Uradni list

Številka 11
Uradni list RS, št. 11/2001 z dne 16. 2. 2001
Uradni list

Uradni list RS, št. 11/2001 z dne 16. 2. 2001

Kazalo

676. Odločba o razveljavitvi četrte alinee 12. člena odloka o ureditvenem območju Mesta Litije levi breg in desni breg z mikrocelotami GS 6, GS 1, GS 2, LS 3 in LS 1 in sklepa o toleranci pri rekonstrukciji, razširitvi in sanaciji obstoječega objekta, stran 1185.

Ustavno sodišče je v postopku za oceno zakonitosti, začetem na pobude Vide Vrhovec, Jožeta Vrhovca, Božidarja Izlakarja, Sande Krnc, Grete Pavlica, Dane Babič, Štefanije Berlot in Marjete Krnc, vseh iz Litije, na seji dne 18. januarja 2001
o d l o č i l o :
Četrta alinea 12. člena odloka o ureditvenem območju Mesta Litije levi breg in desni breg z mikrocelotami GS 6, GS 1, GS 2, LS 3 in LS 1 (Uradni list RS, št. 53/92, 1/94, 46/96 in 60/98) in sklep o toleranci pri rekonstrukciji, razširitvi in sanaciji obstoječega objekta (Uradni list RS, št. 76/98) se razveljavita.
O b r a z l o ž i t e v
A)
1. Pobudniki Vida Vrhovec, Jože Vrhovec, Božidar Izlakar in Sanda Krnc so dne 23. 10. 1998 vložili pobudo za oceno zakonitosti četrte alinee 12. člena odloka o ureditvenem območju Mesta Litije levi in desni breg z mikrocelotami GS 6, GS 1, GS 2, LS 3 in LS 1 (v nadaljevanju: odlok o ureditvenem območju), s katero so predlagali tudi začasno zadržanje izvrševanja sklepa o toleranci pri rekonstrukciji, razširitvi in sanaciji obstoječega objekta (v nadaljevanju: sklep o toleranci). Pobudo za oceno zakonitosti četrte alinee 12. člena odloka o ureditvenem območju s predlogom za začasno zadržanje izvrševanja sklepa o toleranci so dne 30. 12. 1998 vložili tudi Greta Pavlica, Emsud Keltak, Majda Mahkovec, Mirjana Konjačič, Brane Rus, Nismeta Zahrović, Kasim Avdič, Janja Ameršek, R. Ivanovič, Justina Sotlar, Vinko Sotlar, Dana Babič, Štefanija Berlot, Krnc Marjeta, Joži Ramšak, Damjan Ramšak, Marija Kosmač, Fani Obed in Ana Brinovec. Ker se obe pobudi nanašata na isti predpis, ju je Ustavno sodišče združilo v en postopek. Prvotni pobudniki Emsud Keltak, Majda Mahkovec, Mirjana Konjačič, Brane Rus, Nismeta Zahrović, Kasim Avdič, Janja Ameršek, R. Ivanovič, Justina Sotlar, Vinko Sotlar, Joži Ramšak, Damjan Ramšak, Marija Kosmač, Fani Obed in Ana Brinovec so z dopisom z dne 19. 3. 1999 Ustavnemu sodišču sporočili, da pobudo umikajo. V izpodbijani določbi 12. člena odloka o ureditvenem območju je med primeri, v katerih so dovoljena odstopanja od predvidenih gabaritov, določeno naslednje: “kolikor se pojavi potreba po spremembi predvidenih posegov pri pripravi projektov za izvajanje del za zagotovitev boljšega funkcioniranja posameznih objektov oziroma medsebojno povezanega sklopa objektov in naprav, spremembo lahko potrdi le izvršni svet (zdaj občinski svet)”. Na podlagi navedenega pooblastila je občinski svet sprejel sklep o toleranci, v katerem so predvidene tolerance pri rekonstrukciji, razširitvi in sanaciji obstoječega objekta na Ponoviški 6 na zemljišču parc. št. 1346/6 in 1346/16 k.o. Hotič.
2. Izpodbijane določbe odloka o ureditvenem območju naj bi bile po navedbah pobudnikov v nasprotju z določbami tretjega odstavka 40. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84 in nasl. – v nadaljevanju: ZUN), kjer je predviden način določanja toleranc pri gabaritih. Po citirani določbi se z odlokom o prostorskem izvedbenem aktu določijo tudi tolerance pri gabaritih in namembnost objektov oziroma naprav, ki jih z lokacijskim dovoljenjem lahko dopusti upravni organ pri izvedbi prostorskega izvedbenega akta. Z izpodbijanim odlokom so pooblastila za določanje toleranc pri gabaritih dana neposredno občinskemu svetu in ne upravnemu organu, kar naj bi bilo v očitnem nasprotju s tretjim odstavkom 40. člena ZUN. Izpodbijana ureditev pa naj bi bila v nasprotju tudi s 43. členom ZUN, po katerem se prostorski izvedbeni akt lahko spremeni oziroma dopolni po postopku, ki je predpisan za njegov sprejem. Po izpodbijani ureditvi lahko namreč odločitev o določitvi toleranc pri gabaritih, kar v bistvu pomeni spremembo prostorskega izvedbenega akta, sprejme občinski svet mimo postopka za pripravo in sprejetje takega akta v smislu 37. do 39. člena ZUN. S tem je zainteresiranim prebivalcem onemogočeno sodelovanje pri pripravi prostorskega izvedbenega akta, kar jim sicer zagotavljata 37. in 38. člen ZUN. Nezakonit naj bi bil tudi sklep o toleranci, saj ga je občinski svet sprejel na podlagi nezakonitega odloka o ureditvenem območju. Zato pobudniki predlagajo, naj Ustavno sodišče izpodbijane določbe odloka o ureditvenem območju razveljavi.
V prvotnih pobudah so pobudniki tudi predlagali, naj Ustavno sodišče do končne odločitve o obravnavani zadevi zadrži izvrševanje sklepa o toleranci, v dopolnitvi pobude z dne 28. 1. 1999 pa da naj Ustavno sodišče oceni tudi zakonitost sklepa o toleranci in ga razveljavi. Pobudniki še navajajo, da je Ministrstvo za okolje in prostor na vprašanja enega izmed njih glede zakonitosti izpodbijane ureditve poslalo neobvezno mnenje (dopis št. 350-01-29/98 z dne 23. 3. 1998), po katerem izpodbijana ureditev določanja toleranc pri gabaritih po njihovem mnenju ni v skladu s 40. in 43. členom ZUN.
3. Pobudniki utemeljujejo svoj pravni interes za vložitev pobude s tem, da so lastniki oziroma najemniki stanovanj v stanovanjskih objektih v neposredni soseščini stanovanjske hiše na Ponoviški 6, na katero se nanaša sporni sklep o toleranci, ki naj bi bil sprejet na podlagi nezakonitih določb odloka o ureditvenem območju.
4. Ustavno sodišče je pobudo poslalo Občinskemu svetu občine Litija v odgovor, vendar ta nanjo ni odgovoril.
B)
5. Ustavno sodišče je pobudo sprejelo in ker so bili izpolnjeni pogoji, določeni v četrtem odstavku 26. člena zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju; ZUstS), je takoj nadaljevalo z odločanjem o stvari sami.
6. V 12. členu odloka o ureditvenem območju je določeno, katera odstopanja od predvidenih gabaritov (tolerance) so dovoljena. Po izpodbijani četrti alinei so dovoljena odstopanja tudi v primeru, kadar se pojavi potreba po spremembi predvidenih posegov ob pripravi projektov za izvajanje del, za zagotovitev boljšega funkcioniranja posameznih objektov oziroma medsebojno povezanega sklopa objektov in naprav. Pogoj za to pa je, da takšno odstopanje (spremembo) potrdi občinski svet. Navedeno pooblastilo je občinski svet uresničil s sklepom o toleranci, v katerem so predvidene tolerance pri rekonstrukciji, razširitvi in sanaciji obstoječega objekta na Ponoviški 6, na zemljišču parc. št. 1346/6 in 1346/16 k.o. Hotič, ki leži v neposredni soseščini objektov, ki so v lasti nekaterih pobudnikov. Z navedenim sklepom so podrobneje določena odstopanja, ki se nanašajo na objekt na Ponoviški 6, predvideno pa je tudi, da se sprejete tolerance upoštevajo pri izdelavi sprememb in dopolnitev odloka o ureditvenem območju.
7. V 40. členu ZUN je določena vsebina prostorskih izvedbenih aktov. Po tretjem odstavku tega člena odlok o prostorskem izvedbenem aktu določa tudi tolerance pri gabaritih in namembnosti objektov oziroma naprav, ki jih z lokacijskim dovoljenjem lahko dopusti upravni organ pri izvedbi prostorskega izvedbenega akta. V tretjem odstavku pa so predvidene omejitve pri urejanju toleranc s prostorskimi izvedbenimi akti tako, da se z njimi ne smeta spreminjati vpliv objektov in naprav na sosednje parcele ter načrtovani videz območja in da se tudi ne smejo poslabšati bivalne in delovne razmere obravnavanega območja. Iz navedenega izhaja, da morajo biti tolerance sestavni del odloka o prostorskem izvedbenem aktu, to pa pomeni, da morajo biti tudi predmet gradiva v postopku javne razgrnitve osnutka takšnega akta. Tako se o njih lahko razpravlja, kar onemogoča samovoljno spreminjanje prostorskih ureditev in pogojev za posege v prostor. O odmiku v posameznem primeru pa v mejah toleranc, določenih s prostorskim izvedbenim aktom odloča upravni organ v postopku za izdajo lokacijskega dovoljenja.
8. Izpodbijane določbe odloka o ureditvenem območju, po katerih lahko odstopanja pri gabaritih za posamičen primer dovoljuje občinski svet, so v očitnem nasprotju s tretjim odstavkom 40. člena ZUN, po katerem lahko takšna odstopanja dovoli le upravni organ (upravna enota) v upravnem postopku. Ureditev, da se tolerance pri gabaritih dovoljujejo v upravnem postopku, omogoča zainteresiranim osebam (to so zlasti lastniki sosednjih zemljišč ob objektu, na katerega se nanašajo tolerance), da lahko kot stranke v upravnem postopku ugovarjajo sprejetim rešitvam. Z izpodbijano ureditvijo pa je njihov vpliv na te odločitve onemogočen, saj občinski svet take odločitve ne sprejme v upravnem postopku in tudi ne po pravilih postopka, ki je predviden za pripravo in sprejemanje prostorskih izvedbenih aktov (37. do 39. člen ZUN). Izpodbijana ureditev občinskemu svetu dejansko omogoča, da v obliki toleranc spreminja sprejete rešitve v prostorskem izvedbenem aktu mimo navedenega postopka po ZUN. Po 43. členu ZUN se prostorski izvedbeni akt lahko spremeni oziroma dopolni le po postopku, po katerem je bil sprejet, zato je izpodbijana ureditev, ki občinskemu svetu omogoča spremembe prostorskega izvedbenega akta mimo predpisanega postopka, v nasprotju tudi s 43. členom ZUN. Izpodbijana ureditev pa je tudi sicer zelo ohlapna, saj daje občinskemu svetu proste roke pri dovoljevanju tolerance, čeprav bi moral odlok o prostorskem izvedbenem aktu natančno določiti okvire za dovoljene tolerance. Ureditev, kot je določena v izpodbijanem aktu, očitno izvira še iz prejšnjega zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in nasl. – ZUPl – veljati je prenehal z uveljavitvijo ZUN), po katerem je podobne manjše odmike lahko dovoljeval takratni izvršni svet. Glede na navedeno je Ustavno sodišče izpodbijane določbe odloka o ureditvenem območju razveljavilo.
9. S sklepom o toleranci je bilo uresničeno pooblastilo iz nezakonite določbe četrtega odstavka 12. člena odloka o ureditvenem območju.
10. Izpodbijani sklep določa dopustne tolerance pri razširitvi obstoječega objekta na Ponoviški 6. Sklep o toleranci se sicer v celoti nanaša na posamičen objekt, vendar je po vsebini predpis, saj določa, kaj se v konkretnem primeru šteje za dovoljeno toleranco, kar je po 40. členu ZUN predmet odloka o ureditvenem območju. Izpodbijani sklep je tako dejansko akt o spremembi odloka o ureditvenem območju, ki ni bil sprejet po postopku, določenem v 43. členu ZUN. Po navedenem členu se prostorski izvedbeni akt lahko spremeni oziroma dopolni le po postopku, po katerem je bil sprejet (torej po postopku iz 37. do 39. člena ZUN). Ker je bil torej sklep o toleranci sprejet v nasprotju s 40. in 43. členom ZUN, ga je Ustavno sodišče razveljavilo.
C)
11. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi tretjega odstavka 45. člena ZUstS v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk, dr. Lojze Ude in dr. Dragica Wedam-Lukić. Odločbo je sprejelo soglasno.
Št. U-I-379/98-9
Ljubljana, dne 18. januarja 2001.
Predsednik
Franc Testen l. r.

AAA Zlata odličnost