Uradni list

Številka 34
Uradni list RS, št. 34/2001 z dne 10. 5. 2001
Uradni list

Uradni list RS, št. 34/2001 z dne 10. 5. 2001

Kazalo

2036. Uredba o lokacijskem načrtu za vzporedni plinovod M 1/1 na odseku Kidričevo-Rogatec, stran 3989.

Na podlagi tretjega odstavka 41. člena in 45.j člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in 43/89, Uradni list RS – stari, št. 26/90 in 3/91 ter Uradni list RS, št. 18/93, 47/93, 71/93, 29/95, 44/97 in 9/01) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o lokacijskem načrtu za vzporedni plinovod M 1/1 na odseku Kidričevo–Rogatec
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S to uredbo se, ob upoštevanju prostorskih sestavin dolgoročnega plana SR Slovenije za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana SR Slovenije za obdobje od leta 1986 do leta 1990 ter prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Ptuj za območje Občine Kidričevo, prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Ptuj za območje Občine Majšperk, prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Šmarje pri Jelšah za območje Občine Rogaška Slatina, prostorskih sestavin dolgoročnega plana in srednjeročnega plana Občine Šmarje pri Jelšah za območje Občine Rogatec, sprejme lokacijski načrt za vzporedni plinovod M 1/1 na odseku Kidričevo–Rogatec (v nadaljnjem besedilu: lokacijski načrt). Lokacijski načrt za vzporedni plinovod M 1/1 na odseku Kidričevo–Rogatec je izdelal Razvojni center Planiranje, Celje, d.o.o., v marcu 2001, pod številko projekta 296/98.
2. člen
Lokacijski načrt vsebuje tekstualne opise in grafične prikaze, ki se nanašajo na mejo območja ter na lego, potek, zmogljivosti, velikosti, oblikovanje objektov, naprav in ureditev ter okoljevarstvene ukrepe.
Tekstualni del obsega:
– obrazložitev in utemeljitev lokacijskega načrta,
– povzetek iz prostorskih sestavin planskih aktov,
– prostorske pogoje za realizacijo,
– trasa plinovoda in njen vpliv na obstoječe objekte in naprave z osnovnimi pogoji za gradnjo,
– opis prostorskih rešitev po posameznih področjih,
– rešitve v zvezi z zaščito pred naravnimi ter drugimi nesrečami,
– geodetski elaborat s seznamom parcel v delovnem pasu plinovoda M 1/1,
– oceno stroškov za izvedbo lokacijskega načrta,
– etapnost izgradnje,
– povzetek poročila o vplivih na okolje in sklepna ocena sprejemljivosti posega,
– pogoje, mnenja in soglasja.
Grafični del obsega:
– pregledno situacijo, M 1:25000,
– prikaz prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana RS, M 1:250000,
– prikaz iz prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občin Kidričevo, Majšperk, Rogaška Slatina in Rogatec, M 1:5000,
– inventarizacijo obstoječega stanja objektov v območju varovalnega pasu 2 x 200 m, M 1:5000,
– inventarizacijo obstoječega stanja vrste rabe zemljišč, vodotokov, cest, elektroenergetskih in telefonskih vodov ter vrisano smer gradnje in deponij materialov, M 1:5000,
– ureditveno situacijo, M 1:5000,
– karakteristični profil polaganja plinovoda, M 1:20,
– prikaz parcel v ureditvenem območju lokacijskega načrta z vrisanim delovnim pasom 6+10 m, M 1:2880 in M 1:2500.
II. OBSEG UREDITVENEGA OBMOČJA
3. člen
Ureditveno območje lokacijskega načrta obsega parcele ali dele parcel, na katerih bo potrebno pridobiti služnostno pravico za uporabo zemljišča za izgradnjo cevovoda (širine šestnajst metrov) in parcele ali dele parcel, ki jih je potrebno odkupiti za izgradnjo objektov na plinovodu (blok ventili), po naslednjih katarstrskih občinah:
– seznam parcel ali delov parcel, na katerih bo potrebno pridobiti služnostno pravico:
k.o. Stoperce
Parcele številka *85, 594, 598, 602/7, 786/5, 786/6, 786/4, 786/2, 1570/3, 786/1, 785/1, 784, 726/2, 725, 722/2, 722/1, 723/3, 1573/1, 848, 847, 854, 849, 856/1, 851/1, 859/2, 858/1, 916, 914/1, 1570/2, 908/2, 924/3, 923/1, 924/2, 1570/1, 922, 924/1, 1573, 943/2, 943/1, 942/2, 948/1, 950, 952/1, 953/1, 958, 957, 961, 967, 963/1, 1573/1, 960, 950, 978/1, 978/2, 979, 984, 990, 989, 994/2, 993, 995, 996, 998, 1001, 1004, 1007, 1010, 1013/1, 1021/1, 1574, 1580, 1515/3, 1515/2, 1519, 1522, 1525, 1527/1, 1527/2, 1531, 1532, 1535, 1538/1, 1545, 1546, 1488, 1573, 1568/2/3, 1562, 1563, 1559, 1560, 1552, 1568/3, 720/6, 1013/2, 997, 1034/2, 941, 1488/18;
k.o. Sveča
Parcele številka 458/1, 598/2, 443/4, 435, 436/1, 436/2, 426, 421, 418, 417, 420, 416, 587/1, 411, 410, 412, 409, 479, 483/1, 482, 483/2, 597/2, 486, 487, 488/1, 583/1, 499/2, 500, 499/1, 232/1, 231, 230/8, 230/2, 523/1, 523/2/3, 581/3, 525/6, 525/2, 525/3, 525/4, 527, 598/1, 189/1, 189/2, 539, 538, 540, 587/1, 541/1, 541/3, 120/1, 120/2, 546, 548, 541/4, 549, 547, 599, 594/2, 11/1, 12, 9, 4/2, 3/1, 3/2, 2, 1/2, 1/1, 587/3, 541/2, 190, 400/11, 542/2, 144, 587/2, 405/2;
k.o. Skrblje
Parcele številka 827, 828, 829, 831, 830, 832, 834/1, 834/2, 837, 839, 1423, 842, 843, 1422/2, 1030, 1031, 1028, 1027, 1022/1, 1022/2, 1021/3, 1016, 1015/2, 303/1, 1425, 302, 1414, 1376, 1413, 1360, 1375, 1373, 1372, 1359, 1384, 1392, 1391, 1393, 1444/2, 844, 845, 1422/5;
k.o. Lešje
Parcele številka 704, 218, 217, 221, 222, 224, 214, 212, 220, 211, 210, 209, 208, 206, 182, 702/1, 181, 180, 179, 178, 176, 141, 134, 132, 131/1, 127, 121, 120, 119/2, 119/1, 117/2, 117/1, 113, 111, 701/2, 519, 528/1/2, 535/1, 530/2, 535/2/3, 532/2, 533, 556/1, 556/2, 81/4, 565/3, 571, 569/2, 567, 572, 697/10, 569/3, 577/1, 578/10, 573/1, 577/4, 578/53, 578/48, 578/41, 578/54, 578/32, 578/31, 578/12, 695/5, 695/1, 578/53, 528, 703/7, 206/1;
k.o. Podlože
Parcele številka 261/2, 278/13, 278/20, 1240/2, 278/15, 278/19, 278/76, 278/110, 278/111, 278/112, 278/116, 278/114, 278/115, 271, 1240/3, 278/86, 278/17, 266, 261/1, 1238, 269, 273, 218/24, 218/6, 218/30, 1244/4, 278/75;
k.o. Pleterje
Parcele številka 2, 5, 920/2, 9, 8/1, 919, 367, 368, 370, 371, 366, 77, 15/1, 19/2, 4, 19/1, 11;
k.o. Mihovce
Parcele številka 882, 849/27, 874, 798/1, 883, 798/2, 873/4, 799, 791, 792, 871, 793, 794, 795/1, 795/2, 869/1, 598/2, 884, 598/1, 597, 596, 599/1, 599/2, 790, 796, 797/1/2, 849/26, 85/2, 594, 593, 858/2, 884/2, 590, 589, 586, 583, 580, 577, 574/1/3, 572/1, 306, 305, 302, 301, 298, 239, 242, 243, 246, 862, 244, 245, 249, 250, 209, 208, 203, 202, 196, 201, 198/2, 197, 198/1, 863/1, 195, 192, 191, 188, 187, 863/2, 122/1, 121, 120, 861/2, 123, 119, 118/1, 118/2, 115, 114, 111, 108/2, 108/1, 103, 100, 97, 96, 93, 89, 86/3, 86/1, 86/4, 867/3, 876/1, 86/2, 78/1, 77, 76/2, 75/2, 75/1, 70/1, 70/2, 69, 62/5, 62/4, 62/3, 62/2, 62/1, 61, 56/2, 56/1, 49, 48, 40, 39, 866, 76/1, 247, 596, 849/26, 883/2, 872, 884/2, 600;
k.o. Dragonja vas
Parcele številka 522, 3, 6, 9, 12, 15, 520, 19/4, 18, 13/2, 19/3, 20/3;
k.o. Tlake
Parcele številka 908/1, 908/2, 905/1, 912/2, *200, 855/2, 856, 857/1, 850/3, 850/2, 851, 852, 831/2, 912/1, 823, 824, 834, 836/1, 835, 837, 1058, 790/2, 791/2, 792, 1060, 793/3, 793/4/1, 26, 39, 28, 37, 35, 34/2, 48/2, 51/1, 2/2, 6, 8/1, 8/3, 2/1, 1044/2, 73/1, 1, 790/1, 7, 73/2, 908;
k.o. Strmec
Parcele številka 168/1, 910, 906, 172/1, 137/2, 138/1, 138/2, 137/3, 137/1, 134, 126/2, 911, 126/1, 126/3, 122/4, 120, 122/1, 122/2, 126/1, 127/2, 129, 131, 147/2, 169, 177, 122/3, 127/1;
– seznam parcel, katerih del bo potrebno odkupiti za izgradnjo blok ventilov:
k.o. Pleterje
Parcele številka B 5/1, 7/3, 8/2;
k.o. Lešje
Parceli številka B 5/2, 528/1;
k.o. Stoperce
Parceli številka B 6/1, 1515/3.
