževanja tlaka
pod pretočnim merilom. Ta prostornina ne sme biti
manjša od dvakratnega zmanjšanja prostornine
tekočine, do katere lahko pride, če temperatura pade
za 10 °C pri cevovodih, ki so izpostavljeni ozračju,
in za 2 °C pri zakopanih ali toplotno izoliranih
cevovodih. Za oceno prostornine se namesto točnih
vrednosti uporabijo koeficienti toplotnega
raztezanja v višini 3 x 103 na stopinjo Celzija za
propan in propilen in 2 x 103 na stopinjo Celzija za
butan in butadien. Za druge proizvode z visokim
tlakom hlapov mora vrednosti sprejetih koeficientov
določiti urad.
Posoda za utekočinjenje mora imeti ročno
odzračevalno napravo.
Posoda za utekočinjenje mora biti v merilnem sistemu
nameščena na najvišji točki cevovoda.
Prostornina, izračunana po gornji metodi, je lahko
porazdeljena na več posod za utekočinjenje, ki se
nahajajo na najvišjih točkah cevovoda.
2.4.4 V neposredni soseščini pretočnega merila se mora
nahajati tulec za termometer. Uporabljeni termometer
mora imeti skalo z vrednostmi razdelkov, ki ne
presegajo 0,5 °C, in mora biti umerjen.
Med pretočnim merilom in ventilom za vzdrževanje
tlaka mora biti nameščen manometer.
Merilni sistemi, ki so vgrajeni v avtomobilske
cisterne, morajo imeti ustrezno vtičnico za
manometer.
2.4.5 Če se proces merjenja izvaja na sistemu, ki je
nameščen na avtomobilski cisterni, ne sme biti
povezave med plinskimi fazami v napajalni cisterni
in sprejemno cisterno.
2.4.6 V merilni sistem so lahko vgrajeni varnostni ventili
za preprečevanje neobičajno visokih tlakov. Če so ti
ventili nameščeni pod pretočnim merilom, se morajo
odpirati v ozračje ali biti priključeni na sprejemno
cisterno.
Varnostni ventili, nameščeni nad pretočnim merilom,
v nobenem primeru ne smejo biti povezani s cevmi, ki
potekajo mimo pretočnega merila na ventile, ki se
nahajajo pod pretočnim merilom.
2.4.7 Če obratovalni pogoji zahtevajo uporabo cevi, ki jih
je mogoče sneti, morajo cevi ostati polne, če je
njihova prostornina večja od največjega dopustnega
pogreška pri najmanjši količini merjenja.
Polne cevi, ki jih je mogoče sneti, morajo biti
opremljene s posebnimi "sklopnimi" priključki za
polne cevi. Na koncih teh cevi morajo biti po
potrebi nameščene ročne naprave za odzračevanje.
2.4.8 Nadzorni ventil dvojne zapiralne naprave, opisane v
točki 1.11, za cevovode, ki obidejo pretočno merilo,
mora biti iz varnostnih razlogov mogoče zapreti. V
takšnih primerih mora manometer, nameščen med obema
zapornima ventiloma, ali kakšen drug, enakovreden
sistem nadzirati morebitno uhajanje.
2.5 Merilni sistemi za mleko
2.5.1 Zahteve točke 2.5 veljajo za prenosne merilne
sisteme, ki se uporabljajo za prevzem in kontrolo
mleka z zbiralnimi cisternami, za fiksne merilne
sisteme, ki se uporabljajo za prevzem, ter za
prenosne in fiksne merilne sisteme za dobavo mleka.
2.5.2 V opremi za prevzem mleka mora biti točka prenosa v
cisterni, nameščeni nad pretočnim merilom, s
konstantnim nivojem. Konstantni nivo mora biti viden
pred vsako meritvijo in po njej in se mora samodejno
vzpostavljati.
2.5.2.1 Če se pretočno merilo napaja s črpalko, mora biti
cisterna s konstantnim nivojem nameščena pred
črpalko ali med črpalko in pretočnim merilom.
2.5.2.1.1 V prvem primeru se lahko cisterna sama polni s
pomočjo težnosti, s praznjenjem posod za mleko ali s
pomožno črpalko ali vakuumskim sistemom.
Če se mleko polni v cisterno s črpalko ali
vakuumskim sistemom, je potreben eliminator plinov;
ta eliminator je lahko kombiniran s cisterno s
konstantnim nivojem.
2.5.2.1.2 V drugem primeru mora cisterna s konstantnim
nivojem delovati kot eliminator plinov.
2.5.2.2 Ne glede na zahteve iz točke 1.8.3, lahko pretočno
merilo deluje s pomočjo vakuumskega sistema. V tem
primeru morajo biti cevni priključki popolnoma
tesni, ker je tlak znotraj cevovoda med cisterno s
konstantnim nivojem in pretočnim merilom nižji od
atmosferskega tlaka. Tesnost mora biti mogoče
preverjati.
2.5.2.3 V vseh primerih prevzema mora v običajnih
obratovalnih pogojih avtomatski mehanizem popolnoma
izprazniti cevovod nad konstantnim nivojem.
2.5.2.4 Konstantni nivo je treba nadzirati prek okenca ali
indikatorja nivoja. Nivo velja za konstantnega, če
se umiri znotraj območja, ki leži med dvema črtama,
ki ustrezata prostorninski razliki, ki ni večja od
dvakratnega največjega dopustnega pogreška pri
najmanjši količini merjenja. Razdalja med tema
črtama mora biti najmanj 15 mm.
2.5.2.5 Če so za izpolnjevanje zahteve iz točke 2.5.2.4 v
merilni sistem vgrajeni zaviralni mehanizmi, se
pretok v času zmanjševanja pretoka ne sme zmanjšati
pod najmanjši pretok pretočnega merila.
2.5.2.6 Če se merjena tekočina v prevzemni opremi
transportira na nivoju, ki je nižji od pretočnega
merila, mora avtomatski mehanizem na izhodu iz
pretočnega merila zagotoviti tlak, ki je višji od
atmosferskega.
2.5.3 Merilni sistemi, ki se uporabljajo za dostavo mleka,
morajo izpolnjevati zahteve iz 1. točke.
2.5.4 Ne glede na zahteve iz 1. točke o odstranjevanju
zraka ali plinov, mora oprema za odstranjevanje
plinov izpolnjevati zahteve iz točke 1.6.1 samo pri
obratovalnih pogojih, tj. če zrak vstopa na začetku
in na koncu vsake meritve.
Pri opremi za prevzem mora uporabnik imeti možnost
preveriti tesnjenje priključkov, tako da zrak med
merjenjem ne more vstopiti v cevovod nad pretočnim
merilom. Pri opremi za dobavo mora biti sistem
sestavljen tako, da je tlak tekočine v povezovalnih
ceveh, ki potekajo od napajalne cisterne, vedno
pozitiven.
3. MERILNI SISTEMI, NAMEŠČENI NA AVTOMOBILSKE CISTERNE
3.1 Splošne zahteve
Merilni sistemi, ki so nameščeni na avtomobilske
cisterne, na katere se nanašata točki 2.2 in 2.4,
lahko EEC-odobritev tipa pridobijo samo na podlagi
pregleda predložene dokumentacije, če je le-ta
skladna z eno od standardnih shem, kot so navedene v
točki 3.2, in če izpolnjuje spodaj naštete zahteve:
3.1.1 Navedbo sprejete standardne sheme je treba dodati k
oznakam, ki so naštete v 6. členu tega pravilnika.
3.1.8 Sestavni deli merilnega sistema morajo imeti
EEC-odobritev tipa, če je taka odobritev določena v
Pravilniku o meroslovnih zahtevah za pretočna merila
za tekočine razen vode, ki lahko nosijo oznake in
znake EEC, ali v Pravilniku o meroslovnih zahtevah za
pomožno opremo za pretočna merila za tekočine razen
vode, ki lahko nosi oznake in znake EEC, ali v tem
pravilniku.
3.1.3 Če ima cisterna več prekatov, so lahko cevi, ki
vodijo iz prekatov, vsaka posebej ali prek
razdelilnika priključene na merilni sistem, če v
veljavni standardni shemi ni določeno drugače.
Določila drugega odstavka točke 2.2.1 veljajo za vse
primere.
Če je merilni sistem prek razdelilnika priključen na
več prekatov, mora obstajati naprava, ki onemogoča,
da bi več prekatov sočasno komuniciralo z merilnim
sistemom. Ta zahteva pa ne velja, če ima merilni
sistem separator plina skladno s točko 1.6.2.1.4.
3.1.4 Če ima avtomobilska cisterna dva merilna sistema, ki
sta lahko, kot se zahteva, priključena na enega ali
več specificiranih prekatov, morajo biti cevi in
ventili razporejeni tako, da merilna sistema ne
moreta biti sočasno priključena na iste prekate.
Razen tega morajo biti povezave med prekati in
merilnimi sistemi jasno označene. S tem se prepreči,
da bi bil neki prekat pomotoma priključen na merilni
sistem, ki ni namenjen za merjenje proizvoda v tem
prekatu.
3.1.5 Če se zahteva naprava proti vrtinčenju, je ta lahko
povezana z ventilom na dnu prekata.
3.1.6 Cevovodi, ventili in pipe med prekati in merilnimi
sistemi morajo biti razporejeni tako, da merilnega
sistema ni mogoče priključiti na cisterno, ki je
ločena od avtomobilske cisterne.
3.1.7 V napravo za razplinjevanje je lahko vgrajen filter,
ki je ponavadi nameščen takoj nad pretočnim merilom
ali za napravo za razplinjevanje.
3.1.8 Naprave, ki omogočajo dotok mimo pretočnega
merila, mora biti mogoče zaščititi.
3.1.9 Če ima merilni sistem vgrajene dvosmerne ventile,
morajo biti ti ventili konstruirani tako, da
onemogočajo sočasno komunikacijo med tremi
odprtinami.