Uradni list

Številka 71
Uradni list RS, št. 71/2001 z dne 7. 9. 2001
Uradni list

Uradni list RS, št. 71/2001 z dne 7. 9. 2001

Kazalo

3864. Pravilnik o javni kanalizaciji, stran 7437.

Na podlagi 17. člena statuta Občine Žužemberk (Uradni list RS, št. 34/99, 63/00 in 93/00) in 71. člena odloka o izvajanju javne gospodarske službe odvajanja in čiščenja odpadnih komunalnih in padavinskih voda (Uradni list RS, št. 43/01) je Občinski svet občine Žužemberk na 20. seji dne 12. 7. 2001 sprejel
P R A V I L N I K
o javni kanalizaciji
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem pravilnikom o javni kanalizaciji (v nadaljnjem besedilu: tehnični pravilnik) se podrobneje urejajo tehnični normativi in postopki pri odvajanju in čiščenju odpadnih voda.
2. člen
Tehnični pravilnik je obvezen za vse sodelujoče pri projektiranju, gradnji, komunalnem opremljanju in upravnem postopku, za izvajalca javne službe in uporabnike javne kanalizacije.
3. člen
Javna kanalizacija so medsebojno funkcionalno povezane naprave in objekti, ki so namenjeni za odvajanje in čiščenje odpadnih voda uporabnikov. Naprave in objekti javne kanalizacije so:
– kanalizacijsko omrežje z revizijskimi jaški,
– razbremenilniki visokih voda,
– zadrževalni bazeni padavinskih voda,
– črpališča odpadnih voda,
– čistilne naprave za čiščenje odpadnih voda,
– drugi objekti in naprave, ki so namenjeni za pravilno in nemoteno odvajanje in čiščenje odpadnih voda.
4. člen
Notranja kanalizacija so naprave in objekti, ki so namenjeni za odvajanje in čiščenje odpadnih voda samo enemu uporabniku in ki je priključena na javno kanalizacijo.
Za notranjo kanalizacijo se štejejo:
– vertikalna in horizontalna kanalizacija v objektu,
– naprave za akumulacijo, prečrpavanje in nevtralizacijo odpadnih voda,
– spojni kanal,
– kontrolni jašek na spojnem kanalu,
– čistilna naprava za predčiščenje.
5. člen
Notranja kanalizacija je praviloma priključena na javno kanalizacijo po spojnem kanalu v najbližji revizijski jašek.
V predelih, kjer je zgrajeno ločeno kanalizacijsko omrežje za zbiranje odpadnih in padavinskih voda, mora biti notranja kanalizacija zgrajena tako, da se padavinske vode odvajajo po ločenem spojnem kanalu.
6. člen
Kanalizacijsko omrežje in naprave se po svojem namenu in funkciji delijo na sekundarne, primarne in magistralne.
a) sekundarno omrežje in naprave:
– kanalizacija mešanega in ločenega omrežja za neposredno priključevanje porabnikov na posameznem območju (stanovanjskem, industrijskem, turističnem, manjših naselij),
– črpališča za prečrpavanje odpadne in padavinske vode na sekundarnem omrežju,
– naprave za čiščenje odpadne vode na posameznem območju (stanovanjskem, industrijskem, turističnem, manjših naselij),
b) primarno omrežje in naprave:
– kanalski cevovodi za odvajanje odpadnih in padavinskih voda iz dveh ali več stanovanjskih ali drugih območjih v ureditvenem območju naselja (industrijskih območjih, turističnih območjih, manjših naseljih),
– črpališča za prečrpavanje odpadnih in padavinskih voda iz več stanovanjskih in drugih območij v ureditvenem območju naselja (industrijskih območjih, turističnih območjih, manjših naselij),
– naprave za čiščenje odpadnih voda za več stanovanjskih ali drugih območij v ureditvenem območju naselja (industrijskih območjih, turističnih območjih, manjših naseljih),
c) magistralno omrežje in naprave, ki zajema omrežje in naprave, ki so regijskega ali medregijskega pomena, in sicer:
– kanalski cevovodi za odvajanje odpadnih in padavinskih voda,
– črpališča za prečrpavanje odpadnih in padavinskih voda na magistralnem omrežju,
– čistilne naprave, s katerimi se zaključuje magistralno omrežje.