III. FUNKCIJA OBMOČJA S POGOJI UREJANJA
4. člen
Ureditveno območje lokacijskega načrta iz 3. člena te uredbe obsega:
– cevovod DN 500 z območjem delovnega pasu od kompresorske postaje Kidričevo (km 39+030) do merno regulacijske postaje Rogatec (km 58+401,74),
– blok ventile,
– stalna merilna mesta.
IV. TEHNIČNI POGOJI UREJANJA OBMOČJA
5. člen
Plinovod
Trasa predvidenega visokotlačnega plinovoda (v nadaljevanju: plinovoda) poteka vzporedno s traso obstoječega plinovoda M1. Plinovod bo položen na oddaljenosti 8 metrov od obstoječega plinovoda. Medsebojna razdalja bo na določenih odsekih trase, zaradi večje težavnostne stopnje izgradnje, tudi manjša – tri metre. Dolžina plinovoda je 19.371 m.
Specifikacija cevi in varnostnih razredov za plinovod M 1/1:
Fi 508,0 x t po API 5 L – 52
Fi 508,0 x 6,4 mm                            I. varnostni razred
Fi 508,0 x 6,4 mm                           II. varnostni razred
Fi 508,0 x 7,1 mm                          III. varnostni razred
Fi 508,0 x 9,5 mm                           IV. varnostni razred.
Blok ventili ležijo na naslednjih točkah v km: 41+687, 46+357, 52+344.
Stalna merilna mesta katodne zaščite plinovoda
Za kontrolo delovanja sistema katodne zaščite cevovoda je treba določiti merilna mesta za kontrolo potenciala in uporabnosti, ki bodo postavljena na naslednje dele cevovoda:
– na zaščitene cevi na križanju s prometnicami,
– na križanju z ostalimi kovinskimi napeljavami,
– na izolacijske stopnice v tleh,
– na priključna mesta postaje za katodno zaščito,
– na prehode čez reke,
– na napeljave z galvanskimi anodami.
Vsa merilna mesta na obstoječem plinovodu je treba usposobiti tudi kot merilna mesta za novi plinovod. Pri novih prečkanjih se izvede nova merilna mesta.
V. POGOJI ZA URBANISTIČNO, ARHITEKTONSKO IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE
6. člen
Velikosti in oblikovanje nadzemnih objektov plinovoda:
– nadzemni deli plinovoda morajo biti dimenzionirani skladno s pretočno kapaciteto in tlačnimi razmerami,
– velikost objektov, naprav ter zemljišč je določena skladno z veljavnimi predpisi.
7. člen
V skladu s pravilnikom o tehničnih pogojih in varen transport tekočih in plinastih ogljikovodikov po magistralnih naftovodih in plinovodih (Uradni list SFRJ, št. 26/85) je trasa plinovoda razdeljena na razrede, ki se odražajo v višini varnostnega faktorja pri dimenzioniranju plinovoda.
Zaščitni pas plinovoda, je pas širine dvesto metrov na vsako stran od osi plinovoda, v katerem že zgrajeni objekti in objekti predvideni po prostorski dokumentaciji vplivajo na njegovo varnost. Razvrstitev v zaščitne pasove plinovoda je odvisna od gostote naseljenosti na enoto cevovodnega pasu (enota cevovodnega pasu je en kilometer). Na tej osnovi je plinovodni pas vzdolž obravnavane trase razvrščen v tri razrede:
I. razred          od km 39,030 do km 41,600
                   od km 42,200 do km 44,150
                   od km 44,700 do km 45,090
                   od km 45,970 do km 47,700
                   od km 55,026 do km 56,240;
II. razred         od km 41,600 do km 42,200
                   od km 44,150 do km 44,700
                   od km 45,090 do km 45,465
                   od km 45,568 do km 45,970
                   od km 48,916 do km 52,045
                   od km 54,017 do km 54,522;
III. razred        od km 45,465 do km 45,568
                   od km 47,700 do km 48,916
                   od km 52,045 do km 54,017
                   od km 54,522 do km 55,026
                   od km 56,240 do km 58,40174.
Gradnja objektov v zaščitnem pasu plinovoda je mogoča pod naslednjimi pogoji:
– V 2 x 30-metrskem pasu plinovoda je po zgraditvi plinovoda prepovedano graditi poslopja za stanovanje ali bivanje ljudi.
– V 2 x 30-metrskem pasu je možno graditi le nadomestne stanovanjske objekte in dozidave ter izvajati vzdrževalna dela in adaptacije obstoječih objektov. Možna je gradnja gospodarskih objektov za potrebe kmetij. Poslopja za stanovanje ali bivanje ljudi se smejo graditi v pasu ožjem od trideset metrov (za plinovod premera do 500 mm – dvajset metrov), če je gradnja predvidena z urbanističnim načrtom pred projektiranjem plinovoda in če se uporabljajo posebni varstveni ukrepi.
– V 2 x 5-metrskem pasu plinovoda se smejo dela izvajati pod posebnimi pogoji in pod nadzorstvom pooblaščenega predstavnika upravljavca plinovoda, po predhodni pridobitvi soglasja upravljavca plinovodnega omrežja.
– V 2 x 5-metrskem pasu plinovoda je prepovedano saditi rastline, katerih korenine segajo več kot en meter globoko, oziroma pri katerih je treba obdelovati zemljišče globlje kot pol metra.
– V zaščitnem pasu plinovoda 2 x 200 m je za gradnjo objektov potrebno pridobiti soglasje Geoplina, d.o.o., Ljubljana.
VI. POGOJI ZA PROMETNO IN KOMUNALNO UREJANJE
8. člen
Ceste
Trasa plinovoda prečka ceste na naslednjih točkah:
km 41 + 824        Lokalna cesta R III 680 Mihovci–Lovrenc
km 44 + 347        Regionalna cesta R III 688 Poljčane–Majšperk
km 45 + 552        Regionalna cesta R III 688 Poljčane–Majšperk
km 47 + 941        Regionalna cesta R II 432 Stoperce–Majšperk
km 47 + 983        Lokalna cesta v Prešo
km 48 + 460        Regionalna cesta R II 432 Stoperce–Majšperk
km 49 + 972        regionalna cesta R II 432 Stoperce–Majšperk
km 50 + 869        Lokalna cesta
km 53 + 360        regionalna cesta R II 432 Rogatec–Majšperk
km 54 + 068        regionalna cesta R II 432 Rogatec–Majšperk
km 54 + 448        regionalna cesta R II 432 cesta Rogatec–Majšperk
km 54 + 862        lokalna cesta
km 55 + 770        lokalna cesta
km 56 + 741        regionalna cesta R II 432 Rogatec–Majšperk
km 57 + 566        regionalna cesta R II 432 Rogatec–Majšperk
km 57 + 856        lokalna cesta.
Vsa križanja in približevanja s cestami je treba izvesti skladno s pogoji upravljavcev cest.
9. člen
Železnica
Železniško progo Pragersko–Središče prečka plinovod v km 6 + 698 železnice.
Križanje je potrebno izvesti skladno s pogoji Slovenskih železnic, d.d.
10. člen
Elektrika
Trasa plinovoda prečka visokonapetostne (VNN) in nizkonapetostne (NNN) elektro vode v naslednjih točkah:
km 39 + 204                 VNN
km 39 + 237                 VNN
km 39 + 350                 VNN
km 40 + 357                 VNN
km 40 + 381                 VNN
km 40 + 409                 VNN
km 40 + 449                 VNN
km 40 + 487                 VNN
km 40 + 657                 VNN
km 41 + 370                 VNN
km 43 + 959                 VNN
km 44 + 376                 VNN
km 45 + 159                 NNN
km 45 + 548                 VNN
km 45 + 634                 VNN
km 45 + 841                 VNN
km 47 + 276                 NNN
km 47 + 933                 NNN
km 47 + 958                 VNN
km 48 + 247                 VNN
km 48 + 272                 VNN
km 48 + 692                 VNN
km 49 + 210                 VNN
km 49 + 412                 VNN
km 49 + 705                 VNN
km 49 + 960                 VNN
km 49 + 994                 VNN
km 50 + 801                 NNN
km 50 + 931                 VNN
km 51 + 033                 VNN
km 51 + 303                 VNN
km 51 + 765                 NNN
km 51 + 882                 NNN
km 52 + 190                 NNN
km 52 + 287                 VNN
km 52 + 332                 NNN
km 52 + 677                 VNN
km 52 + 874                 VNN
km 52 + 943                 NNN
km 53 + 112                 VNN
km 53 + 229                 NNN
km 53 + 537                 VNN
km 53 + 628                 VNN
km 53 + 849                 NNN
km 56 + 664                 NNN
km 56 + 809                 VNN
km 57 + 103                 VNN
km 58 + 247                 VNN.
Vsa križanja z elektroenergetskimi vodi je treba izvesti v skladu s pogoji Elektro Slovenija, d.o.o., Ljubljana.
Investitor plinovoda je dolžan naročiti pri pooblaščeni in strokovno usposobljeni organizaciji elaborat križanja predvidenega plinovoda z vsemi obstoječimi in predvidenimi DV (110, 220 in 400 kV) ter na ta elaborat pridobiti soglasje pred gradnjo.
11. člen
Omrežja zvez
Trasa plinovoda prečka telekomunikacijske vode (TK) v naslednjih točkah:
km 48 + 881           TK
km 48 + 987           TK
km 49 + 590           TK
km 49 + 630           TK
km 50 + 136           TK
km 50 + 861           TK
km 51 + 787           TK
km 52 + 214           TK.
Vsa križanja oziroma približevanja s TK omrežjem morajo biti usklajena s Telekomom Slovenije, d.d., Ljubljana.
12. člen
Trasa plinovoda prečka obstoječe plinovode v naslednjih točkah:
km 39 + 030            Plinovod R14
km 48 + 930            Plinovod M1
km 49 + 691            Plinovod M1
km 51 + 581            Plinovod M1
km 56 + 131            Plinovod M1
km 57 + 524            Plinovod M1.
Vsa križanja plinovodov morajo biti izvajana v skladu s pogoji Geoplina, d.o.o., Ljubljana.
13. člen
Vodovod
Trasa plinovoda prečka vodovod v naslednjih točkah:
km 44+354,
km 45+118,
km 45+563,
km 47+928,
km 51+882,
km 51+995,
km 52+462,
km 53+126,
km 53+326,
km 53+396,
km 53+416.
Vsa križanja in približevanja plinovoda in vodovoda je treba izvesti skladno s pogoji Zdravstvenega inšpektorata Republike Slovenije in upravljavca vodovoda.
VII. OKOLJEVARSTVENI POGOJI, POMEMBNI ZA IZVEDBO PREDVIDENIH POSEGOV
14. člen
Tla
Posegi v tla morajo biti izvedeni tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal. Pri gradnji morajo biti uporabljeni le materiali, za katera obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje. Treba je omejiti gibanje strojev na območje delovnega pasu in zavarovati tla (talni tipi) pred poškodbami, povzročenimi ob sami gradnji in po njej.
15. člen
Ureditve na območju kmetijskih zemljišč
Prst je treba odstranjati in premeščati na drugo lokacijo tako, da ne pride do onesnaženja s škodljivimi snovmi in mešanja z manj kvalitetnim materialom. Deponije prsti se izvedejo tako, da bo ohranjena njena rodovitnost in količina. Pri izvedbi je treba ločiti zgornji humusni sloj prsti od spodnjih slojev.
Na območju, kjer plinovod preseka izgrajene melioracijske, namakalne in osuševalne komplekse je treba izvesti delne rekonstrukcije oziroma prilagoditi sisteme tako, da je zagotovljeno njihovo nadaljnje delovanje. Na melioriranih površinah mora biti plinovod vkopan minimalno dva metra pod površino terena, oziroma v skladu z zahtevami upravljavca melioriranih površin. Na celotni trasi plinovoda bo zaradi gradnje plinovoda potrebno v dolžini 5156 m izvesti ukrepe za izboljšanje kmetijskih zemljišč.
Na območju sadovnjakov bo izvedena trajna krčitev sadnega drevja v širini pet metrov levo in desno od osi plinovoda. V tem delu je na celotni trasi prepovedano saditi rastline, katerih korenine segajo več kot en meter globoko in obdelovati zemljišče globlje kot pol metra.
Predvidene travne površine naj se zasadijo s travnim drobirjem, ki naj bo pridobljen na bližnjih travnikih in ne s travno deteljnimi mešanicami.
16. člen
Ureditve na območju gozdnih zemljišč
Trasa plinovoda poteka po območju gozda na naslednjih odsekih:
k.o. Podlože, k.o. Lešje – ca. 1.300 m;
k.o. Skrblje – 70 m;
k.o. Stoperce – ca. 1.100 m;
k.o. Strmec – 220 m.
Pred pričetkom gradnje mora morebitno drevje za posek označiti pooblaščeni delavec Zavoda za gozdove Slovenije, ki mora biti predhodno obveščen o začetku gradbenih del. Na odsekih, kjer plinovod prečka gozdove, bo v delovnem pasu širine šestnajst metrov izvedena krčitev drevja. Trajno izkrčena površina ostane v širini pet metrov levo in desno od osi plinovoda. V tem delu je na celotni trasi prepovedano saditi rastline, katerih korenine segajo več kot en meter globoko. Posegi v gozd morajo biti izvedeni tako, da je povzročena minimalna škoda na gozdnem rastju in tleh. Izkopano zemljino in morebitne štore ni dovoljeno deponirati v gozdu, ampak jih je potrebno vkopati v zasip. Po izgradnji plinovoda je treba teren ob trasi v delu, ki poteka skozi gozd, vzpostaviti v prvotno stanje. Odkopne in nasipne brežine na strmih pobočjih je treba sanirati ter zasaditi s primernimi drevesnimi vrstami (javor, češnja) in grmovnimi vrstami (dren, dobrovita, leska). Gozdne ceste je treba po končanih delih vzpostaviti v prvotno stanje. Dodatni posegi izven trase, zaradi pridobivanja materiala za zasutje plinovoda, niso dopustni. Po izgradnji plinovoda je treba zasaditi gozdne robove z zasaditvijo domačih dreves in grmovnic. Isto velja za zasaditve ob plinskih postajah.
Poseki drevesne in grmovne vegetacije morajo biti opravljeni izven gnezditvene sezone.
17. člen
Vodnogospodarske ureditve
Plinovod križa vodotoke na naslednjih mestih:
km 42 + 508          kanal Reka
km 43 + 428          reka Kamenščica
km 43 + 749          reka Polskava
km 47 + 180          reka Dravinja
km 48 + 645          potok
km 48 + 773          potok Skrabska
km 48 + 890          potok Skrabska
km 48 + 985          potok Skrabska
km 49 + 217          potok Skrabska
km 49 + 406          potok Skrabska
km 49 + 552          potok Skrabska
km 49 + 890          potok Skrabska
km 50 + 129          potok Skrabska
km 50 + 427          potok Skrabska
km 50 + 683          potok Skrabska
km 50 + 974          potok Skrabska
km 51 + 733          potok Skrabska
km 51 + 800          potok Skrabska
km 52 + 364          potok Skrabska
km 52 + 437          potok Skrabska
km 52 + 985          potok Skrabska
km 53 + 336          potok Skrabska
km 54 + 038          potok Skrabska
km 54 + 761          potok
km 54 + 833          potok
km 56 + 879          potok Draganja
km 57 + 010          potok Draganja
km 57 + 870          potok Draganja
km 57 + 951          potok Draganja
km 58 + 055          potok Draganja
km 58 + 157          potok Draganja
km 58 + 332          potok Draganja.
Vsa križanja in poseganja v struge vodotokov je treba izvesti tako, da se ne spremeni narava vodotoka, to je pretok vode, kakovost vode in biološka raznovrstnost. Pri posegih v vodotoke je treba upoštevati:
– pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja za gradnjo plinovoda, je potrebno v skladu z 48. členom zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81, 29/86, 32/89, 42/89 in 5/90, Uradni list RS - stari, št. 8/91 in 10/91, RS/I, št. 15/91 in 17/91 ter Uradni list RS, št. 4/92, 55/92, 13/93, 32/93, 29/95, 52/00 in 2/01) pridobiti vodnogospodarsko soglasje od pristojnega republiškega upravnega organa in dovoljenje ministra za okolje in prostor, v skladu z 22. členom zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93, 44/95, 9/99, 56/99 in 22/00);
– s predvidenimi posegi se ne smejo poslabšati sedanje odtočne razmere voda (meteornih in površinskih) na celotnem vplivnem območju trase plinovoda;
– ne sme se poslabšati vodni režim zaradi predvidenih posegov;
– pri poseganju v vodotoke ne smejo nastajati nova erozijska žarišča in ne sme biti ogrožena stabilnost terena in obstoječih objektov. Na geološko nestabilnih terenih je potrebno dosledno upoštevati navodila strokovnjaka za področje geologije, geotehnike in geomehanike za preprečevanje plazov in stabilizacijo terena z ustreznim odvodom površinskih in globinskih voda in z ukrepi gradbene, biološke in kemične stabilizacije;
– pri prečkanju vodotokov mora biti globina vkopa pri reguliranih koritih minimalno en meter in pri nereguliranih strugah minimalno en meter in pol. Korita vodotokov morajo biti po izvedenih prečkanjih vzpostavljena v prvotno stanje, območja izkopa pa ustrezno zavarovana pred erozijo. Prečkanje vodotokov je obvezno izvajati ob prisotnosti rečno nadzorne službe;
– projektno dokumentacijo za predvidene regulacije vodotokov mora izdelati za taka dela registrirana in ustrezno usposobljena gospodarska družba. Za vsa prečkanja vodotokov je izdelane projekte za izvedbo potrebno predložiti Upravi Republike Slovenije za varstvo narave, izpostava Maribor in Celje;
– kjer plinovod poteka paralelno z vodotokom mora znašati odmik plinovoda od roba struge potoka vsaj deset metrov oziroma pet metrov od spodnjega roba pete nasipa ob vodotoku na zračni strani;
– pri poteku plinovoda po indunacijskih in drugih poplavnih območjih, je treba plinovod zavarovati pred vzgonom.
Pri prečkanju Dravinje in Draganje morajo biti posegi v brežine in vegetacijo minimalni (zgolj točkovne ureditve na mestu prečkanja, brez obrežnih regulacijskih del), po končanih delih je treba brežine sonaravno urediti z zasaditvijo domačih grmovnic in drevesnih vrst.
Vse vodnogospodarske ureditve ne smejo biti izvajane v času drsti, ne glede na to, da so ribe izlovljene in vodotoki izpraznjeni. Pred pričetkom posega v vodotoke je potrebno terminski plan izvajanja gradbenih in regulacijskih del uskladiti s predstavniki Ribiške družine Ptuj in jim omogočiti izlov rib na predelu polaganja plinovoda, deponiranje ujetih rib za čas gradnje in ponovno naselitev izpraznjenih vodotokov po zaključku del.
Med gradnjo je treba preprečiti kakršnokoli izlivanje tekočin (naftni derivati, olja, cementne odplake itd.), ki bi spremenile kemizem vode v obravnavanih vodotokih.
18. člen
Ureditve na območju naravne dediščine
Plinovod prečka območje krajinskega parka Boč–Donačka gora na odseku od km 54 + 000 do km 55 + 900. Na tem območju je treba zagotoviti naravovarstveni nadzor pristojnega Zavoda Republike Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine.
Ker je pri zemeljskih delih možnost odkritja objektov geološke naravne dediščine (paleontološke, strukture, mineraloške), je potreben občasen geološki nadzor na celotnem območju gradnje. Nadzor mora izvajati strokovno usposobljena družba s področja geologije. V primeru pomembnejših geoloških najdb, je treba obvestiti strokovno organizacijo (Upravo Republike Slovenije za varstvo narave ali pristojni zavod za varstvo narave in kulturne dediščine), ki poda strokovne smernice glede ohranjanja dediščine oziroma nadaljnjega ukrepanja. Dokumentacijo, ki nastane ob nadzoru, je treba posredovati Upravi Republike Slovenije za varstvo narave.
19. člen
Ureditve na območju kulturne dediščine
Na trasi plinovoda ni evidentiranih območij kulturne dediščine. Zaradi verjetnosti odkritja novih območij kulturne dediščine mora investitor za potek plinovoda zagotoviti:
– rezervatno varstvo arheološke dediščine na in ob trasi vzporednega plinovoda in na lokacijah spremljajočih objektov;
– strojno odkrivanje ornice (močno poškodovana kulturna plast) na celotni trasi plinovoda samo pod stalnim nadzorom in vodstvom arheologa;
– takojšnjo zaustavitev gradnje ob eventualnem odkritju arheološkega najdišča;
– izvedbo zaščitnih izkopavanj potencialno odkritih najdišč, vključno z vsemi poizkopovalnimi postopki.
Vsaka degradacija eventualno med gradnjo odkrite kulturne dediščine, morebitna rušenja, prenosi ali premiki le-te, morajo biti predhodno dogovorjeni s pristojno službo za varstvo kulturne dediščine.
20. člen
Ureditve na območju geološko nestabilnih in labilnih področij
Na poteku plinovoda preko geološko nestabilnih in labilnih območij je treba izvesti predhodne sanacije teh površin in graditi skladno s pogoji strokovno kvalificiranih geoloških in geomehanskih družb.
21. člen
Varstvo pred hrupom
V času gradnje bo hrup v okolju povečan zaradi delovanja gradbenih strojev in transporta s težkimi transportnimi vozili, vendar ne bo presegal zakonsko določenih vrednosti. Investitor je dolžan upoštevati časovne omejitve in uporabljati delovne naprave in stroje, ki so izdelani v skladu z imisijskimi normami za hrup.
22. člen
Varstvo zraka
Med samo gradnjo plinovoda bo zaradi prašenja in izpušnih plinov delovnih strojev in transportnih vozil onesnaženost zraka povečana, vendar ne bo presegala zakonsko določenih emisij. Upravljavec plinovoda mora poskrbeti, da je v primeru poškodb nenadzorovano izpuščanje plina iz plinovoda v čim krajšem času onemogočeno in mora ukrepati v skladu z 22. in 23. členom te uredbe.
Pri projektiranju je treba upoštevati določila uredbe o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih motorjev z notranjim izgorevanjem in nepremičnih plinskih turbin (Uradni list RS, št. 73/94), pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 70/96 in 71/00).
23. člen
Nadzor in vzdrževanje plinovoda
Vsaki dve leti je treba zagotoviti čiščenje plinovodnih cevovodov. Investitor mora, skladno s predpisi zagotoviti odvoz kondenzatov iz separatorjev. Pri odvajanju vode po izvršenem tlačnem preizkusu je potrebno zagotoviti vse pogoje z vidika varstva okolja. Postopek čiščenja morata odobriti Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije in Vodnogospodarski inšpektorat Republike Slovenije.
24. člen
Varstvo pred požarom
Za zaščito pred požarom mora biti plinovod z vsemi napravami izveden skladno s predpisi in skladno z opredeljenimi cevovodnimi razredi v lokacijskem načrtu; za vzdrževanje in nadzor mora investitor zagotoviti ustrezno vzdrževanje in nadzor.
Za nemoteno in varno delovanje plinovoda je potrebno:
– prehoditi traso plinovoda na vsakih 6 mesecev in jo enkrat letno kontrolirati iz zraka;
– zagotavljati stalno dostopnost na traso plinovoda z mehanizacijo za popravilo eventualne okvare. Na območju gozdov mora biti trasa stalno čiščena pet metrov levo in desno od osi plinovoda. Za dostop na traso bodo služile obstoječe poti;
– celotna trasa mora biti označena na vseh lomnih točkah in križanjih z vodotoki in prometnicami s posebnimi oznakami rumene barve, ki so vidne tudi iz zraka;
– na trasi bodo zgrajeni blokirni ventili, ki bodo ograjeni s predpisano ograjo in opremljeni z vsemi opozorili. Za dostop do blokirnih ventilov bodo izvedene dovozne poti;
– na križanjih cest in železnice bo plinovodna cev vstavljena v zaščitno cev in opremljena z vohalnimi cevmi, za kontrolo eventualnega izpuščanja plina. Preizkus izpuščanja plina bo izvajan s plinskim detektorjem dvakrat letno.
25. člen
Deponiranje viškov materiala
Pri gradnji plinovoda bo nastalo 16.500 m3 viškov materiala, ki bodo odpeljani na deponijo v Občini Kidričevo. Deponija je v srednjeročnem družbenem planu Občine Kidričevo opredeljena kot planska enota P15-D1.
VIII. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV
26. člen
Monitoring
Investitor mora zagotoviti celosten načrt in izvajanje monitoringa za področja, ki jih določa poročilo o vplivih na okolje (izdelal IBE, d.d., maj 1999 pod št. B 114/32). Pri določitvi točk in vsebine monitoringa se smiselno upoštevajo točke že izvedenih meritev ničelnega stanja, določila te uredbe in soglasij. V delih kjer je to mogoče, je treba monitoring prilagoditi in uskladiti z drugimi obstoječimi državnimi ali lokalnimi spremljanji stanj kakovosti okolja. Pri fizičnih meritvah stanja posamezne sestavine okolja (tla, vode, zrak, hrup) je treba zagotoviti vsaj tolikšno število točk nadzora, da bo pridobljena utemeljena informacija o stanju posamezne sestavine okolja. Točke spremljanja stanja je potrebno zavarovati tako, da je omogočeno kontinuirano pridobivanje podatkov.
Monitoring je treba izvajati v skladu z veljavnimi predpisi in usmeritvami poročila o vplivih na okolje. Rezultati monitoringa so javni in investitor poskrbi za dostopnost podatkov.
27. člen
Za ureditev začasnih gradbišč – kompleksov gradbiščnih objektov in začasnih deponij je treba izdelati ustrezne načrte in pridobiti vsa potrebna soglasja. Po izgradnji plinovoda je treba zagotoviti, da bodo ta zemljišča vzpostavljena v prvotno stanje.
28. člen
Poleg nalog in obveznosti, določenih v predhodnih členih te uredbe, so obveznosti investitorjev in izvajalcev tudi:
– odpraviti v najkrajšem možnem času vse morebitne negativne posledice, ki bi nastale zaradi graditve in obratovanja plinovoda,
– promet v času gradnje organizirati tako, da ne bo prihajalo do zastojev na cestnem omrežju, zagotoviti dostope do vseh zemljišč in objektov v času gradnje in po njenem zaključku,
– vsem objektom na območju trase plinovoda je potrebno v času gradnje zagotoviti dostopnost; vse dovozne poti do objektov in kmetijskih ter gozdnih zemljišč je treba po opravljenih delih vzpostaviti v prvotno stanje,
– v skladu z veljavnimi predpisi odpraviti v najkrajšem možnem času morebitne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje in obratovanja plinovoda,
– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev.
IX. TOLERANCE
29. člen
Vse stacionaže in dimenzije, navedene v tej uredbi, bodo natančneje določene v projektni dokumentaciji.
Pri realizaciji lokacijskega načrta so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem lokacijskim načrtom, če bodo pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer pridobljene tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, pri čemer pa se z njimi ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere.
Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in morajo z njimi soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo.
X. NADZOR
30. člen
Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor.
XI. PREHODNI IN KONČNI DOLOČBI
31. člen
Lokacijski načrt je na vpogled na Ministrstvu za okolje in prostor – Uradu Republike Slovenije za prostorsko planiranje in pri službah, pristojnih za urejanje prostora v občinah Kidričevo, Majšperk, Rogaška Slatina in Rogatec.
32. člen
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 350-19/2001-2
Ljubljana, dne 19. aprila 2001.
Vlada Republike Slovenije
mag. Anton Rop l. r.
Minister