Uradni list

Številka 80
Uradni list RS, št. 80/2000 z dne 13. 9. 2000
Uradni list

Uradni list RS, št. 80/2000 z dne 13. 9. 2000

Kazalo

3702. Odlok o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališč v Občini Sodražica, stran 9728.

Na podlagi 3. in 7. člena zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93), 4. člena odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Ribnica (Uradni list RS, št. 35/95) v zvezi s 1. členom zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališč (Uradni list SRS, št. 34/84 in Uradni list RS, št. 26/90), 3. in 25. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS št. 25/83, 42/85, 47/87, 5/90, Uradni list RS, št. 10/91, 13/93, 66/93, 35/97, 87/97, 73/98 in 31/00) in 15. člena statuta Občine Sodražica (Uradni list RS, št. 44/99) je Občinski svet občine Sodražica na 13. redni seji dne 31. 8. 2000 sprejel
O D L O K
o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališč v Občini Sodražica
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
V tem odloku se določa način opravljanja pokopališke in pogrebne dejavnosti ter urejanje pokopališč na območju Občine Sodražica.
2. člen
Na območju Občine Sodražica so naslednja pokopališča:
– pokopališče v Sodražici;
– pokopališče na Gori in
– pokopališče pri Sv. Marku.
Na teh treh pokopališčih se pokopavajo vsi, ki umrejo v okolišu, za katerega so pokopališča namenjena, z izjemo oseb, ki so izrazile željo, da želijo biti pokopane na katerem drugem pokopališču ali če tako želijo njihovi svojci. Na pokopališču so pokopane tudi osebe, ki so bile rojene v tem okolišu, živele drugod, izrazile pa so željo, da so pokopane doma.
3. člen
Pokopališka in pogrebna dejavnost ter urejanje pokopališč je organizirana, načrtovana in nadzorovana lokalna gospodarska javna služba, ki se izvaja v skladu z zakoni, tem odlokom, tehničnimi pravili pristojnih organov in kodeksi strokovnih izvajalcev.
4. člen
Pokopališka dejavnost se izvaja na pokopališču in zajema predvsem naslednje dejavnosti:
– izvajanje pogrebnih svečanosti,
– izkop in zasip jame ter zaščita sosednjih grobov,
– zagotovitev uporabe mrliške vežice,
– izvajanje pokopališkega reda,
– prva ureditev groba,
– druge naloge, ki so določene z zakonom ali s tem odlokom,
– druge pokopališke storitve glede na krajevne potrebe in običaje.
5. člen
Pogrebna dejavnost se praviloma izvaja izven pokopališča in zajema predvsem naslednje dejavnosti:
– urejanje dokumentacije,
– izvajanje pogrebne dežurne službe,
– ureditev pokojnika,
– prevoz pokojnika,
– oddajanje grobnih prostorov,
– sklepanje najemnih pogodb,
– vodenje evidence o grobovih in sklenjenih najemnih pogodbah,
– druga dela, ki so posebej dogovorjena z upravljalci pokopališč.
6. člen
Urejanje pokopališč je dejavnost, ki obsega vzdrževanje pokopališč, razdelitev na posamezne zvrsti grobov, prekop grobov in opustitev pokopališč, zajema pa predvsem naslednja dela:
– čiščenje in odstranjevanje odpadkov in snega,
– odvoz odpadkov na odlagališče,
– košnja zelenic,
– vzdrževanje poti,
– manjša vzdrževalna dela na objektih in napravah,
– vodenje katastra pokopališč.
7. člen
Dejavnosti po tem odloku izvaja javno podjetje ali izbrani koncesionar (v nadaljevanju izvajalec).
II. NAČIN POKOPA IN ČAS POGREBA
8. člen
Umrli leži do pogreba praviloma v mrliški vežici, če v kraju ni urejene mrliške vežice, pa na domu umrlega.
Prevoz umrlega s kraja smrti na kraj, kjer leži do pogreba, je dovoljen samo s posebej prirejenimi vozili, s katerimi razpolaga izvajalec dejavnosti po tem odloku oziroma na drug krajevno običajen način. Prevoz na pokopališče je dovoljen potem, ko je ugotovljen nastop smrti po predpisih o mrliško pregledni službi.
9. člen
Način pokopa in pogrebne svečanosti je treba opraviti v skladu z voljo umrlega. Če umrli ni izrazil svoje volje, odloči o tem oseba, ki je stalno živela z njim ali druga z zakonom določena oseba oziroma za zadeve socialnega skrbstva pristojni organ v občini, v kateri je oseba umrla ali bila najdena.
10. člen
Pokop odredi mrliški preglednik po ugotovljeni smrti in določi okvirni čas pogreba. Praviloma mora preteči od trenutka smrti do pokopa oziroma upepelitve najmanj 36 ur. Točen čas pogreba odredi izvajalec v dogovoru s svojci umrlega in predstavnikom verske skupnosti, ko gre za cerkveni pogreb. Po ugotovljeni smrti se pokop prijavi izvajalcu, s katerim se dogovori o pokopaliških in pogrebnih storitvah, ki jih bo le-ta opravil.
Izvajalec ne sme opraviti pokopa, če mu niso predložena dokazila o prijavi smrti. Kadar teh dokazil ni možno priložiti, se lahko priloži tudi druga listina, predpisana z zakonom.
11. člen
Če pokop in pogrebno svečanost organizira lokalna skupnost, društvo ali združenje, se umrli pred pokopom izjemoma lahko položi tudi na določen kraj zunaj pokopališča. Verske skupnosti lahko v skladu s pokopališkim redom položijo umrlega stanovskega predstavnika ali drugega umrlega do pokopa v objekt, ki je namenjen za opravljanje verskih obredov.
12. člen
Umrlega se položi v krsto in se ga položi v grob za klasičen pokop, v vrstni grob ali grobišče. Pokop zunaj pokopališča je dovoljen samo v izjemnih primerih na podlagi dovoljenja za notranje zadeve pristojnega upravnega organa, po predhodnem soglasju za zadeve zdravstvenega varstva pristojnega upravnega organa, kjer se pokop opravi.
Upepeljeni ostanki umrlega se shranijo v žaro in pokopljejo v grob za klasičen pokop, v žarni grob ali se raztresejo na posebej določenem prostoru na pokopališču oziroma zunaj pokopališča na podlagi dovoljenja upravnega organa pristojnega za notranje zadeve.
13. člen
Stroške pokopa morajo poravnati dediči umrlega oziroma oseba, ki je naročila pokop. V primeru, ko poravna stroške občina, ima le-ta pravico do povračila pogrebnih stroškov iz zapuščine umrlega.
14. člen
Pokopi se opravljajo vsak dan. Uporabo vežice in njen obratovalni čas določa izvajalec. V času, ko je mrliška vežica zaprta, je vstop mogoč samo na podlagi predhodnega dovoljenja izvajalca.
III. POGREBNE SVEČANOSTI
15. člen
Pogrebna svečanost je sestavni del pogreba in ima javni značaj. Če je bila želja pokojnika ali njegovih najbližjih svojcev, se lahko pogreb opravi v družinskem krogu.
16. člen
Pogrebna svečanost se opravi na pokopališču, kjer bo umrli pokopan. O pogrebni svečanosti je izvajalec dolžan obvestiti javnost z obvestilom na oglasni deski pokopališča ali na krajevno običajen način.
17. člen
Verski obred s krsto umrlega ali žaro s pepelom umrlega se na pokojnikovo željo ali željo svojcev opravi v sakralnem objektu.
18. člen
Dvig pokojnika z mrliškega odra in prenos krste ali žare v pogrebnem sprevodu ter položitev v jamo opravijo pogrebniki, za katere je praviloma dolžan poskrbeti izvajalec lahko pa tudi oseba, ki je naročila pogreb, če je tako dogovorjeno. Pogrebniki, ki jih pripelje izvajalec, so oblečeni v svečane obleke. Če pri pogrebu sodeluje godba, ali poleg godbe še pevci, zaigra godba žalostinko, sledi govor ter verski obred, če je navzoč predstavnik verske skupnosti.
