Uradni list

Številka 122
Uradni list RS, št. 122/2000 z dne 28. 12. 2000
Uradni list

Uradni list RS, št. 122/2000 z dne 28. 12. 2000

Kazalo

5093. Sklep o vrstah in lastnostih kritnega premoženja in premoženja kritnega sklada ter pravilih za razpršitev in omejitev naložb kritnega premoženja in premoženja kritnega sklada ter načinu in rokih poročanja, stran 13139.

Na podlagi 6. točke 109. člena, drugega odstavka 121. člena, 140. člena in na podlagi 2. točke 256. člena zakona o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 13/00 in 91/00; v nadaljevanju: ZZavar) izdaja Agencija za zavarovalni nadzor
S K L E P
o vrstah in lastnostih kritnega premoženja in premoženja kritnega sklada ter pravilih za razpršitev in omejitev naložb kritnega premoženja in premoženja kritnega sklada ter načinu in rokih poročanja
Predmet sklepa
1. člen
(1) Ta sklep podrobneje določa vrste in lastnosti kritnega premoženja in premoženja kritnega sklada zavarovalnic ter podrobnejša pravila za razpršitev in omejitev teh naložb, njihovo vrednotenje in njihovo usklajenost ter način in roke poročanja.
(2) Pri izbiri naložb kritnega premoženja mora zavarovalnica upoštevati vrste zavarovalnih poslov, ki jih opravlja, tako, da je zagotovljena varnost, donosnost in tržnost naložb ter ustrezna ročnost, raznovrstnost in razpršitev naložb.
(3) Vrednotenje naložb kritnega premoženja mora biti opravljeno preudarno.
Vrste in lastnosti kritnega premoženja
2. člen
Kritno premoženje lahko predstavljajo samo naslednje vrste naložb:
1. obveznice oziroma drugi dolžniški vrednosti papirji, katerih izdajatelj je Republika Slovenija, Banka Slovenije, vlada države članice EEA ali katere od primerljivih držav OECD (Priloga 1) oziroma mednarodna finančna organizacija, oziroma za katere jamči ena od teh oseb,
2. obveznice oziroma drugi dolžniški vrednostni papirji, ki dajejo pravico do izplačila glavnice in morebitnih obresti oziroma drugih donosov, s katerimi se trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev v Republiki Sloveniji, državi članici EEA oziroma kateri izmed primerljivih držav OECD,
3. obveznice oziroma drugi dolžniški vrednostni papirji, ki dajejo pravico do izplačila glavnice in morebitnih obresti oziroma drugih donosov, s katerimi se ne trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, če je njihov izdajatelj pravna oseba s sedežem v Republiki Sloveniji oziroma državi članici EEA oziroma kateri izmed primerljivih držav OECD,
4. delnice, s katerimi se trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev v Republiki Sloveniji, državi članici EEA oziroma kateri izmed primerljivih držav OECD,
5. delnice, s katerimi se ne trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, če je njihov izdajatelj pravna oseba s sedežem v Republiki Sloveniji, državi članici EEA oziroma kateri izmed primerljivih držav OECD, in če so izdane kot vrednostni papir,
6. investicijski kuponi vzajemnih skladov oziroma delnice investicijskih družb, ki svoje premoženje nalagajo izključno v vrednostne papirje z namenom razpršitve in omejitve tveganj,
7. terjatve iz naslova posojil, zavarovanih z zastavno pravico na nepremičnini, če je zastavna pravica vpisana v zemljiški oziroma drugi javni knjigi v Republiki Sloveniji oziroma državi članici ES, in če višina terjatve ni višja od 60% vrednosti nepremičnine, ugotovljene na podlagi cenitve cenilca ustrezne stroke oziroma na drug primeren način,
8. terjatve iz naslova posojil bankam s sedežem v Republiki Sloveniji, Slovenski izvozni družbi, državi članici EEA oziroma kateri izmed primerljivih držav OECD, oziroma za izplačilo katerih, vključno z obrestmi, jamči banka s sedežem v Republiki Sloveniji, državi članici EEA oziroma primerljivi državi OECD,
9. terjatve iz naslova posojil, ki so zavarovane z zastavno pravico na vrednostnih papirjih iz 1., 2. oziroma 4. točke tega člena,
10. terjatve iz naslova drugih posojil, ki so ustrezno zavarovane (npr. z vpisom zastavne pravice na premičnini),
11. predplačila na račun odkupne vrednosti zavarovalne police in posojila zavarovana z odkupno vrednostjo zavarovalne police,
12. nepremičnine in druge stvarne pravice na nepremičnini (na primer stavbna pravica);
– če so vpisane v zemljiški knjigi oziroma drugi javni knjigi v Republiki Sloveniji oziroma državi članici ES,
– če dajejo donos oziroma je v zvezi z njimi mogoče pričakovati donos,
– če je bila nakupna cena določena na podlagi cenitve cenilca ustrezne stroke oziroma na drug primeren način,
13. naložbe v depozite pri banki s sedežem v Republiki Sloveniji, državi članici EEA oziroma primerljivi državi OECD,
14. gotovino v blagajni oziroma na vpoglednem denarnem računu.
Razpršitev in omejitev naložb kritnega premoženja
3. člen
(1) Vrednost posameznih vrst naložb kritnega premoženja ne sme presegati naslednjih odstotkov od skupne višine zavarovalnotehničnih rezervacij, vključno z zavarovalnotehničnimi rezervacijami za zavarovanja, ki jih krije pozavarovanje, katerih kritju je namenjeno kritno premoženje:
1. naložbe v vrednostne papirje istega izdajatelja iz 2. do 5. točke 2. člena tega sklepa in terjatve iz naslova posojil iz 7. do 9. točke 2. člena ne smejo skupno presegati 5% zavarovalnotehničnih rezervacij,
2. naložbe v vrednostne papirje istega izdajatelja iz 3. točke 2. člena tega sklepa ne smejo presegati 1% zavarovalnotehničnih rezervacij,
3. naložbe v vrednostne papirje iz 3. in 5. točke 2. člena tega sklepa skupno ne smejo presegati 10% zavarovalnotehničnih rezervacij,
4. naložbe v vrednostne papirje iz 4. in 5. točke 2. člena in naložbe v tiste investicijske kupone vzajemnih skladov oziroma investicijskih družb iz 6. točke 2. člena tega sklepa, ki morajo po pravilih sklada imeti več kot polovico naložb v vrednostnih papirjih, ki ne dajejo zajamčenega donosa, skupaj ne smejo presegati 30% zavarovalnotehničnih rezervacij,
5. naložbe v vrednostne papirje istega izdajatelja iz 5. točke 2. člena tega sklepa ne smejo presegati 1% zavarovalnotehničnih rezervacij,
6. naložbe v vrednostne papirje iz 5. točke 2. člena tega sklepa skupno ne smejo presegati 5% zavarovalnotehničnih rezervacij,
7. naložbe v tiste investicijske kupone vzajemnih skladov oziroma investicijskih družb iz 6. točke 2. člena tega sklepa, ki morajo po pravilih sklada imeti več kot polovico naložb v vrednostnih papirjih, ki dajejo zajamčen donos, skupaj ne smejo presegati 40% zavarovalnotehničnih rezervacij,
8. naložbe v terjatve iz naslova posojil posameznemu posojilojemalcu iz 10. točke 2. člena tega sklepa ne smejo presegati 2% zavarovalnotehničnih rezervacij, skupno pa vse terjatve iz naslova teh posojil ne smejo presegati 5% zavarovalnotehničnih rezervacij,
9. naložbe v eno nepremičnino oziroma več nepremičnin, ki so med seboj v takšni bližini, da predstavljajo eno samo naložbo ne smejo presegati 10% višine zavarovalnotehničnih rezervacij, skupno pa vse naložbe v nepremičnine in druge stvarne pravice iz 12. točke 2. člena tega sklepa ne smejo presegati 30% zavarovalnotehničnih rezervacij,
10. naložbe v depozite iz 13. točke 2. člena tega sklepa skupno ne smejo presegati 30% zavarovalnotehničnih rezervacij, pri čemer naložbe v depozite pri posamezni banki ne smejo presegati 10% zavarovalnotehničnih rezervacij,
11. naložbe v obliki gotovine v blagajni in na Vpoglednih računih iz 14. točke 2. člena tega sklepa skupno ne smejo presegati 3% zavarovalnotehničnih rezervacij.
Kritni sklad
4. člen
(1) Za naložbe kritnega sklada se uporabljajo določbe 2. do 3. člena tega sklepa.
(2) Omejitve posameznih naložb, določenih v 3. členu tega sklepa veljajo ločeno za vsak kritni sklad, ki ga oblikuje zavarovalnica.
Vrednotenje naložb
5. člen
Naložbe iz 2. člena tega sklepa se vrednotijo v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi in sklepom o podrobnejšem načinu vrednotenja knjigovodskih postavk in sestavljanja računovodskih izkazov.
Usklajenost naložb
6. člen
(1) Zavarovalnica mora dosegati vrednost premoženja iz 2. in 4. člena tega sklepa najmanj v višini ustrezno oblikovanih zavarovalnotehničnih rezervacij.
(2) Zavarovalnica mora pri nalaganju premoženja iz 2. in 4. člena tega sklepa na območju Republike Slovenije, države članice ES oziroma tuje države ustrezno upoštevati, na območju katere države zavarovanja, ki jih sklepa, krijejo nevarnosti. Agencija za zavarovalni nadzor lahko iz posebej utemeljenih razlogov na zahtevo posamezne zavarovalnice, tej dovoli, da kot kritno premoženje uporabi tudi naložbo, ki ne izpolnjuje pogoja iz prvega odstavka 2. točke 6. člena.
(3) Zavarovalnica lahko premoženje iz 2. in 4. člena tega sklepa uskladi s svojimi obveznostmi na podlagi zavarovalnih pogodb in aktuarskih izračunov, katerih višina je odvisna od sprememb tečajev tujih valut, najmanj do višine 80%.
(4) Zavarovalnica mora ob zaključku vsakega trimesečja za račun kritnega sklada pridobiti dodatno premoženje, če je to potrebno zaradi uskladitve vrednosti premoženja kritnega sklada z višino ustrezno oblikovanih zavarovalnotehničnih rezervacij.
Način poročanja
7. člen
(1) Zavarovalnica mora Agenciji za zavarovalni nadzor posredovati poročilo o vrednosti, vrstah, razpršenosti, usklajenosti in lokalizaciji naložb kritnega premoženja in premoženja kritnega sklada. Zavarovalnice poročajo v elektronski obliki v formatu predpisanim z navodilom o načinu elektronskega poročanja zavarovalnice o naložbah kritnega premoženja in premoženja kritnega sklada.
(2) Zavarovalnica predloži Agenciji za zavarovalni nadzor poročilo v elektronski obliki po stanju na zadnji dan vsakega trimesečja.
(3) Rok za predložitev poročila po stanju na zadnji dan vsakega trimesečje je zadnji dan v naslednjem mesecu.
Uveljavitev sklepa
8. člen
(1) Ta sklep začne veljati 1. 1. 2001
(2) Zavarovalnice, ustanovljene pred uveljavitvijo ZZavar, so dolžne ravnati v skladu s tem sklepom od dneva uskladitve svojega poslovanja z ZZavar, vendar so dolžne upoštevati določbe 1., 2., 4., 5., 6. in 7. člena najkasneje od dne 3. 3. 2001, določbe 3. člena pa najkasneje od dne 1. 1. 2003.
Ljubljana, dne 21. decembra 2000.
Predsednik
Strokovnega sveta
Agencije za zavarovalni nadzor
dr. France Križanič l. r.
Priloga 1: DRŽAVE EEA IN NEKATERE PRIMERLJIVE DRŽAVE OECD

Države EEA

1. Vse države, polnopravne članice Evropske unije

2. Islandija

3. Liechtenstein

4. Norveška


Primerljive države OECD

5. Avstralija

6. Japonska

7. Kanada

8. Nova Zelandija

9. Švica

10. ZDA