7. člen
Ostali izrazi v tem pravilniku imajo naslednji pomen:
– notranja kanalizacija je kanalizacija v objektu in zunaj njega do priključka na javno kanalizacijo,
– kanal je cevovod za odvajanje odpadnih voda, ki je položen v zemljo in deluje po težnostnem načelu,
– spojni kanal je kanal od objekta do priključka na javno kanalizacijo,
– priključek je mesto priključitve spojnega kanala na javno kanalizacijo,
– kontrolni jašek je jašek na spojnem kanalu za meritve in odvzem vzorcev,
– revizijski jašek je jašek na notranji ali javni kanalizaciji za opravljanje nadzora vzdrževalnih del,
– podslapje je vertikalni cevovod ob revizijskem jašku za premostitev višinske razlike v kanalu ali na priključku,
– kaskada je prelivna stopnica v kanalu,
– zadrževalni bazen je bazen za akumulacijo padavinskih voda,
– razbremenilnik visokih voda je jašek za regulacijo vtoka padavinskih voda v javno kanalizacijo,
– peskolov je jašek za izločanje peska iz odpadnih voda,
– črpališče je objekt za prečrpavanje odpadnih voda,
– čistilna naprava je objekt za primarno, sekundarno in terciarno čiščenje odpadnih voda,
– čistilna naprava za predčiščenje je naprava v lasti uporabnika, ki je zgrajena z namenom, da se iz odpadnih voda popolnoma ali delno izločijo tiste škodljive snovi, ki bi poslabšale lastnosti odpadne vode v javni kanalizaciji in je nameščena praviloma pred priključkom na javno kanalizacijo.
II. PROJEKTIRANJE IN GRADNJA JAVNE KANALIZACIJE
8. člen
Pri načrtovanju javne kanalizacije se morajo upoštevati določila tega pravilnika in smernice, ki jih opredeljujejo izvajalec javne službe, državni standardi SIST in Evropski standardi EN. Pri projektiranju in izgradnji kanalizacije je potrebno zagotoviti takšno izvedbo, da je na vsakem mestu možen dostop z ustrezno mehanizacijo za potrebe obratovanja in vzdrževanja javne kanalizacije in naprav.
9. člen
Za gradnjo kanalov javne kanalizacije se lahko uporabljajo naslednje cevi:
– jeklene,
– litoželezne cevi iz nodularne litine,
– tesal,
– plastične,
– keramične,
– specialne betonske s tesnilom.
Uporabljene cevi in jaški morajo biti vodotesni.
V primeru, da se kanal betonira na mestu ali montira iz elementov, morajo biti stene kanala zglajene do čistega sijaja.
10. člen
Najmanjši dovoljeni profil kanala javne kanalizacije je Fi 200 mm, najmanjši dovoljeni profil spojnega kanala je Fi 150 mm.
11. člen
Najmanjši dovoljeni padec kanala javne kanalizacije se določi tako, da hitrost v kanalu pri srednjem dnevnem pretoku ni manjša od 0,5 m/s. Največji dovoljeni padec kanala javne kanalizacije je 6%.
12. člen
Kadar zaradi terenskih razmer ne bi bilo mogoče zgraditi kanala z največjim dovoljenim padcem, se v revizijskem jašku zgradi kaskada.
Kadar je razlika med priključnim in glavnim kanalom večja od 1 m, se mora zgraditi podslapje dimenzionirano na sušni pretok.
Podslapje se zgradi na zunanji ali notranji strani revizijskega jaška z vertikalno cevjo in iztočnim lokom 90°.
13. člen
Cevi za kanale javne kanalizacije se mora polagati na peščeno posteljico debeline 10 cm, kadar pa je padec kanala do 2%, pa na betonsko podlago.
14. člen
Cevi za kanal javne kanalizacije ali spojni kanal se morajo zasipati z nevezanim materialom v taki debelini, da je kanal zaščiten pred mehanskimi poškodbami in zmrzovanjem. V primeru, da cevi ne bi prenesle temenske obremenitve, jih je potrebno zaščititi z betonsko oblogo v debelini, ki se določi na podlagi statičnega računa.
15. člen
Na kanalu morajo biti revizijski jaški za potrebe vzdrževanja. Največja dovoljena razdalja med jaški je enaka stokratnemu premeru cevi (L=100 × D). Revizijski jašek se mora zgraditi na vseh mestih spremembe smeri, profila ali padca kanala.
16. člen
Revizijski jašek se zgradi iz montažnih elementov ali zabetonira na mestu samem iz vodotesnega betona.
Tlorisna dimenzija jaška na kanalu javne kanalizacije je najmanj 80 × 100 cm ali Fi 100 cm, na spojnem kanalu pa najmanj 60 × 80 cm ali Fi 80 cm.
Jašek mora biti pokrit z litoželeznim pokrovom dimenzije 60 × 60 cm ali Fi 60 cm. Nosilnost pokrova na jaških, zgrajenih na voznih površinah, mora biti najmanj 15 t, na ostalih površinah pa najmanj 5 t.
Pokrov na jašku, ki je zgrajen na poplavnem terenu, ne sme biti perforiran.
17. člen
Na spojnem kanalu za odvod padavinskih voda z utrjenih površin v javno kanalizacijo mora biti zgrajen peskolov. Dimenzioniran mora biti tako, da je največja hhitrost pretoka skozi peskolov 0,2 m/s.
18. člen
Kjer obstaja možnost onesnaženja odpadnih voda z olji ali maščobami (garaže, delavnice, pralne ploščadi, kuhinje itd.), mora biti pred priključkom na javno kanalizacijo zgrajen lovilec olj oziroma maščob.
19. člen
Kjer obstaja možnost, da bi zaradi okvar ali drugih vzrokov lahko odtekla v javno kanalizacijo taka odpadna voda, ki bi lahko povzročila okvaro javne kanalizacije ali porušila režim na čistilni napravi, mora biti notranja kanalizacija zgrajena tako, da je možno odvod v javno kanalizacijo trenutno prekiniti oziroma zadržati.
20. člen
Izvajalec javne službe ni odgovoren za posledice nepravilno izvedene notranje kanalizacije, kot je npr. neposredna priključitev objektov, ki so pod nivojem pokrovov revizijskih jaškov na javni kanalizaciji itd.
21. člen
Vsak novozgrajeni kanal mora biti preizkušen na vodotesnost z zrakom oziroma z vodo od jaška do jaška. Jašek se preizkuša na vodotesnost posebej. Preizkus vodotesnosti opravljajo pooblaščene pravne ali fizične osebe, ki o preizkusu napravijo zapisnik.
22. člen
Komunalni vodi (telekomunikacijski ali električni vodi, vodovod, toplovod, plinovod itd.), ki potekajo vzporedno s kanalom javne kanalizacije, morajo biti praviloma odmaknjeni najmanj 1 m od kanala. Kadar navedenih pogojev ni mogoče zagotoviti, se odmik za vsak primer posebej dogovori z izvajalcem javne službe.
Vsa križanja vodov morajo biti projektno, tlorisno in višinsko obdelana.
23. člen
Investitor gradnje kanalizacije, ki ima značaj javne kanalizacije, mora le-to predati v lastništvo občine. Občina preda to kanalizacijo v upravljanje izvajalcu javne službe. Ob primopredaji, o kateri se sestavi zapisnik, mora investitor izročiti občini oziroma izvajalcu javne službe naslednjo dokumentacijo:
– projekt z gradbenim dovoljenjem,
– projekt izvedenih del, izdelan po določbah pravilnika o podzemnem katastru, (vsebovati mora podatke, ki so vsebovani v katastru izvajalca javne službe),
– zapisnik o preizkusu vodotesnosti,
– uporabno dovoljenje,
– evidence, knjigovodske in blagajniške podatke, listine o lastništvu, podatke o terjatvah in dolgovih in druge poslovne zadeve.
Na podlagi zapisnika o prevzemu kanalizacije izvajalec javne službe le-to vnese v kataster komunalnih naprav, občina pa v svoja osnovan sredstva.
24. člen
V primeru, da gre za prevzem v upravljanje javne kanalizacije, ki jo je do tedaj upravljala krajevna skupnost, vaški odbor ali druge pravne ali fizične osebe, ki ni bil organiziran po veljavnih predpisih v smislu ustrezne lokalne javne službe za odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda, so dovoljena odstopanja od zahtev. V tem primeru mora imeti javna kanalizacija, ki se predaja, vsaj:
1. izdelan grafični prikaz javne kanalizacije v merilu najmanj 1:5000,
2. izdelano hidravlično in sanitarno-tehnično analizo obstoječega stanja s predlogi morebitnih nujnih kratkoročnih sanacijskih ukrepov in oceno potrebnih vlaganj (sanacijski program),
3. izdelano strokovno mnenje o splošnem stanju javne kanalizacije v smislu zadovoljevanja zahtev odloka o odvajanju in čiščenju odpadnih in padavinskih voda ter drugih veljavnih standardov in normativov za kanalizacijska omrežja za odvajanje in čiščenje odpadnih komunalnih in padavinskih voda,
4. izdelano strokovno mnenje o vključevanju javne kanalizacije v kratkoročni koncept odvajanja in čiščenja odpadnih komunalnih in padavinskih voda,
5. knjigovodske podatke za posamezne vrste objektov, če pa teh ni, pa je potrebno pridobiti ustrezne vrednostne podatke s pomočjo pooblaščenega cenilca,
6. uporabno dovoljenje.
25. člen
Investitor objekta, predvidenega za priključitev na javno kanalizacijo, si mora k lokaciji in gradnji objekta pridobiti soglasje izvajalca javne službe.
Kadar na podlagi lokacijske dokumentacije ni mogoče opredeliti vseh pogojev priključitve objekta na javno kanalizacijo, se izda posebno soglasje h gradnji objekta.
S soglasjem se opredelijo pogoji za izgradnjo notranje kanalizacije in priključitev na javno kanalizacijo.
26. člen
Investitor predloži k vlogi za pridobitev soglasja iz prejšnjega člena ali pred priključitvijo objekta naslednjo dokumentacijo:
a) Za soglasje k prostorskim izvedbenim aktom:
– situacijo z vrisanim objektom in kanalizacijskim priključkom v merilu 1:1000 ali 1: 500,
– hidravlični izračun s presojo vpliva na obstoječe razmere v omrežju odvajanja in čiščenja,
– opis specifičnosti gradnje in namembnosti objekta s predvideno potrošnjo vode in oceno kvalitete in tipa odpadne vode,
– izjavo investitorja, da odpadne vode iz predvidene gradnje ne bodo vsebovale take snovi, ki se ne bodo mogle mehansko ali biološko razgraditi,
– izjavo pristojne strokovne institucije o vplivu predvidene gradnje na podtalnico in vodne vire v primeru, da je predvidena gradnja v varstvenih pasovih obstoječih ali predvidenih vodnih virov.
b) Za soglasja k lokacijski dokumentaciji:
– lokacijsko dokumentacijo,
– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500,
– hidravlični izračun s presojo vpliva na obstoječe razmere v omrežju za odvajanje in čiščenje,
– opis specifičnosti gradnje in namembnosti objekta s predvideno potrošnjo vode,
– izjavo investitorja, da odpadne vode iz predvidene gradnje ne bodo vsebovale take snovi, ki se ne bodo mogle mehansko ali biološko razgraditi,
– izjavo pristojne strokovne institucije o vplivu predvidene gradnje na podtalnico in vodne vire v primeru, da je predvidena gradnja v varstveni h pasovih obstoječih ali predvidenih vodnih virov.
c) Za soglasja k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja:
– pravnomočno lokacijsko dovoljenje,
– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500,
– projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja s projektom za priključitev na javni vodovod,
– hidravlični izračun s presojo vpliva na obstoječe razmere v omrežju za odvajanje in čiščenje,
– soglasja lastnikov ali uporabnikov parcel, po katerih bo potekal priključek, oziroma sodna odločitev, ki nadomesti soglasje,
– izjavo investitorja, da odpadne vode iz predvidene gradnje ne bodo vsebovale take snovi, ki se ne bodo mogle mehansko ali biološko razgraditi,
– izjavo pristojne strokovne institucije o vplivu predvidene gradnje na podtalnico in vodne vire v primeru, da je predvidena gradnja v varstvenih pasovih obstoječih ali predvidenih vodnih virov.