19. člen
Pogrebna svečanost se začne z dvigom in prenosom pokojnika z mrliškega odra.
Pogrebni sprevod se odvija od kraja, kjer je ležal pokojni, do groba na pokopališču. Na čelu pogrebnega sprevoda je zastava z žalnim trakom ali črna zastava (če je bil umrli tuj državljan), verski simboli, prapori in nosilci vencev, odlikovanj ter drugih priznanj. Sledijo godba, pevci ter predstavniki verske skupnosti, če so prisotni, za njimi krsta oziroma žara ter svojci, nato pa drugi udeleženci pogreba.
Če umrli leži v mrliški vežici na pokopališču, se pogrebni sprevod oblikuje od mrliške vežice do groba.
V primeru verskega pogreba, gre lahko pogrebni sprevod v sakralni objekt in odtod na pokopališče do groba.
20. člen
Ko pride pogrebni sprevod do groba, se krsto ali žaro s pokojnikom položi v grob. Ob grobu se zvrstijo svojci, nosilci zastav, praporov, odlikovanj in vencev, govorniki, predstavnik verske skupnosti, če je ta navzoč in drugi udeleženci pogrebne svečanosti. Pri odprtem grobu sledijo poslovilni govori predstavnikov družbene skupnosti in drugih udeležencev, pozdrav z zastavami in prapori, nastop godbe ali pevcev. V primeru, da je navzoč predstavnik verske skupnosti, ta opravi svoj del svečanosti pred govorom predstavnikom družbene skupnosti.
Udeleženci pogreba se poslovijo od pokojnega z mimohodom.
21. člen
Če sodeluje pri pogrebni svečanosti tudi častna enota z vojaškim ali lovskim strelnim orožjem, ki izstreli častno salvo kot zadnji pozdrav umrlemu, je za zagotovitev popolne varnosti občanov in premoženja odgovoren poveljnik oziroma vodja enote.
22. člen
Za oborožene sile Republike Slovenije ali organe za notranje zadeve, ki sodelujejo pri pogrebnih svečanostih, kakor tudi za organizacijo in potek vojaških pogrebov, veljajo njihova pravila.
23. člen
Najkasneje uro po končani svečanosti je dolžan upravljalec pokopališča grob zasuti in ga začasno primerno urediti tako, da ne poškoduje sosednjih grobov.
IV. UREJANJE POKOPALIŠČ
24. člen
Pokopališče se zgradi ali obstoječe razširi na območju, ki je določeno s prostorskim planom občine na podlagi ureditvenega načrta.
Za pokopališče je lahko določeno zemljišče, ki ni močvirnato in kjer podtalne vode ne vplivajo na studence, vodnjake, ribnike, vodnorekreacijske površine in podobno.
25. člen
Za vsako pokopališče mora biti izdelan načrt razdelitve na različne zvrsti grobov. V načrtu razdelitve za posamezno pokopališče je določena še površina, kraj in oblika zvrsti grobov.
Na pokopališčih v Občini Sodražica so naslednje zvrsti grobov:
– klasični grobovi (enojni, dvojni, trojni),
– žarni grobovi,
– grobnice.
26. člen
Vsako pokopališče mora imeti pokopališki kataster in načrt pokopališča z razdelitvijo na grobove, evidenco grobov in pokopanih oseb v posameznem grobu, datum pokopa in oznako groba. Za izdelavo pokopališkega katastra in načrta mora poskrbeti občina ali po njenem pooblastilu izvajalec.
27. člen
Globina klasičnih grobov je najmanj 1,80 m. Širina enojnega groba je do 1,40 m, širina dvojnega groba je od 1,41 m do 2,50 m in trojnega od 2,51 m naprej. Dolžina enojnih, dvojnih in trojnih grobov je od 1,80 m do 2,20 m.
Globina žarnega groba je najmanj 0,70 m, širina do 1 m, dolžina pa do 1,20 m. Žarni grob se sme poglobiti za 0,30 m.
Poti med vrstami grobov morajo biti široke od 0,7 m do 1,0 m; med grobovi ni poti. Spomeniki, nagrobne ograje in druga znamenja ne smejo segati izven meje določenega grobnega prostora, v višino pa smejo segati do 1m skupaj s podstavkom. Vmesne prostore med grobovi se praviloma posuje s peskom primerne granulacije, polaganje tlakov v kakršnikoli izvedbi na te prostore ni dovoljeno.
Vsak, ki na novo ureja grob, mora upoštevati normative iz tega člena tega odloka.
28. člen
Vsa pokopališča morajo imeti ustrezno shrambo za orodje ter urejeno mesto za odlaganje odpadkov v keson. Odvoz odpadkov se opravlja v skladu z odlokom o obveznem zbiranju, odvozu in odstranjevanju odpadkov na območju Občine Sodražica. Odlaganje odpadkov je dovoljeno le na prostoru, ki ga določi izvajalec.
Vsako pokopališče mora biti zavarovano z živo mejo ali ustrezno ograjo.
29. člen
Prekop groba oziroma ponoven prekop v isti grob je dovoljen po preteku mirovalne dobe. Mirovalna doba je čas, ki mora preteči od zadnjega pokopa na istem mestu in istem grobu. Mirovalna doba ne sme biti krajša od 10 let, pri čemer je potrebno upoštevati značilnosti zemljišča na katerem je pokopališče. Mirovalna doba ne velja za žarne grobove.
Pred pretekom mirovalne dobe se sme grob odpreti le pod pogoji, ki jih določa zakon.
Upravljalec pokopališča je dolžan zavarovati vrednostne predmete, ki jih najde pri prekopu grobov ter jih shraniti. Najdene predmete mora upravljalec izročiti upravičencu, če ja ta znan, sicer pa ta ravna v skladu z veljavnimi predpisi.
V. ODDAJANJE PROSTOROV ZA GROBOVE V NAJEM
30. člen
Prostore za grobove daje v najem občina ali po njenem pooblastilu izvajalec. Najemna pogodba mora biti sklenjena v pisni obliki ter v skladu s tem odlokom. Najemna pogodba mora določati:
– osebe najemnega razmerja,
– čas najema oziroma uporabe,
– vrsto, zaporedno številko in velikost groba,
– višino najemnine in način plačevanja,
– obveznosti najemnika glede urejanja grobov,
– ukrepe v primeru neizvrševanja obveznosti pogodbe.
31. člen
Prostor za grobove se daje v najem najmanj za 10 let, nakar se po preteku mirovalne dobe pogodba lahko podaljša.
Najmanj dva meseca pred pretekom najemne pogodbe mora občina, ali po njenem pooblastilu izvajalec, pisno opozoriti najemnika o prenehanju pogodbe in ga opozoriti na posledice, če pogodbe ne bi podaljšal.
Če pogodbeni stranki najemne pogodbe ne podaljšata, je najemnik dolžan odstraniti opremo groba v petnajstih dneh po preteku ali razveljavitvi najemne pogodbe.
Če tega ne stori, stori to občina ali po njenem pooblastilu izvajalec na najemnikove stroške, grob oziroma prostor za grob pa odda drugemu v najem.
V času od odstranitve opreme groba do preteka mirovalne dobe in ponovne oddaje drugemu najemniku, skrbi za minimalno vzdrževanje opuščenega groba občina ali po njenem pooblastilu izvajalec.
32. člen
Po razveljavitvi najemne pogodbe se smatra grobni prostor kot opuščen grob do konca mirovalne dobe, nakar se ga prekoplje in odda drugemu najemniku.
33. člen
Najemnina za grobni prostor se plačuje letno. Osnova za obračun najemnine je velikost groba (enojni grob, dvojni grob, trojni grob). Ob prijavi pokopa oziroma sklenitvi pogodbe se dodeli en grobni prostor (enojni grob, dvojni grob, trojni grob).
Za grobnice se zaračunava najemnina glede na velikost prostora, ki jo zavzema.
34. člen
Občina ali po njenem pooblastilu izvajalec razveljavi sklenjeno pogodbo v naslednjih primerih:
– če najemnik grobnega prostora po predhodnem opozorilu ne poravna najemnine za preteklo leto,
– če najemnik ne vzdržuje groba, kljub posebnemu opozorilu,
– ob opustitvi pokopališča,
– kadar to zahteva načrt razdelitve pokopališča.
Na novih pokopališčih se pokop umrlih opravi po vrstnem redu grobov, kadar gre za pokop žar ali pokop v klasične grobove.
35. člen
Najemnino se obračunava na podlagi 6. člena in se zbira namensko za vzdrževanje in urejanje pokopališč. Višino najemnine potrdi občinski svet na predlog izvajalca. Najemnino obračunava izvajalec na osnovi podatkov iz katastra grobov.
Cene pokopaliških storitev iz 4. člena sestavljajo postavke, ki zagotavljajo pokritje stroškov pogreba ter nujno vzdrževanje na objektih in napravah, vezanih na to dejavnost. Cene pogrebnih dejavnosti iz 5. člena morajo biti tržno primerljive in ne smejo presegati stroškov izvajanja te dejavnosti.
Izvajalec mora ločeno predložiti cenika za pokopališko in pogrebno dejavnost. Višino cen storitev iz 4. in 5. člena določa občinski svet.
VI. VZDRŽEVANJE REDA, ČISTOČE IN MIRU NA POKOPALIŠČIH
36. člen
V območju pokopališč ni dovoljeno:
– nedostojno vedenje, kot je: vpitje, glasno smejanje, razgrajanje in hoja po grobovih oziroma prostorih za grobove,
– odlaganje smeti in odpadkov izven prostora, ki je za to določen,
– druge vrste onesnaževanja pokopališkega prostora in objektov v območju pokopališča,
– vodenje živali na pokopališče in mrliško vežico,
– vožnja s kolesom ali motornim vozilom in shranjevanje le-teh na pokopališču,
– onesnaževanje pokopališkega prostora in vežice,
– trganje zelenja in cvetja na tujih grobovih in nasadih,
– odtujevanje predmetov s tujih grobov, pokopaliških prostorov in vežice.
37. člen
Občina ali po njenem pooblastilu izvajalec ima naslednje splošne pravice in obveznosti:
– skrbi za urejenost in vzdrževanje pokopališča in mrliške vežice,
– izdela in vodi pokopališki kataster in načrt pokopališča z razdelitvijo na pokopališke oddelke in grobove,
– oddaja prostore za grobove v najem in vodi register sklenjenih pogodb,
– določa mesto, datum in uro pokopa, praviloma v dogovoru z naročnikom,
– organizira in opravlja pogrebe,
– skrbi za organizacijo javne pogrebne svečanosti,
– vodi evidenco o grobovih in pokopih,
– opravlja prekope grobov in nadzira razna dela na pokopališču,
– skrbi za red in čistočo na pokopališču in njegovi neposredni okolici ter v mrliški vežici,
– skrbi za urejanje in vzdrževanje mrliške vežice in njenega funkcionalnega zemljišča,
– skrbi za urejenost in vzdrževanje skupnih grobišč in njihovih obeležij žrtev vojn, ki so na pokopališčih.
38. člen
Občina ali po njenem pooblastilu izvajalec je dolžna zagotoviti redno tekoče in investicijsko vzdrževanje vseh skupnih objektov in naprav na območju pokopališča ter komunalnih objektov in naprav in tehničnih ureditev, kot so:
– odlagališče smeti in odpadkov,
– ograje in poti v območju pokopališča,
– zadrževalniki vode za zalivanje.
Izvajalec je dolžan upravljati z vežicami oziroma je dolžan zagotavljati njihovo uporabo. Izvajalec je dolžan tudi skrbeti za tekoče in investicijsko vzdrževanje mrliških vežic ter njihovega funkcionalnega zemljišča.
Sredstva za izvajanje dejavnosti iz prejšnjega odstavka, izvajalec zbira oziroma nameni iz dela sredstev iz 4., 5. in 6. člena tega odloka.
39. člen
Najemniki grobov so dolžni vzdrževati grobove in vmesne prostore med grobovi.
Če je grob tako zanemarjen, da kvari videz sosednjih grobov in pokopališča, kot celote, se smatra, da je zapuščen. Izvajalec lahko tak grob v roku 10 let od zadnjega pokopa odvzame najemniku po predhodnem obvestilu.
VII. NAČIN IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE
40. člen
Gospodarska javna služba pokopališke in pogrebne dejavnosti in urejanja pokopališč se zagotavlja na podlagi sklenjene pogodbe z javnim komunalnim podjetjem ali na podlagi podeljene koncesije.
Pogodbo z izvajalcem sklene župan.
VIII. POSTOPEK PRIDOBIVANJA KONCESIONARJA
41. člen
Koncesijo iz 40. člena tega odloka se podeli na podlagi javnega razpisa za dobo pet let, z možnostjo podaljšanja. Pri izbiri koncesionarja je pogoj, da se oddajo v upravljanje vsa tri pokopališča skupaj. Postopek javnega razpisa vodi komisija za odpiranje ponudb, ki jo imenuje župan.
Komisija iz prvega odstavka tega člena pripravi za občinski svet predlog izbire koncesionarja.
Sklep o izbiri koncesionarja sprejme Občinski svet občine Sodražica.
42. člen
Interesenti za pridobitev koncesije morajo izpolnjevati naslednje minimalne pogoje:
– da so registrirani za izvajanje razpisane dejavnosti in da imajo zato potrebna soglasja in dovoljenja pristojnih organov,
– da predložijo dokazila, ki dokazujejo, da imajo potrebna znanja, izkušnje in sredstva za izvajanje razpisane javne službe,
– da imajo v lasti ustrezna tehnična sredstva, potrebna za izvajanje razpisane dejavnosti oziroma da predložijo ustrezna jamstva, da bodo ta sredstva na voljo pred podpisom koncesijske pogodbe, če bodo izbrani,
– da predložijo program izvajanja javne službe in poslovni načrt,
– da predložijo garancijo banke ali zavarovalnice kot varščino, iz katere bi koncedentu lahko poravnali nastalo škodo, za katero je v skladu z zakonom odgovoren koncesionar.
V primeru, da je interesent zaradi dejstva, da še ni pridobil koncesije, šele v postopku za pridobitev soglasij in dovoljenj iz prve alinee tega člena, se lahko koncesijo podeli pogojno.
43. člen
Z izbranim koncesionarjem sklene občina koncesijsko pogodbo. Pogodba mora vsebovati vse sestavine iz 39. člena zakona o gospodarskih javnih službah.
44. člen
Koncesijsko razmerje preneha:
– s prenehanjem koncesijske pogodbe,
– z odkupom koncesije,
– z odvzemom koncesije,
– s prevzemom koncesionirane javne službe v režijo.
Koncesijska pogodba preneha s pretekom časa, z odpovedjo ali z razdrtjem. Razloge in pogoje za razdrtje in odpoved se določi s koncesijsko pogodbo. Koncedent lahko koncesionarju odvzame koncesijo:
– če ne začne z izvajanjem javne službe v roku, določenim s pogodbo;
– zaradi ponovljenih hudih in dokumentiranih primerov neučinkovitih uslug s strani koncesionarja;
– če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot koncesija;
– v primeru stečaja koncesionarja in če izgubi pogoje za opravljanje dejavnosti.
V primeru odvzema koncesije iz tretje alinee prejšnjega odstavka mora koncedent koncesionarju povrniti morebitna dokumentirana še neamortizirana vložena sredstva. Pri tem se upošteva maksimalne amortizacijske stopnje po računovodskih standardih RS.
IX. PRAVICE IN OBVEZNOSTI IZVAJALCA JAVNE SLUŽBE
45. člen
Izvajalci javne službe imajo naslednje pravice in obveznosti:
– da zagotavljajo kvalitetno izvajanje javne službe,
– da upoštevajo tehnične, sanitarne in druge normative in standarde, povezane z izvajanjem javne službe,
– da omogočajo nadzor nad izvajanjem javne službe,
– da pristojnemu organu Občine Sodražica omogoča vpogled v poslovne knjige,
– da kot dobri gospodarji upravljajo in vzdržujejo objekte, naprave in druga sredstva, ki so javna last,
– da imajo pravico oblikovati predloge cen oziroma sprememb cen javnih dobrin in storitev in jih predložiti v potrditev občinskemu svetu,
– predlaga v sprejem občinskemu svetu pravilnik o ureditvi pokopališča in poteku pogrebnih svečanosti,
– določa cene za najemnino za grobove, pogrebne in druge pokopališke storitve v soglasju s pristojnim organom,
– vodi evidenco prihodkov in izdatkov oziroma ustrezno finančno poslovanje,
– določa mesto, dan in uro pokopa, v sporazumu z naročnikom,
– po pooblastilu občine oddaja prostore za grobove v najem, sklepa najemne pogodbe za grobove in vodi evidenco sklenjenih pogodb,
– opozarja najemnike grobov o eventualni zapuščenosti najetih grobov,
– opravlja pokope in prekope grobov,
– skrbi za red in snago v mrliški vežici in na pokopališču ter za vzdrževanje ograj, objektov in naprav, poti in zelenic,
– vodi evidenco o grobovih in pokopanih osebah,
– skrbi za izvrševanje pogrebnih svečanosti,
– vodi kataster komunalnih naprav na pokopališču,
– opravlja druge naloge in opravila v skladu z veljavnimi predpisi s tega področja.
X. PRAVICE IN OBVEZNOSTI UPORABNIKOV
46. člen
Uporabniki storitev javne službe, ki je predmet tega odloka, imajo naslednje pravice in obveznosti:
– pravico uporabe storitev gospodarske javne službe pod pogoji, določenimi z zakonom, tem odlokom ter drugimi predpisi,
– pravico svojcev do izbire pokopališča, kjer naj bi bil umrli pokopan, če obstajajo za to objektivne možnosti,
– pravico o odločanju o načinu pokopa,
– pravico do sklenitve najemne pogodbe za grob,
– pravico do pritožbe na pristojne organe, če so kršene pravice uporabnikov,
– obveznost uporabe storitev pooblaščenih izvajalcev javne službe,
– obveznost upoštevanja navodil izvajalcev javne službe v zvezi z izvajanjem pokopališkega reda,
– obveznost plačila uporabe objektov oziroma storitev pooblaščenih izvajalcev.
XI. FINANCIRANJE JAVNE SLUŽBE
47. člen
Urejanje pokopališč, pokopališka in pogrebna dejavnost se financirajo iz naslednjih virov:
– prihodki od plačanih storitev pooblaščenih izvajalcev javne službe,
– najemnine za grobove in za uporabo mrliških vežic,
– sredstva upravljavcev pokopališč in pooblaščenih izvajalcev javne službe,
– dotacije in donacije,
– drugi viri.
XII. NADZOR
48. člen
Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem zakonskih in podzakonskih predpisov, ki neposredno ali posredno urejajo področje gospodarjenja in uporabe javnih objektov, izvaja pristojna državna inšpekcija.
Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega odloka izvaja pristojni občinski inšpektor.
Strokovni nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojni organ Občine Sodražica.
XIII. KAZENSKA DOLOČBA
49. člen
Z denarno kaznijo 100.000 SIT se za prekršek kaznuje izvajalec, če ravna v nasprotju z določbami 27. člena.
Z denarno kaznijo 20.000 SIT se kaznuje odgovorna oseba izvajalca, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
Z denarno kaznijo 5.000 SIT se kaznuje za prekršek oseba, oziroma najemnik groba, ki krši določila 27. in 39. člena tega odloka.
XIV. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
50. člen
Z dnem začetka veljavnosti preneha veljati odlok o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališč (Uradni list RS, št. 56/96) Občine Ribnica.
51. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 35207-4/00
Sodražica, dne 31. avgusta 2000.
Župan
Občine Sodražica
Andrej Pogorelc l. r.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti