Uradni list

Številka 86
Uradni list RS, št. 86/2000 z dne 26. 9. 2000
Uradni list

Uradni list RS, št. 86/2000 z dne 26. 9. 2000

Kazalo

3827. Pravilnik o kakovosti čebule in radiča za siljenje, stran 10057.

Na podlagi drugega odstavka 37. člena zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 54/00) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v soglasju z ministrom za zdravstvo
P R A V I L N I K
o kakovosti čebule in radiča za siljenje
I. VSEBINA
1. člen
(splošna določba)
Ta pravilnik se uporablja za:
– sorte sveže čebule, vzgojene iz rodu Allium cepa L., ki so v prometu,
– sorte svežega radiča za siljenje, tipa witloof, vzgojene iz rodu Cichorium intybus L. var. foliosum HEGI, ki so v prometu (v nadaljnjem besedilu: radič).
Ta pravilnik se ne uporablja za:
– mlado čebulo s celimi listi in za čebulo, namenjeno za industrijsko predelavo,
– radič, namenjen za industrijsko predelavo.
II. KAKOVOST ČEBULE
2. člen
(minimalne zahteve)
Čebula mora biti:
– nepoškodovana,
– zdrava (čebula, ki gnije ali se kvari, tako da ni primerna za uporabo, mora biti izločena),
– čista (brez vidnih tujih snovi),
– brez poškodb zaradi zmrzali,
– dovolj suha za predvideno uporabo (pri čebuli za vlaganje morata biti popolnoma suhi vsaj prvi dve zunanji lupini in vrat),
– brez zunanje vlage,
– brez tujega vonja oziroma okusa,
– čebulni vrat mora biti odtrgan ali gladko odrezan in ne sme biti daljši od 4 cm (razen pri čebuli, ki je spletena),
– ustrezno razvita, da lahko prenese prevoz in rokovanje.
3. člen
(razredi)
Čebula se uvršča v dva razreda:
– razred I in
– razred II.
4. člen
(razred I)
V razred I se uvrsti čebula dobre kakovosti, ki poleg minimalnih zahtev iz 2. člena tega pravilnika izpolnjuje še naslednje zahteve:
– oblika, obarvanost in razvitost morajo biti sortno značilne,
– biti mora čvrst in trdna,
– biti mora brez vidnih znakov odganjanja,
– ne sme imeti votlih ali trdih cvetnih stebel,
– ne sme imeti izboklin zaradi motenega razvoja,
– biti mora praktično brez koreninic, razen čebule, ki se pobere pred polno zrelostjo, kjer so koreninice dovoljene,
– velikost in izenačenost morata biti v okviru zahtev za razred I.
Čebula lahko:
– ima majhne razpoke v zunanji lupini,
– kaže znake rahle obledelosti, če to ne vpliva na zunanje suhe luskoliste, ki varujejo meso in ne prekriva več kot ene petine površine čebulice,
– ima majhne razpoke na zunanjih luskolistih in manjše manjkajoče dele zunanjih luskolistov, če meso ostane zavarovano.
5. člen
(razred II)
V razred II se uvrsti čebula, ki izpolnjuje minimalne zahteve iz 2. člena tega pravilnika in zahteve glede velikosti in izenačenosti za razred II ter ne izpolnjuje zahtev za uvrstitev v razred I.
Čebula mora biti razmeroma čvrsta.
Čebula lahko ima:
– obliko in obarvanje, ki nista tipična za sorto,
– zgodnje znake rasti poganjka (največ 10% čebule po številu oziroma masi v vsaki enoti pakiranja),
– sledove odrgnin,
– rahle sledove parazitov ali bolezni,
– majhne zarasle razpoke,
– rahle zaceljene poškodbe,
– koreninice,
– znake umazanosti, ki ne smejo vplivati na luskolist, ki ščiti meso in ne smejo prekrivati več kot eno polovico površine čebulice,
– razpoke na zunanjem luskolistu in manjkajoče dele zunanjega luskolista, katerih površina ne sme presegati več kot eno tretjino površine čebulice,
če to ne vpliva na kakovost in skladiščno sposobnost čebule.
6. člen
(velikost)
Velikost čebule se določa z izmero največjega premera ekvatorialnega dela.
Velikost čebule mora biti najmanj 10 mm.
Razlika med velikostjo največje in najmanjše čebule v isti enoti pakiranja ne sme presegati:
– 5 mm, če je velikost najmanjše čebule 10 mm ali več, vendar manj kot 20 mm,
– 10 mm, če je velikost najmanjše čebule 15 mm ali več, vendar manj kot 25 mm,
– 15 mm, če je velikost najmanjše čebule 20 mm ali več, vendar manj kot 40 mm,
– 20 mm, če je velikost najmanjše čebule 40 mm ali več, vendar manj kot 70 mm,
– 30 mm, če je velikost najmanjše čebule 70 mm ali več.
7. člen
(odstopanja kakovosti)
Vsaka enota pakiranja čebule razreda I lahko vsebuje največ 10% čebule (po številu oziroma masi), ki ne izpolnjuje zahtev za razred I iz 4. člena tega pravilnika, vendar izpolnjuje zahteve za razred II iz 5. člena tega pravilnika oziroma je v mejah dovoljenih odstopanj za razred II.
Vsaka enota pakiranja čebule razreda II lahko vsebuje največ 10% čebule (po številu oziroma masi), ki ne izpolnjuje zahtev za razred II iz 5. člena tega pravilnika oziroma minimalnih zahtev iz 2. člena tega pravilnika, vendar čebula ne sme biti gnila ali kako drugače neprimerna za uživanje.
8. člen
(odstopanja velikosti)
Vsaka enota pakiranja čebule razreda I in II lahko vsebuje največ 10% čebule (po številu oziroma masi), ki ne izpolnjuje zahtev glede velikosti, vendar lahko velikost čebule odstopa za največ 20% (navzgor ali navzdol).
9. člen
(izenačenost)
Vsebina vsake enote pakiranja čebule lahko vsebuje le čebulo istega porekla, sorte, kakovosti in velikosti.
Vidni del vsebine vsake enote pakiranja mora biti reprezentativen za celotno vsebino.
10. člen
(pakiranje)
Čebula mora biti pakirana tako, da je ustrezno zaščitena pred zunanjimi vplivi.
Čebulo je lahko pakirana na enega od naslednjih načinov:
– zložena v plasti,
– v razsutem stanju,
– spletena (po najmanj 16 čebul s popolnoma suhimi listi).
V enoti pakiranja ne sme biti tujih snovi.
11. člen
(označevanje)
Na vsaki enoti pakiranja čebule morajo biti na isti zunanji strani čitljivo in neizbrisljivo označene:
a) vrsta (“čebula”),
b) poreklo (območje oziroma država pridelave),
c) ime in naslov oziroma firma in sedež proizvajalca ali tistega, ki čebulo pakira; v primeru uvoza pa ime in naslov oziroma firmo in sedež prodajalca v Sloveniji in ime in naslov proizvajalca ali državo proizvajalca,
d) država izvora ali porekla, če bi izpustitev tega podatka lahko zavedla potrošnika glede pravega izvora ali porekla čebule,
e) prodajne označbe:
– razred,
– velikost, izražena z najmanjšim in največjim premerom,
– teža.
III. KAKOVOST RADIČA
12. člen
(minimalne zahteve)
Radič mora biti:
– nepoškodovan,
– zdrav (radič, ki gnije ali se kvari, tako da ni primeren za uporabo, mora biti izločen),
– brez rdečkaste razbarvanosti, poškodb zaradi zmrzali ali mehanskih poškodb,
– brez poškodb zaradi škodljivcev (glodalcev, žuželk in drugih parazitov) ali bolezni,
– brez zametkov cvetnih stebel, daljših od treh četrtin glavice,
– čist (brez umazanih listov od prsti in brez tujih vidnih delcev),
– bled (rumenkasto bele barve),
– čisto odrezan ali čisto odlomljen pri korenu,
– svež,
– suh (brez zunanje vlage),
– brez tujega vonja oziroma okusa,
– dovolj razvit, da prenese prevoz in rokovanje.
13. člen
(razredi)
Radič se uvršča v tri razrede:
– razred ekstra,
– razred I in
– razred II.
14. člen
(razred ekstra)
V razred ekstra se uvrsti radič odlične kakovosti, ki poleg minimalnih zahtev iz 12. člena tega pravilnika izpolnjuje še naslednje zahteve:
– oblika mora biti tipično sortna,
– biti mora čvrst,
– imeti mora zaprte glavice (glavice z ostrim, dobro zaprtim vrhom),
– zunanji listi morajo segati vsaj do treh četrtin dolžine glavice,
– ne sme biti zelenkastega ali steklastega videza,
– velikost in izenačenost morata biti v okviru zahtev za razred ekstra.
15. člen
(razred I)
V razred I se uvrsti radič dobre kakovosti, ki poleg minimalnih zahtev iz 12. člena tega pravilnika izpolnjuje še naslednje zahteve:
– biti mora primerno čvrst,
– zunanji listi morajo segati vsaj do polovice dolžine glavice,
– ne sme biti zelenkastega ali steklastega videza,
– velikost in izenačenost morata biti v okviru zahtev za razred I.
Radič lahko ima:
– neznatne nepravilnosti v obliki,
– majhno razprtost konice, katere premer ne sme presegati ene petine največjega premera glavice,
– manj čvrsto in manj zaprto glavico kot pri razredu ekstra.
16. člen
(razred II)
V razred II se uvrsti radič, ki izpolnjuje minimalne zahteve iz 12. člena tega pravilnika in zahteve glede velikosti in izenačenosti za razred II ter ne izpolnjuje zahtev za uvrstitev v razred ekstra ali razred I.
Radič lahko ima:
– rahle pomanjkljivosti v obliki,
– rahlo zelenkasto obarvane liste konic,
– rahlo razprtost konice, katere premer ne sme presegati ene tretjine največjega premera glavice,
Radič je lahko nepravilne oblike, če je pakiran ločeno in izpolnjuje zahteve iz prvega odstavka tega člena ter druge in tretje alinee prejšnjega odstavka.
17. člen
(velikost)