d) Za soglasje za priključitev, če ni bilo že izdano v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja:
– pravnomočno gradbeno dovoljenje oziroma dokaz o legalnosti gradnje (zemljiškoknjižni izpisek z navedbo, da je bil objekt zgrajen pred letom 1967),
– katastrski načrt (mapna kopija),
– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500,
– hidravlični izračun s presojo vpliva na obstoječe razmere v omrežju za odvajanje in čiščenje,
– načrt strojne (vodovodne) napeljave,
– soglasje za prekop cestišča,
– soglasja lastnikov oziroma uporabnikov parcel, preko katerih bo potekal priključek, oziroma sodno odločitev, ki nadomesti soglasje,
– izjavo investitorja, da odpadne vode iz predvidene gradnje ne bodo vsebovale take snovi, ki se ne bodo mogle mehansko ali biološko razgraditi,
– izjavo pristojne strokovne institucije o vplivu predvidene gradnje na podtalnico in vodne vire v primeru, da je predvidena gradnja v varstvenih pasovih obstoječih ali predvidenih vodnih virov.
e) Za soglasje za začasni priključek:
– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500,
– hidravlični izračun s presojo vpliva na obstoječe razmere v omrežju za odvajanje in čiščenje,
– odločbo upravnega organa o začasnem objektu,
– opis predvidene porabe vode,
– izjavo investitorja, da odpadne vode iz predvidene gradnje ne bodo vsebovale take snovi, ki se ne bodo mogle mehansko ali biološko razgraditi,
– izjavo pristojne strokovne institucije o vplivu predvidene gradnje na podtalnico in vodne vire v primeru, da je predvidena gradnja v varstvenih pasovih obstoječih ali predvidenih vodnih virov.
f) Za soglasje k vlogi za uporabno dovoljenje:
– situacijo izvedenega stanja kanalizacijskega priključka v merilu 1: 1000 ali 1: 500, potrjeno od izvajalca in nadzornega gradnje,
– izjavo investitorja, da odpadne vode iz predvidene gradnje ne bodo vsebovale take snovi, ki se bodo mogle mehansko ali biološko razgraditi,
– izjavo pristojne strokovne institucije o vplivu predvidene gradnje na podtalnico in vodne vire v primeru, da je predvidena gradnja v varstvenih pasovih obstoječi ali predvidenih vodnih virov.
Za pridobitev soglasja za obstoječe objekte se uporablja točka d) tega člena, pravnomočno gradbeno dovoljenje pa se predloži, če je bilo izdano.
Izvajalec javne službe lahko z namenom, da racionalizira postopke, po lastni strokovni presoji za konkretne primere zmanjša obseg potrebne dokumentacije iz točk a) do f) tega člena.
Strokovno institucijo, pooblaščeno za izdajo izjav o vplivu predvidene gradnje na podtalnico in vodne vire v primeru, da je predvidena gradnja v varstvenih pasovih obstoječih ali predvidenih vodnih virov, določajo veljavni predpisi o varovanju posameznih vodnih virov v Občini Žužemberk.
27. člen
Izvajalec javne službe mora v soglasju opredeliti:
– možnosti in tehnične pogoje priključitve objekta na javno kanalizacijo,
– koto priključitve in druge tehnične pogoje priključitve,
– zahteve o ureditvi predčiščenja in izgradnji kontrolnega jaška,
– pogoje glede posegov na obstoječo javno kanalizacijo,
– pogoje, ki jih mora investitor izpolniti pred pridobitvijo soglasja h gradnji, kadar je pridobitev takega soglasja potrebna,
– pogoje, katerim mora ustrezati odpadna voda za izpust v javno kanalizacijo,
– postopek za neposredno priključitev na javno kanalizacijo.
28. člen
Izvajalec javne službe je dolžan izdati ali odkloniti soglasje najkasneje v 30 dneh od prejema popolne vloge oziroma od dne, ko je investitor dostavil potrdilo o poravnani obveznosti plačila prispevka za priključitev na javno kanalizacijo.
III. PRIKLJUČEVANJE NA JAVNO KANALIZACIJO
29. člen
Za priključitev objekta na javno kanalizacijo mora bodoči uporabnik javne kanalizacije izpolniti prijavo za priključek. K prijavi za priključek mora priložiti naslednje dokumente:
– gradbeno dovoljenje za objekt,
– načrt spojnega kanala oziroma izvršilni načrt,
– dokumentacijo o izpolnitvi posebnih pogojev iz soglasja k lokaciji oziroma gradnji,
– potrdilo o plačanem prispevku za priključitev na javno kanalizacijo v skladu s sklenjeno pogodbo o priključitvi.
30. člen
Pred priključitvijo objekta na javno kanalizacijo ali že aktivirano notranjo kanalizacijo skleneta investitor in izvajalec javne službe pogodbo o priključitvi, s katero opredelita medsebojne obveznosti.
31. člen
Na podlagi prijave za priključitev in predložene dokumentacije izvajalec javne službe odobri neposredno priključitev na javno kanalizacijo s tem, da izvede priključitev ali dopusti izvedbo po neposredno kontrolo izvajalca javne službe.
Smatra se, da je priključek izveden, ko izvajalec javne službe pregleda spojni kanal in priključek ter ugotovi ustreznost izvedbe. Svoje ugotovitve dokumentira v obrazcu prijave.
V primeru, da spojni kanal ni zgrajen v skladu z izdanim soglasjem in določil tega pravilnika, se priključitev odloži dokler se pomanjkljivosti ne odpravijo.
32. člen
Priključitev spojnega kanala na javno kanalizacijo se izvede v revizijskem jašku.
Uporabnik javne kanalizacije, ki je po odloku o odvajanju in čiščenju odpadnih komunalnih in padavinskih voda dolžan na spojnem kanalu zgraditi kontrolni jašek, si mora pred projektiranjem notranje kanalizacije pridobiti od izvajalca javne službe smernice za izgradnjo kontrolnega jaška.
IV. NORMATIVI O SESTAVI ODPADNIH VODA, KI SE ODVAJAJO V JAVNO KANALIZACIJO
33. člen
V javno kanalizacijo je dovoljeno odvajati odpadne vode v primeru, da te ne vplivajo škodljivo na naprave za odvajanje in čiščenje odpadnih voda in na njihovo delovanje. Poleg tega morajo ustrezati zahtevam, določenim v odloku o odvajanju in čiščenju odpadnih komunalnih in padavinskih voda v tem pravilniku.
34. člen
Odpadne vode, ki se odvajajo v javno kanalizacijo, smejo vsebovati škodljive snovi v mejnih koncentracijah, ki jih predpisujejo predpisi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja.
Za dosego mejnih koncentracij se odpadne vode ne smejo redčiti s čisto, hladilno ali drugo vodo.
Odpadne vode ne smejo imeti izrazito neprijetnega vonja za okolico.
35. člen
Odpadne vode iz infekcijskih oddelkov zdravstvenih ustanov morajo biti pred odvodom v javno kanalizacijo dezinficirane.
V. UGOTAVLJANJE STOPNJE ONESNAŽENOSTI ODPADNE VODE
36. člen
Lastnosti odpadnih voda se ugotavljajo z rednimi analizami vzorcev odpadne vode.
Uporabniki javne kanalizacije, ki uporabljajo vodo v tehnološkem postopku proizvodnje ali uporabljajo večje količine čistilnih sredstev, morajo v skladu s predpisi redno izvajati preiskave fizikalnih, kemijskih ali bioloških lastnosti odpadnih voda.
Odvzem in analiziranje vzorcev lahko opravlja samo pravna ali fizična oseba, ki ima pooblastilo pristojnega ministrstva.
Uporabnik javne kanalizacije mora en izvod vsake analize dostaviti izvajalcu javne službe v roku osmih dni po prejemu rezultatov analiz.
Pooblaščena pravna ali fizična oseba mora vse analize odpadnih voda, ki se izvajajo pri uporabnikih, ki odvajajo odpadne vode v javno kanalizacijo, s katero upravlja izvajalec javne službe, dostaviti izvajalcu javne službe istočasno kot uporabniku.
37. člen
Zaradi nadzora lastnosti odpadnih voda, ki se odvajajo v javno kanalizacijo, se opravljajo kontrolne analize odpadnih voda.
Vzorec odpadne vode za kontrolno analizo se praviloma vzame v prisotnosti predstavnika uporabnika javne kanalizacije in predstavnika izvajalca javne službe. O odvzemu se napravi zapisnik.
Kadar se s kontrolno analizo ugotovi, da odpadna voda vsebuje škodljive snovi nad določenimi mejnimi koncentracijami, mora uporabnik javne kanalizacije takoj pristopiti k sanaciji razmer in izvajalcu javne službe povrniti morebitno nastalo škodo na objektih javne kanalizacije ter stroške kontrolne analize.
38. člen
Za ugotavljanje lastnosti odpadnih voda je odločilna analiza reprezentativne vzorca, za ugotavljanje mejnih koncentracij škodljivih snovi, določenih v 33. členu, pa tudi analiza trenutnega vzorca.
39. člen
V primeru večjih okvar na napravah posameznega uporabnika javne kanalizacije, ki bi lahko povzročile izpust odpadnih voda v javno kanalizacijo, kateri ne ustreza predpisom, se opravijo izredne analize odpadne vode na stroške uporabnika. V takih primerih se takoj obvesti inšpektorat za varstvo okolja.
40. člen
Onesnaženost odpadnih voda se ugotavlja po njenih fizikalnih, kemijskih in biokemijskih lastnostih.
Onesnaženost odpadnih voda, ki se odvajajo v javno kanalizacijo, se ugotavlja po naslednjih kriterijih:
– usedljivost (U) po Imhoffu v ml/l v 30 minutah,
– kemijska potreba po kisiku (KPK) s K-bikromatom (K2 Cr2 O7),
– strupenost (S) za bakterije, kot faktor potrebne razredčenosti odpadne vode, da ta ne deluje več zaviralno na razvoj bakterij,
– vsebnost težkih kovin (K) in drugih škodljivih snovi.
41. člen
Pri uporabnikih javne kanalizacije, ki uporabljajo vodo v tehnološkem postopku (v nadaljnjem besedilu: industrijska odpadna voda), se ugotavlja faktor onesnaženosti odpadne vode. Faktor onesnaženosti (F) je razmerje med onesnaženostjo industrijske odpadne vode (i) in med onesnaženostjo komunalne odpadne vode (f).
Faktor onesnaženosti je eno od meril za določitev prispevka za čiščenje odpadne vode.
42. člen
Za izračun faktorja onesnaženosti se uporablja naslednja formula:
F = 0,40 x U i/ U f + 0,60 x KPK i/ KPK f+ 0,1 x Si/Sf+ 0,1 x K i /Kf
V formuli uporabljeni izrazi pomenijo:
– F = faktor onesnaženosti,
– Ui = usedljivost industrijske odpadne vode po Imhoffu v 30 minutah,
– Uf = usedljivost komunalne odpadne vode po Imhoffu v 30 minutah, ki je določena kot konstanta 5 ml/l/30,
– KPK f = kemijska potreba po kisiku komunalne odpadne vode s K-bikromatom, ki je določena kot konstanta 250 mg O2/l,
– Si = strupenost industrijske odpadne vode kot faktor razredčenosti, da odpadna voda ne deluje več zaviralno za razvoj bakterij (test po Offhausovi metodi),
– Sf = strupenost komunalne odpadne vode kot faktor razredčenosti, da odpadna voda ne deluje več zaviralno za razvoj bakterij (test po Offhausovi metodi),
– Ki = vsebnost težkih kovin in škodljivih snovi v industrijski odpadni vodi,
– Kf = mejne koncentracije težkih kovin in škodljivih snovi, določene v 32. členu tega pravilnika.
Kadar je onesnaženost industrijske odpadne vode (i) po posameznih kriterijih manjša, kot je določena za komunalno odpadno vodo (f), se v števcu uporabi konstanta, določena za komunalno odpadno vodo. Kriterija S in K se prištevata samo, kadar je količnik ulomka večji od ena.
43. člen
Za izračun faktorja onesnaženosti se uporabljajo podatki iz analiz reprezentativnih vzorcev. Za kontrolno analizo se lahko uporabi tudi trenutni vzorec, vendar se faktor onesnaženosti uporabi samo za mesec, v katerem je bil vzorec odvzet. Kadar se ta ugotovi z analizo reprezentativnega vzorca, se tako izračunan faktor onesnaženosti uporablja do naslednjega rednega odvzema takega vzorca.
Podatki iz kontrolne analize se uporabijo samo, če so ugotovljene koncentracije višje kot pri analizi reprezentativnega vzorca.
44. člen
Faktor onesnaženosti se uporablja za izračun prispevka za čiščenje.
45. člen
Pri določanju količin odpadnih voda, mejnih koncentracij škodljivih snovi ali potrebnih učinkov predčiščenja lahko izvajalec javne službe predlaga upravnemu organu za določenega uporabnika:
– namesto najvišjih dopustnih koncentracij škodljivih snovi, predlaga najvišjo dovoljeno dnevno količino onesnaženja,
– predpiše strožje pogoje, kot so predpisani,
– določi izjemne pogoje za izpuščanje odpadnih voda v skladu s predpisi.
VI. ZAGOTAVLJANJE OBRATOVANJA, VZDRŽEVANJA IN NADZORA JAVNE IN NOTRANJE KANALIZACIJE
46. člen
Izvajalec javne službe ima ob vsakem času pravico dostopa do vseh javnih kanalizacijskih objektov in naprav zaradi njihovega vzdrževanja, meritev ali snemanj, zaznamovanj in drugih dejavnosti, ne glede na to, kdo je lastnik oziroma imetnik pravice uporabe teh objektov oziroma imetnik pravice uporabe teh objektov oziroma naprave ali zemljišča, na katerem so kanalizacijski objekti ali naprave.
47. člen
Vsakdo, ki povzroči materialno škodo na kanalizacijskem omrežju, objektih in napravah oziroma povzroči škodo zaradi škodljivih odpadnih voda, je dolžan to škodo povrniti.
48. člen
Izvajalec javne službe je dolžan skrbeti za nemoteno obratovanje, vzdrževanje ter nadzor delovanja in uporabe javne kanalizacije. Nadzor uporabe javne kanalizacije obsega tudi nadzor obratovanja in vzdrževanja notranje kanalizacije. O obratovanju, vzdrževanju in nadzoru objektov javne kanalizacije se mora voditi posebna evidenca.
49. člen
Pri vzdrževanju javne kanalizacije mora izvajalec javne službe zagotavljati predvsem:
– tekoči nadzor stanja na objektih javne in notranje kanalizacije, ki obsega sistematične preglede, kontrolo iztokov in spojnih kanalov, zasledovanje in analiziranje podatkov iz kontrolnih instrumentov ter zbiranje predlogov in pripomb uporabnikov javne kanalizacije,
– sistematično čiščenje in vzdrževanje objektov javne kanalizacije,
– čiščenje in popravilo javne kanalizacije.
Za redno obratovanje in vzdrževanje črpališč in čistilnih naprav mora izvajalec javne službe sprejeti poslovnik o obratovanju za posamezen objekt, za druge objekte pa letni plan vzdrževanja.
50. člen
Odlaganje gošč iz čistilnih naprav, vzdrževanje in kontrola odlagališča se opravlja po posebnem poslovniku odlagališča.
51. člen
Enkrat letno se mora na vseh kanalizacijskih objektih opraviti deratizacijo v skladu s predpisi o deratizaciji.
52. člen
O obratovanju, vzdrževanju, intervencijah in drugi problematiki v zvezi z odvajanjem in čiščenjem odpadnih voda se najmanj enkrat letno sestavi pisno poročilo, ki je na voljo organom nadzora in kontrole. Rok hranjenja tega poročila je 6 let od datuma sestave poročila.
53. člen
Izvajalec javne službe vodi kataster javne kanalizacije v skladu s predpisi o podzemnem katastru.
54. člen
Za vsak objekt javne kanalizacije mora biti izdelan projekt izvedenih del v skladu s predpisi o podzemnem katastru. Vsebovati mora podatke, ki jih uporablja kataster izvajalca javne službe.
55. člen
Projekt izvedenih del mora investitor predati izvajalcu javne službe ob predaji objekta v upravljanje ali pa izdelavo takega projekta naročiti pri izvajalcu javne službe pred začetkom gradnje.
56. člen
Izvajalec javne službe mora voditi posebno evidenco priključkov na javno kanalizacijo in kataster notranje kanalizacije.
VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
57. člen
Uporabniki javne kanalizacije, ki morajo v skladu z odlokom o odvajanju in čiščenju odpadnih komunalnih in padavinskih voda zgraditi naprave za predčiščenje odpadnih voda, lovilce olj in maščob ter kontrolne jaške, morajo to storiti najkasneje v roku dveh let po uveljavitvi tega pravilnika.
58. člen
Lastniki propustnih greznic morajo le-te preurediti v neprepustne najkasneje v dveh letih po uveljavitvi tega pravilnika.
59. člen
Z uveljavitvijo tega pravilnika preneha veljati tehnični pravilnik o javni kanalizaciji (Skupščinski dolenjski list, št. 7/87).
60. člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 032-01/01-649/17
Žužemberk, dne 12. julija 2001.
Župan
Občine Žužemberk
Franc Škufca l. r.