Velikost radiča se ugotavlja z izmero premera preseka širine glavice, pravokotno na longitudinalno os in z izmero dolžine glavice.
Velikosti radiča po razredih:
a) najmanjši premer:
– 2,5 cm, za razred ekstra, razred I in razred II (radič, krajši od 14 cm),
– 3 cm ,za razred ekstra in razred I ter 2,5 cm, za razred II (radič, dolžine 14 cm ali več),
b) največji premer:
– 6 cm, za razred ekstra,
– 8 cm, za razred I,
c) najmanjša dolžina:
– 9 cm, za razred ekstra, razred I in razred II,
d) največja dolžina:
– 17 cm, za razred ekstra,
– 20 cm, za razred I,
– 24 cm, za razred II.
Za radič razreda II, dolžine med 6 in 12 cm, mora biti na enoti pakiranja označena največja in najmanjša dolžina glavic, ki so v enoti pakiranja.
18. člen
(odstopanja kakovosti)
Vsaka enota pakiranja radiča razreda ekstra lahko vsebuje največ 5% radiča (po številu oziroma masi), ki ne izpolnjuje zahtev za razred ekstra iz 14. člena tega pravilnika, vendar izpolnjuje zahteve za razred I iz 15. člena tega pravilnika oziroma je v mejah dovoljenih odstopanj za razred I.
Vsaka enota pakiranja radiča razreda I lahko vsebuje največ 10% radiča (po številu oziroma masi), ki ne izpolnjuje zahtev za razred I iz 15. člena tega pravilnika, vendar izpolnjuje zahteve za razred II iz 16. člena tega pravilnika oziroma je v mejah dovoljenih odstopanj za razred II.
Vsaka enota pakiranja razreda II lahko vsebuje največ 10% radiča (po številu oziroma masi), ki ne izpolnjuje zahtev za razred II iz 16. člena tega pravilnika oziroma minimalnih zahtev iz 12. člena tega pravilnika, vendar radič ne sme biti gnil ali kako drugače neprimeren za uživanje.
19. člen
(odstopanja velikosti)
Vsaka enota pakiranja radiča razreda ekstra, razreda I in razreda II lahko vsebuje največ 10% radiča (po številu oziroma masi), katerih dolžina in premer odstopata od velikosti iz 17. člena tega pravilnika za največ 1 cm (navzgor ali navzdol), razen za najmanjši premer, kjer to odstopanje ni dovoljeno.
V vsaki enoti pakiranja radiča je lahko razlika med:
– največjo in najmanjšo dolžino glavic največ 5 cm (za razred ekstra) oziroma 8 cm (za razred I) oziroma 10 cm (za razred II),
– največjim in najmanjšim premerom glavic največ 2,5 cm (za razred ekstra) oziroma 4 cm (za razred I) oziroma 5 cm (za razred II).
20. člen
(izenačenost)
V vsaki enoti pakiranja radiča je lahko le radič istega porekla, kakovosti, sorte in velikosti.
Vidni del vsebine vsake enote pakiranja mora biti reprezentativen za celotno vsebino.
21. člen
(pakiranje)
Radič razreda ekstra, razreda I ali razreda II je lahko pakiran:
– ravno v plasteh ali
– v majhnih zavitkih.
Radič razreda II, ki je nepravilnih oblik, mora biti pakiran v zabojih, ki so težki najmanj 7 kg.
Radič mora biti pakiran tako, da je ustrezno zavarovan pred zunanjimi vplivi. Če je radič pakiran v lesenih zabojih, mora biti z zaščitnim materialom ločen od vseh strani zaboja.
V enoti pakiranja ne sme biti tujih snovi.
22. člen
(označevanje)
Na vsaki enoti pakiranja morajo biti na isti zunanji strani čitljivo in neizbrisljivo označene:
– vrsta (“witloof” ali “radič witloof”),
– poreklo (območje oziroma država pridelave),
– ime in naslov oziroma firma in sedež proizvajalca ali tistega, ki radič pakira; v primeru uvoza pa ime in naslov oziroma firmo in sedež prodajalca v Sloveniji in ime in naslov proizvajalca ali državo proizvajalca,
– država izvora ali področje porekla, če bi izpustitev tega podatka lahko zavedla potrošnika glede pravega izvora ali porekla radiča,
– prodajne označbe:
– razred,
– največja in najmanjša dolžina glavic (samo za radič razreda II, dolžine od 6 do 12 cm).
IV. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
23. člen
(končni določbi)
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja 2001.
S 1. januarjem 2001 se prenehajo uporabljati določbe pravilnika o kakovosti sadja, vrtnin in gob (Uradni list SFRJ, št. 29/79, 53/87, 37/88 in Uradni list RS, št. 1/95, 30/99, 59/99 in 71/00), ki se nanašajo na kakovost čebule.
Št. 321-08-267/00
Ljubljana, dne 19. septembra 2000.
Minister
za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Ciril Smrkolj l. r.
Soglašam!
Minister
za zdravstvo
spec. akad. st. Andrej Bručan, dr. med. l. r.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti