Uradni list

Številka 80
Uradni list RS, št. 80/2000 z dne 13. 9. 2000
Uradni list

Uradni list RS, št. 80/2000 z dne 13. 9. 2000

Kazalo

3691. Pravilnik o notranji organizaciji in pisarniškem poslovanju Ustavnega sodišča Republike Slovenije, stran 9669.

Na podlagi drugega odstavka 2. člena zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) je ustavno sodišče na seji dne 27. 6. 2000 sprejelo
P R A V I L N I K
o notranji organizaciji in pisarniškem poslovanju Ustavnega sodišča Republike Slovenije
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
(1) S tem pravilnikom Ustavno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju: ustavno sodišče) v skladu z zakonom o ustavnem sodišču (v nadaljevanju: ZUstS) in poslovnikom ustavnega sodišča Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 49/98 – v nadaljevanju: poslovnik) ureja notranjo organizacijo dela, pisarniško poslovanje, ravnanje z listinami in gradivi zaupne narave ter način vodenja in izkazovanja statističnih podatkov o delu ustavnega sodišča.
(2) S tem pravilnikom se v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, določajo postopki in ukrepi za varovanje osebnih podatkov.
(3) Z urejanjem pisarniškega poslovanja se določajo ravnanje z vlogami in pisanji, vrste vpisnikov, podatki, ki se vanje vpisujejo, in način vodenja vpisnikov ter način poslovanja s spisi.
II. JAVNOST DELA
1. Sporočila in informacije javnim glasilom
2. člen
(1) Javnost dela ustavnega sodišča se zagotavlja na način, kot ga določata ZUstS in poslovnik.
(2) Ustavno sodišče vodi evidenco pri njem akreditiranih novinarjev. Njim in Slovenski tiskovni agenciji redno posreduje sporočila in informacije o svojem delu na način, ki ga določi sekretar ustavnega sodišča (v nadaljevanju: sekretar). Drugim novinarjem posreduje sporočila in informacije o delu ustavnega sodišča na njihovo zahtevo sekretar.
(3) Vpis v evidenco akreditiranih novinarjev odobri sekretar na zahtevo odgovornega urednika javnega glasila ali na zahtevo samostojnega novinarja.
3. člen
(1) Zahteve in pobude za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisov in splošnih aktov, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil, se z odobritvijo sekretarja lahko posredujejo novinarjem. Če so v njih vsebovani podatki, ki jih zaradi varstva zasebnosti ni dovoljeno posredovati javnosti, sekretar poprej odredi obliko posredovanja vsebine zahteve ali pobude.
(2) O vsaki odobritvi in posredovanju zahteve ali pobude vpisničar v spisu naredi uradni zaznamek.
2. Javnost javne obravnave
4. člen
(1) Televizijsko snemanje in fotografiranje med javno obravnavo ni dovoljeno, dovoljeno pa je pred pričetkom javne obravnave in ob ustni razglasitvi odločitve ustavnega sodišča.
(2) Novinarji, ki spremljajo javno obravnavo, lahko za potrebe poročanja o delu ustavnega sodišča zvočno snemajo potek javne obravnave, vendar zvočnih posnetkov ne smejo javno predvajati.
(3) Zapisnik o javni obravnavi se vodi in hrani kot zvočni zapis.
(4) Udeleženec v postopku ima v okviru pravice do vpogleda v spis pravico poslušati zvočni posnetek javne obravnave in pravico, da se mu na njegove stroške zvočni zapis presname.
3. Dostop do baz podatkov ustavnega sodišča
5. člen
(1) Računalniško podprta baza podatkov ustavnega sodišča, ki zajema vse izdane odločbe in sklepe ustavnega sodišča (v nadaljevanju: baza podatkov), je javna.
(2) Odločba, sprejeta v postopku, začetem na podlagi ustavne pritožbe, oziroma sklep senata o ustavni pritožbi se evidentira v bazi podatkov v obliki, ki namesto imen oseb in krajev vsebuje namišljene začetnice.
(3) Vsakdo lahko v času uradnih ur vpogleda bazo podatkov iz prvega odstavka tega člena v prostorih knjižnice ustavnega sodišča.
(4) Ustavno sodišče ne izdaja kopij odločb in sklepov iz računalniško podprte baze podatkov, dovoljeno pa je presneti posamezne odločbe na disketo, ki jo prinese uporabnik podatkov s seboj.
6. člen
Ustavno sodišče v skladu z ZUstS in poslovnikom zagotavlja javnost izdanih odločb in sklepov z njihovo objavo v uradnih glasilih ter z objavo v Zbirki odločb in sklepov, na zgoščenki ter v računalniško podprtih nacionalnih in drugih informacijskih sistemih.
7. člen
Deli baz podatkov ustavnega sodišča, ki vsebujejo osebne podatke iz vpisnikov in pomožnih knjig, niso javni. Oseba, ki ni udeleženec v postopku, se z njimi lahko seznani v obsegu in na način, ki ga določata ZUstS in poslovnik.
8. člen
(1) Interno gradivo v postopkih pred izdajo odločb in sklepov ustavnega sodišča (poročila, osnutki odločb in sklepov ter drugo interno gradivo, izdelano v strokovni službi sekretariata za obravnavo zadeve – interni del spisa) je tajno. To gradivo velja za tajno (interno), tudi če na njem to ni posebej označeno.
(2) Predlogi dnevnih redov sej ustavnega sodišča in sej senatov ustavnega sodišča niso javni do njihove odobritve na seji. Novinarje se obvešča o dnevnem redu sej ustavnega sodišča brez podatkov o obravnavi ustavnih pritožb, če ustavno sodišče za posamezno zadevo ne odloči drugače.
4. Vpogled v spis
9. člen
(1) Vpogledi spisa ali vpisnika se izvedejo v skladu z določbo 24. člena poslovnika. Pred vpogledom spisa oziroma vpisnika mora oseba, ki ji je dovoljen vpogled, podpisati izjavo o varovanju osebnih podatkov, s katerimi se ob vpogledu seznani (obr. št. 1).
(2) Osebe, ki niso udeleženci v postopku in izkažejo, da potrebujejo podatke o delu ustavnega sodišča zaradi izdelave diplomske, magistrske ali doktorske naloge ali zaradi znanstvenoraziskovalnega proučevanja dela ustavnega sodišča, lahko vpogledajo spis na podlagi pisnega dovoljenja predsednika ustavnega sodišča.
(3) Osebe iz prejšnjega odstavka lahko zaradi zbiranja in obdelave statističnih podatkov z dovoljenjem predsednika ustavnega sodišča vpogledajo tudi ustrezne vpisnike.
III. ZAVAROVANJE
10. člen
(1) Zgradba ustavnega sodišča je v času, ki ga določi ustavno sodišče, fizično varovana s prisotnostjo varnostnika in s tehničnimi sredstvi. V preostalem času je varovana s tehničnimi sredstvi.
(2) V razpravni dvorani ustavnega sodišča in glavni pisarni mora biti na nevidnem mestu nameščena naprava, s katero je mogoče v primeru ogroženosti nemudoma opozoriti varnostnika.
11. člen
(1) Udeleženci v postopku in obiskovalci ustavnega sodišča se ob vstopu izkažejo z osebnim dokumentom.
(2) Obiskovalec mora varnostniku povedati, kam je namenjen. Če osebe, h kateri je namenjen, ni v zgradbi ustavnega sodišča, varnostnik obiskovalcu ne dovoli vstopa. Obiskovalca varnostnik vpiše v seznam, ki se vodi dnevno. Seznami se hranijo dvanajst mesecev, zatem pa se uničijo.
(3) Varnostnik dovoli udeležencu v postopku obisk glavne pisarne v času uradnih ur, drugače pa le po poprejšnjem dovoljenju vodje glavne pisarne.
(4) Obisk zgradbe ustavnega sodišča z namenom ogleda kulturnega spomenika je dovoljen ob spremstvu pooblaščene osebe in po vnaprejšnji najavi. Če se ogled izvede v času, ko sodišče posluje, mora biti organiziran tako, da ne moti dela ustavnega sodišča.
12. člen
(1) Sodnikom, sekretarju in direktorju služb ustavnega sodišča (v nadaljevanju: direktor) je dovoljen vstop v zgradbo ustavnega sodišča ob vsakem času.
(2) Sodnemu osebju je dovoljen vstop in zadrževanje v zgradbi ustavnega sodišča vsak delovnik ves čas prisotnosti varnostnika in ob sobotah v času prisotnosti varnostnika. Zunaj tega časa potrebuje sodno osebje iz drugega odstavka 57. člena poslovnika za vstop v zgradbo ustavnega sodišča dovoljenje sekretarja, drugo sodno osebje pa dovoljenje direktorja.
13. člen
V zgradbo ustavnega sodišča brez dovoljenja predsednika ustavnega sodišča ni dovoljen vstop oboroženim osebam, razen osebam, ki varujejo osebe na protokolarnem obisku pri ustavnem sodišču, oziroma pooblaščenim uradnim osebam zavodov za prestajanje kazni in policije ob privedbi oseb.
14. člen
Direktor lahko v skladu z določbami tega pravilnika izda podrobnejša navodila za zavarovanje.
IV. VAROVANJE TAJNOSTI IN VAROVANJE OSEBNIH PODATKOV
1. Opredelitev tajnosti podatkov in varstva osebnih podatkov
15. člen
(1) Osebje sekretariata ustavnega sodišča (v nadaljevanju: sodno osebje) mora kot uradno tajnost varovati vse, kar v okviru opravljanja svojega dela zve o strankah, njihovih pravnih in dejanskih razmerjih, ter varovati tajnost vseh podatkov, za katere je v skladu z zakonom ali na njegovi podlagi izdanim predpisom določeno, da so tajni.
(2) Sodno osebje v javnosti ne sme izražati svojega mnenja o vprašanjih, ki so predmet zadeve, ki je v postopku odločanja pred ustavnim sodiščem. Prav tako ne sme javno komentirati odločitev ustavnega sodišča, razen v strokovnih delih.
16. člen
(1) Kot tajni se štejejo zaupni podatki, ki so posredovani ustavnemu sodišču in ki so označeni kot tajnost (npr. državna, uradna, vojaška ali poslovna tajnost), in podatki, za katere je tako določeno z akti ustavnega sodišča oziroma s posebno odločitvijo ustavnega sodišča.
(2) Dostop do tajnih podatkov imajo samo sodniki in sodno osebje, ki podatke potrebuje pri izvrševanju svojih dolžnosti.
17. člen
(1) Način ravnanja z listinami, ki jih prejme ustavno sodišče in na katerih je oznaka tajnosti, je enak ne glede na vrsto označene tajnosti in ne glede na oznako stopnje zaupnosti.
(2) Ustavno sodišče ne sme spreminjati označbe tajnosti in zaupnosti podatkov, ki jih določijo drugi državni organi ali pravne osebe, ki ustavnemu sodišču posredujejo listine z oznako tajnosti.
(3) Listine iz prvega odstavka tega člena se hranijo v sefu sekretarja in se jih praviloma ne razmnožuje. Če se listine kopirajo zaradi obravnave na seji ustavnega sodišča, se kopije predložijo sodnikom na sami seji oštevilčene v zaprti kuverti z ustreznimi oznakami, sodniki pa jih po končani obravnavi vrnejo sekretarju, ki jih shrani v sefu za čas, dokler o zadevi ni odločeno. Ko je zadeva končana, sekretar poskrbi, da se kopije na predpisan način uničijo.
(4) Kopije iz prejšnjega odstavka naredi po odredbi sekretarja vodja pisarne sekretarja ali ob njeni prisotnosti sodna oseba, zadolžena za razmnoževanje gradiv.
(5) Sodnik ali strokovni sodelavec lahko v zvezi z zadevo, ki mu je dodeljena v delo, prevzame na vpogled listine z oznako zaupnosti, tako da vpogled opravi v svoji pisarni, vendar mora listine preden zapusti zgradbo ustavnega sodišča vrniti v sef sekretarja.
(6) Ključ sefa hrani vodja pisarne sekretarja, ki vodi tudi evidenco o vpogledih v listine ter o izdelavi kopij posameznih listin. Evidenca o vpogledu vsebuje podatke iz 51. člena tega pravilnika.
18. člen
(1) Podatki, ki se nanašajo na delo ustavnega sodišča ali so v zvezi z delom ustavnega sodišča in so tako pomembni, da bi z njihovim razkritjem nastale ali bi lahko nastale škodljive posledice za izvrševanje pristojnosti ustavnega sodišča ali za nemoteno delo sekretariata ustavnega sodišča, se določijo kot tajnost in glede na njihov namen označijo s stopnjo zaupnosti “zaupno” ali “interno”. Stopnjo in trajanje zaupnosti določi ustavno sodišče, če nista določena že z aktom, ki za posamezne podatke določa stopnjo in trajanje zaupnosti.
(2) Z osebnimi podatki se glede na njihovo vsebino ravna kot s tajnimi podatki. Stopnjo zaupnosti zbirk osebnih podatkov določi ustavno sodišče. Zbirke podatkov, ki se vodijo v skladu z zakonom, se varuje s stopnjo zaupnosti “zaupno”.
(3) Osebni podatki o sodnikih, sekretarju in sodnem osebju ustavnega sodišča se hranijo kot zaupni v personalnih mapah v posebnem sefu, do katerega ima dostop samo pooblaščena sodna oseba. Personalno mapo lahko pooblaščena oseba predloži le predsedniku ustavnega sodišča, sekretarju ali direktorju na njihovo zahtevo.
(4) Sodna oseba, pooblaščena za hrambo personalnih map, hrani na enak način prijave, s katerimi se posamezniki prijavijo na razpisano prosto mesto na ustavnem sodišču.
2. Varovanje prostorov in računalniške opreme
19. člen
(1) Prostori, v katerih se nahajajo sredstva, na katerih so zapisani ali posneti zaupni ali osebni podatki, strojna in programska oprema (v nadaljevanju: varovani prostori), se varujejo z organizacijskimi, fizičnimi, tehničnimi in programskimi ukrepi, ki onemogočajo nepooblaščenim osebam dostop do podatkov.
(2) Dostop v varovane prostore je sodnikom in sodnemu osebju dovoljen v času, v katerem imajo dostop v zgradbo ustavnega sodišča. Dovoljenje sekretarja oziroma direktorja za bivanje v zgradbi ustavnega sodišča v času, ko zgradba ni fizično varovana, zajema tudi dovoljenje za uporabo osebnih podatkov, ki so potrebni za opravljanje dela.
(3) V varovanih prostorih, v katerih se hranijo listine z oznako “državna tajnost”, “vojaška tajnost” ali podatki z oznako “uradna tajnost – strogo zaupno”, morajo varnostni ukrepi omogočiti poln nadzor nad delom in gibanjem v teh prostorih. Ob odsotnosti sodnikov ali sodnega osebja se morajo ti prostori zaklepati. Ključi se uporabljajo in hranijo v skladu z odredbo direktorja.
20. člen
(1) Izven delovnega časa oziroma v času, ko sodniki in sodno osebje niso prisotni, morajo biti omare in pisalne mize, v katerih se nahajajo sredstva, na katerih so zapisani ali posneti zaupni ali osebni podatki, strojna in programska oprema, zaklenjene, računalniki in druga strojna oprema izklopljeni in fizično ali programsko zaklenjeni.
(2) Sodniki in sodno osebje ne smejo puščati sredstev, ki vsebujejo osebne podatke, na mizah v prisotnosti oseb, ki nimajo pravice vpogleda vanje.
(3) V prostorih, ki so namenjeni poslovanju z udeleženci v postopku, morajo biti sredstva, ki vsebujejo zaupne ali osebne podatke, in računalniški prikazovalniki nameščeni tako, da stranke nimajo vpogleda v podatke.
21. člen
S pečati ustavnega sodišča in drugimi pripomočki, s katerimi bi bilo mogoče ponarediti dokumente, se ravna kot z zaupnimi podatki. Pečati ustavnega sodišča so oštevilčeni z zaporednimi številkami od 1 naprej. V sefu, v katerem se hranijo listine z oznako tajnosti, se hrani kopija odredbe sekretarja o tem, katerim sodnim osebam je poverjeno hranjenje pečata z ustrezno številko.
22. člen
(1) Sredstev, ki vsebujejo podatke z oznako tajnosti “zaupno”, in listin oziroma sredstev, ki vsebujejo podatke iz prvega odstavka 16. člena tega pravilnika, sodniki in sodno osebje ne smejo odnašati iz zgradbe ustavnega sodišča.
(2) Iznos drugih sredstev, ki vsebujejo osebne podatke, je dovoljen na podlagi dovoljenja sekretarja oziroma direktorja.
(3) Sodniki, svetovalci ustavnega sodišča in drugi strokovni sodelavci (v nadaljevanju: strokovni sodelavci) lahko zaradi dela na domu iz zgradbe ustavnega sodišča odnesejo kopije izvirnih spisov v zadevah iz pristojnosti ustavnega sodišča, ki jih rešujejo. V tem primeru ne smejo nepooblaščenim osebam dovoliti vpogleda v spise, poskrbeti pa morajo, da vse listine iz kopije spisa po končanem delu vrnejo v zgradbo ustavnega sodišča.
23. člen
Kopije izvirnikov spisov hranijo sodniki in sodno osebje v zaprtih omarah.
24. člen
Vzdrževanje in popravila računalniške in druge informacijske opreme so dovoljena samo z vednostjo pooblaščene osebe, izvajajo pa jih lahko samo vzdrževalec opreme v ustavnem sodišču ter pooblaščeni servisi in vzdrževalci, ki imajo z ustavnim sodiščem sklenjeno ustrezno pogodbo.
25. člen
Vzdrževalci prostorov, strojne opreme in programske opreme in obiskovalci se smejo v varovanih prostorih gibati samo z vednostjo pooblaščene osebe, v prostorih, v katerih je nameščen mrežni strežnik in vozlišče računalniške mreže računalniške opreme, pa samo ob prisotnosti pooblaščene osebe.
26. člen
Prek računalnikov, ki so v knjižnici ustavnega sodišča ali so drugače namenjeni zagotavljanju javnosti dela ustavnega sodišča, ne sme biti mogoč dostop do katerekoli baze podatkov, ki ni javna.
3. Varovanje sistemske in aplikativne programske računalniške opreme ter podatkov, ki se obdelujejo z računalniško opremo
27. člen
Dostop do programske opreme se varuje tako, da dovoljuje dostop samo za to vnaprej določenemu osebju oziroma pravnim ali fizičnim osebam, ki v skladu s pogodbo opravljajo dogovorjene storitve.
28. člen
(1) Popravljanje, spreminjanje in dopolnjevanje sistemske in aplikativne programske opreme je dovoljeno samo na podlagi dovoljenja sekretarja, izvajajo pa jih lahko samo vzdrževalec strojne in programske opreme na ustavnem sodišču, pooblaščeni servisi ter fizične ali pravne osebe, ki imajo z ustavnim sodiščem sklenjeno ustrezno pogodbo. Izvajalci morajo spremembe in dopolnitve sistemske in aplikativne programske opreme dokumentirati.
(2) Aplikativna programska oprema se shranjuje in varuje na enak način kot osebni podatki.
29. člen
(1) Vsebina diskov mrežnega strežnika in lokalnih delovnih postaj, kjer se nahajajo pomembni podatki, se vsakodnevno preveri glede na prisotnost računalniških virusov. Ob pojavu računalniškega virusa se tega čimprej odpravi in ugotovi vzrok pojava virusa.
(2) Vsi podatki in programska oprema, ki so namenjeni uporabi v računalniškem informacijskem sistemu ustavnega sodišča in prispejo na ustavno sodišče na medijih za prenos računalniških podatkov ali preko telekomunikacijskih kanalov, morajo biti pred uporabo preverjeni glede na prisotnost računalniških virusov.
30. člen
Sodniki in sodno osebje ne smejo instalirati programske opreme brez vednosti osebe, zadolžene za delovanje računalniškega sistema. Prav tako ne smejo odnašati programske opreme iz ustavnega sodišča brez dovoljenja ustavnega sodišča in vednosti osebe, zadolžene za delovanje računalniškega sistema.
31. člen
Pristop do podatkov preko aplikativne programske opreme se varuje s sistemom gesel za avtorizacijo in identifikacijo uporabnikov programov in podatkov. Sekretar določi način dodeljevanja, hranjenja in spreminjanja gesel.
32. člen
Vsa gesla in postopki, ki se uporabljajo za vstop in upravljanje mreže osebnih računalnikov, upravljanje elektronske pošte in aplikativnih programov, se hranijo v zapečatenih ovojnicah in se jih varuje kot tajnost z oznako “zaupno”. Uporabi se jih samo v izrednih okoliščinah oziroma nujnih primerih. Vsaka uporaba vsebine zapečatenih ovojnic se dokumentira. Po vsaki takšni uporabi se določi nova vsebina gesel.
33. člen
(1) Za potrebe restavriranja računalniškega sistema ob okvarah in ob drugih izjemnih primerih se zagotavlja redna izdelava kopij vsebine mrežnega strežnika in lokalnih postaj, če se podatki nahajajo na njih.
(2) Te kopije se hranijo na za to določenih mestih, ki morajo biti ognjevarna, zavarovana proti poplavam in elektromagnetnim motnjam, v okviru predpisanih klimatskih pogojev ter zaklenjena.
34. člen
Zaupne in osebne podatke je dovoljeno prenašati z informacijskimi, telekomunikacijskimi in drugimi sredstvi le po postopkih, ki nepooblaščenim osebam preprečujejo prilaščanje, uničenje ali spreminjanje podatkov ter neopravičeno seznanjanje z njihovo vsebino.
35. člen
(1) Opis zbirk osebnih podatkov, katerih upravljalec je ustavno sodišče, se vodi v katalogu podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
(2) Pisarniško poslovanje ustavnega sodišča mora v vsakem primeru posredovanja osebnih podatkov zagotoviti naknadno ugotavljanje:
1. kateri osebni podatki, kdaj in na kakšen način so bili posredovani,
2. kdo je sodeloval pri posredovanju in
3. kdo je odredil, da se osebni podatki posredujejo.
36. člen
(1) Po poteku roka arhiviranja se podatki zbrišejo.
(2) Za brisanje podatkov z računalniških medijev se uporabi takšna metoda brisanja, ki onemogoča restavracijo vseh ali dela zbrisanih podatkov. Podatki na listinah ali drugih oblikah evidence klasičnih medijev se uničijo na način, ki onemogoča razpoznavanje njihove vsebine.
(3) Na način iz prejšnjega odstavka je treba uničiti tudi vse pomožno gradivo. Prepovedano je odmetavati sredstva, ki vsebujejo osebne ali zaupne podatke, v koše za smeti.
4. Odgovornost za varovanje tajnosti in varstvo osebnih podatkov
37. člen
Vsak, ki se v okviru opravljanja dela na ustavnem sodišču seznani z zaupnimi ali osebnimi podatki, mora izvajati predpisane postopke in ukrepe za varstvo in zavarovanje podatkov. Obveznost varovanja zaupnih in osebnih podatkov ne preneha s prenehanjem službenega oziroma delovnega razmerja v ustavnem sodišču.
38. člen
Kršitev varovanja tajnosti in kršitev varovanja osebnih podatkov sta hujši kršitvi delovne dolžnosti, za kateri je sodno osebje sekretariata ustavnega sodišča disciplinsko odgovorno v skladu z zakonom, ki ureja odgovornost zaposlenih v državnih organih.
39. člen
Za izvajanje postopkov in ukrepov za varovanje zaupnih in osebnih podatkov sta v okviru svojih pristojnosti odgovorna sekretar in direktor.
40. člen
Zunanji sodelavci ustavnega sodišča smejo na podlagi pogodbe opravljati samo storitve obdelave zaupnih in osebnih podatkov v okviru pogodbenih pooblastil in jih ne smejo obdelovati ali kako drugače uporabljati za noben drug namen. Pogodba, ki se sklene za opravljanje teh storitev, mora vsebovati tudi pogoje in ukrepe za zagotovitev varstva in zavarovanja zaupnih ali osebnih podatkov.
V. NOTRANJA ORGANIZACIJA
1. Notranja organizacija sekretariata ustavnega sodišča
41. člen
Notranjo organizacijo dela sodnikov določata ZUstS in poslovnik. Notranjo organizacijo sekretariata določa v skladu s poslovnikom ta pravilnik.
42. člen
Sekretar in direktor odgovarjata predsedniku ustavnega sodišča za delovanje organizacijskih enot sekretariata, ki jih vodita.
43. člen
(1) Delo v zvezi s pripravo poročil in osnutkov odločb in sklepov opravlja v skladu s poslovnikom strokovna služba sekretariata.
(2) Za obravnavanje posameznih vprašanj, ki so pomembna za delovanje strokovne službe sekretariata ustavnega sodišča, lahko sekretar skliče kolegij strokovnih sodelavcev.
(3) Za obravnavanje posameznih vprašanj, ki so pomembna za usklajeno delovanje sekretariata ustavnega sodišča, lahko sekretar skliče delovni sestanek ene ali več organizacijskih enot. Če se na sestanek vabijo delavci administrativno-tehnične službe, se nanj povabi tudi direktor.
44. člen
Direktorja nadomešča v njegovi odsotnosti pomočnik direktorja. Če je pomočnikov direktorja več, ga nadomešča tisti, ki ga določi ustavno sodišče.
45. člen
Pravni informacijski center sekretariata ustavnega sodišča sestavljajo naslednji oddelki:
– informacijska in analitična služba,
– knjižnica in
– računalniška služba.
46. člen
Administrativno-tehnično službo sekretariata ustavnega sodišča sestavljajo naslednji oddelki:
– finančna služba,
– kadrovska služba,
– vzdrževalno-nabavna služba,
– administrativna služba in
– razdelilnica hrane.
47. člen
Oddelke organizacijskih enot sekretariata ustavnega sodišča vodijo vodje oddelkov, če ti niso določeni, pa neposredno vodja organizacijske enote.
2. Delovni čas
48. člen
(1) Ustavno sodišče posluje pet delovnih dni v tednu in sicer ob ponedeljkih, torkih, sredah, četrtkih in petkih.
(2) Ustavno sodišče lahko odloči, da sekretariat ustavnega sodišča delovni dan med praznikom in soboto ali nedeljo in praznikom nadomesti z delom v soboto v istem mesecu, če se na ta način zagotovi večja učinkovitost dela ter zmanjšajo materialni stroški.
49. člen
(1) Delovni čas ustavnega sodišča traja ob ponedeljkih, torkih, sredah in četrtkih od 8. do 16. ure, ob petkih od 8. do 14. ure. Ob dnevih, ko so seje ustavnega sodišča, traja delovni čas od 8. do 18. ure.
(2) V sekretariatu ustavnega sodišča velja premakljiv delovni čas med 6.30 in 18. uro tako, da se zagotovi obvezna prisotnost na delu v času od 8.30 do 15. ure oziroma v petek do 14. ure. Ob dnevih, ko so seje ustavnega sodišča, traja za sodno osebje, za katerega tako odredi sekretar, obvezna prisotnost na delu od 8.30 do 18. ure.
(3) V okviru premakljivega razpona delovnega časa mora sodno osebje, upoštevajoč naravo svojega dela in potrebe ustavnega sodišča, opraviti 40-urno tedensko delovno obveznost.
(4) Sekretar oziroma direktor lahko določita posameznemu delavcu ustavnega sodišča drugačen razpored delovnega časa, če to zahteva in dopušča nemoteno opravljanje dela sekretariata ustavnega sodišča.
(5) Sekretar oziroma direktor lahko dovolita posameznemu delavcu delo na domu, če to dopušča narava dela in nemoteno opravljanje nalog sekretariata ustavnega sodišča.
VI. POSLOVANJE USTAVNEGA SODIŠČA
1. Poslovanje z udeleženci v postopku
50. člen
(1) Podatke o stanju postopka daje v posamezni zadevi sodnik poročevalec ali sekretar.
(2) Podatki iz prejšnjega odstavka se dajo v pisni obliki in na pisno zaprosilo udeleženca v postopku. Izjemoma se lahko sporočijo podatki po telefonu, če je mogoče ugotoviti identiteto osebe, ki prosi za podatke.
51. člen
O vpogledu v spis se vodi posebna pomožna knjiga, v katero se vpišejo naslednji podatki: opravilna številka vpogledanega spisa, ime, priimek in podpis osebe, ki je spis vpogledala, ter njeno stalno prebivališče oziroma sedež, njen položaj v postopku (npr. pooblaščenec, pobudnik), datum in uro vpogleda ter podpis pooblaščene sodne osebe, ki je nadzirala vpogled v spis, ter izdane kopije listin iz spisa.
52. člen
(1) Kadar sodno osebje ustavnega sodišča pri poslovanju uporablja telefon, se o vsebini telefonskega pogovora v ustreznem spisu napravi uradni zaznamek z bistvenimi podatki pogovora ter datumom in podpisom osebe, ki je zaznamek sestavila.
(2) Kadar je treba udeležence v postopku obvestiti o preložitvi ali preklicu javne obravnave ali v drugih primerih, ko ni dovolj časa za obveščanje s pisemsko pošiljko, lahko sodišče uporabi tudi brzojav ali pošlje telefaks. V odredbi o uporabi brzojava ali telefaksa mora biti v spisu navedeno celotno besedilo brzojava ali fotokopija oddanega telefaksa.
2. Uradne ure za udeležence v postopku
53. člen
(1) Pri vhodu v zgradbo ustavnega sodišča mora biti na vidnem mestu označen delovni čas sodišča in čas uradnih ur za udeležence v postopku.
(2) Za objavljanje sodnih odločb in sporočil skladno s procesnimi pravili je na vidnem mestu nameščena oglasna deska ustavnega sodišča.
54. člen
Uradne ure za udeležence v postopku določi ustavno sodišče z letnim razporedom dela.
3. Sodna pisanja
55. člen
(1) Na vseh odločbah, sklepih in drugih pisanjih ustavnega sodišča mora biti v levem zgornjem kotu napis “Republika Slovenija, Ustavno sodišče”, grb Republike Slovenije, opravilna številka zadeve in datum pisanja.
(2) Vsa pisanja ustavnega sodišča morajo biti podpisana. Sklepe ustavnega sodišča, izdane po tretjem odstavku 55. člena ZUstS, podpiše predsednik senata, v njegovi odsotnosti namestnik predsednika senata, ki je določen z letnim razporedom dela. Druga pisanja v zadevi, ki jo po veljavnih predpisih rešuje ustavno sodišče, podpisuje sodnik poročevalec, kolikor poslovnik ne določa drugače.
(3) Predsedniku senata se sklep o zavrženju ali nesprejemu ustavne pritožbe oziroma sklep o ustavitvi postopka za preizkus ustavne pritožbe predloži v podpis po poteku roka iz četrtega odstavka 55. člena ZUstS.
(4) Če je ustavna pritožba sprejeta v obravnavo po določbi četrtega odstavka 55. člena ZUstS, podpiše sklep o sprejemu predsednik ustavnega sodišča.
(5) V odsotnosti sodnika poročevalca podpiše pisanja, katerih odpreme ni mogoče odlagati, predsednik ustavnega sodišča oziroma njegov namestnik. V odsotnosti predsednika in vseh sodnikov ustavnega sodišča lahko podpiše pisanje, ki ga je treba nujno odpremiti, sekretar.
(6) Pisanja v zadevah sodne uprave podpisuje predsednik ustavnega sodišča oziroma v skladu s svojimi pristojnostmi ali na podlagi sklepa ustavnega sodišča ali odredbe predsednika ustavnega sodišča sekretar oziroma direktor.
56. člen
Način navajanja zakonskih predpisov, udeležencev v postopku in druga redakcijska pravila o obliki odločb ali sklepov ustavnega sodišča določi Komisija za redakcijo ustavnega sodišča.
57. člen
(1) Podpisan izvirnik pisanja ustavnega sodišča se hrani v spisu.
(2) Izvirniki in kopije pisanj, ki obsegajo več listov, morajo biti speti.
(3) Udeležencem v postopku se vročajo kopije odločb in sklepov, dopisi in druga pisanja pa se vročajo praviloma v izvirniku.
58. člen
(1) Udeležencu v postopku ali upravičeni osebi se z dovoljenjem sodnika poročevalca oziroma, če je postopek v zadevi končan, z dovoljenjem predsednika ustavnega sodišča, lahko izda potrdilo o dejstvih, ki so razvidna iz vpisnika.
(2) Potrdilo iz prejšnjega odstavka se izda na podlagi pisne zahteve, ki se vloži v obstoječi spis skupaj s kopijo izdanega potrdila.
VII. PISARNIŠKO POSLOVANJE
1. Sprejemanje vlog in drugih pisanj
59. člen
(1) Vsa pisanja, ki prihajajo na ustavno sodišče po pošti, prevzema na pošti sodna oseba, ki ima posebno pooblastilo sekretarja.
(2) Preden prevzame pooblaščena sodna oseba na pošti pošiljko, se mora v navzočnosti poštnega delavca prepričati, ali sta ovoj in pečat nepoškodovana. Če ugotovi na pošti pomanjkljivosti, mora vložiti na pošti reklamacijo takoj ob vročitvi pošiljke, da se ta komisijsko pregleda in sestavi zapisnik. O tem mora obvestiti sekretarja.
(3) Sodna oseba prevzame na pošti tudi pošiljke, ki niso pravilno frankirane.
60. člen
(1) Pošto iz prvega odstavka tega člena, kakor tudi vsa druga pisanja, ki se pošiljajo na ustavno sodišče od organov ali organizacij z dostavno knjigo ali jih udeleženci v postopku prinesejo neposredno, prevzema na ustavnem sodišču vodja glavne pisarne, ki potrdi prevzem v dostavni knjigi, na drugopisu pisanja ali o prevzemu izda posebno potrdilo.
(2) Vodja glavne pisarne odpre ovojnice pošiljk in odtisne na prvo stran izvirnika pisanja prejemno štampiljko, v kateri označi datum prejema vloge, število prilog in se podpiše. Izvirniku pisanja se priloži ovojnica.
(3) Vodja glavne pisarne ne odpre pošiljk, naslovljenih na predsednika, sodnike, sekretarja ali druge delavce ustavnega sodišča, ter pošiljk, ki so označene kot zaupne. Na te pošiljke odtisne prejemno štampiljko na ovojnico in jo izroči naslovniku, zaupno pošto pa sekretarju.
(4) Če pošiljka, naslovljena na predsednika, sodnike, sekretarja ali druge delavce ustavnega sodišča, zadeva uradno poslovanje ustavnega sodišča, naslovnik nemudoma vrne pisanje glavni pisarni, ki z njim ravna kot z drugimi pisanji, naslovljenimi na ustavno sodišče.
(5) Pisanja, ki jih prejme ustavno sodišče in so označena kot zaupna (prvi odstavek 16. člena), se hranijo v sefu sekretarja in se ne razmnožijo. V popisu spisa se označi, da je pisanje pod določeno redno in listovno številko zaupno in kje se hrani. Če je zaupno pisanje priloženo kot priloga dopisu, ki nima te oznake, se na izvirniku dopisa označi, da obstoji zaupna priloga in kje se nahaja, drugače se sodnike in strokovnega sodelavca, ki mu je zadeva dodeljena v delo, o tem posebej obvesti.
61. člen
(1) Pisanja, ki so naslovljena na druge organe in so napačno prispela k ustavnemu sodišču, opremi vodja glavne pisarne s prejemno štampiljko zaradi varovanja roka in jih nato odpremi pravemu naslovniku.
(2) Pisanja, ki so očitno pomotoma izročena ali poslana ustavnemu sodišču, opremi vodja glavne pisarne z dohodnim zaznamkom in jih po odredbi sekretarja odpremi pristojnemu organu ter o tem obvesti vložnika pisanja. Ustavno sodišče hrani kopijo pisanja ter obvestilo vložniku pisanja. Pisanje se vpiše v vpisnik iz 9. točke 100. člena tega poslovnika.
62. člen
(1) Pošto predloži vodja glavne pisarne sekretarju, ki v novih zadevah odredi vrsto vpisnika, kamor naj se zadeva vpiše, dodeli zadevo strokovnemu sodelavcu, odredi, za koga se pisanje razmnoži, oziroma odredi drug način postopanja z vlogo.
(2) V zadevah, v katerih je že odprt spis, vodja glavne pisarne označi pisanje v skladu z določbami tega pravilnika, sekretar pa ga ob odtisu prejemne štampiljke parafira.
(3) Ob odsotnosti sekretarja in njegovega namestnika se pošta predloži osebi, ki jo pooblasti sekretar.
63. člen
(1) Vodja glavne pisarne obvesti dnevno predsednika ustavnega sodišča, sodnike, sekretarja in strokovne sodelavce ter predstojnika pravnega informacijskega centra o prispeli pošti v zadevah, ki jih po veljavnih predpisih rešuje ustavno sodišče, vlogah, ki jih rešuje sekretar, ter o odpremljeni pošti v teh zadevah.
(2) Pri prejeti pošti vsebuje obvestilo pri novo prejetih zadevah podatke o vlagatelju, opredelitev zadeve in njeno opravilno številko, oznako sodnika poročevalca in strokovnega sodelavca, ki mu je zadeva dodeljena v delo, pri že odprtih zadevah pa kratko oznako vsebine vloge in podatek o opravilni številki spisa, v katerega je vložena, ter oznako sodnika poročevalca in strokovnega sodelavca. Pri poslani pošti vsebuje obvestilo podatek o opravilni številki zadeve in vlagatelju ter opredelitev zadeve in navedbo, za kakšno pisanje ustavnega sodišče gre in komu je bilo poslano.
2. Odprtje in ureditev spisa
64. člen
(1) Če se pisanje nanaša na novo zadevo, se ta vpiše v ustrezen vpisnik in odpre spis. Spis se odpre tako, da se v desnem zgornjem kotu novega pisanja vpiše označba vpisnika, zaporedna številka vpisa in zadnji dve številki letnice (označba spisa – npr. U-I-22/99), temu pa se dodata redna številka in listovna številka spisa, označi in uredi se morebitne priloge, naloži popis spisa in vse skupaj vloži v ovitek spisa.
(2) Listovne številke od 1 dalje se vpisujejo v zgornji desni kot pisanja nad opravilno številko spisa.
(3) Pisanja, ki se nanašajo na že obstoječo zadevo, se vpišejo v popis spisa, opremijo z opravilno in listovno številko, z označbo sodnika poročevalca in strokovnega sodelavca, ki mu je zadeva dodeljena, ter vložijo v ustrezni spis.
(4) Spis se uredi tako, da se pisanja vložijo kronološko, kot so vpisana v popis spisa.
(5) Vročilnice in povratnice se sproti pripnejo k pisanju, na katero se nanašajo.
65. člen
(1) Vsak nov spis se opremi z ovitkom, na katerem je na naslovni strani označba vpisnika, zadeve, udeležencev v postopku, predmeta zadeve ter sodnika poročevalca in strokovnega sodelavca, ki mu je zadeva dodeljena v delo. Na ovitek se odtisnejo tudi zaznamki, predpisani s tem pravilnikom.
(2) Če bi bil spis zaradi velikega števila pisanj preobsežen, se ga lahko razdeli v posamezne ovitke, ki se označijo z zaporednimi rimskimi številkami, medtem ko se redne in listovne številke nadaljujejo.
(3) Pri računalniško podprtem načinu vodenja vpisnika lahko predstavlja ovitek spisa računalniški izpis, ki se vloži v poseben plastičen ovitek ali nalepi na ovitek spisa.
(4) Če je treba ovitek spisa obnoviti, se nanj prepišejo vsi podatki s prejšnjega ovitka.
(5) Če se v postopku spremeni katera od označb, ki so vpisane na ovitku spisa, se prejšnja označba spisa prečrta in vpiše nova označba.
(6) Na način iz prejšnjega odstavka se ravna tudi v primeru, če se v postopku zadeva prenese iz enega v drug vpisnik, razen če se zadeve iz drugega vpisnika hranijo v drugačnih ovitkih. V tem primeru se osnuje nov ovitek spisa in se vanj vloži tudi prejšnji ovitek.
(7) Spisi so lahko speti preko ovitka z elastiko, listine v spisu pa morajo biti spete z vrvico.
3. Popis spisa
66. člen
(1) V vsakem spisu se vodi popis spisa na obrazcu (obr. št. 2). Popis spisa vsebuje kratko vsebino posameznega pisanja, njegovo redno in listovno številko, označbo prilog ter datum prejema pisanja in prostor za vpis morebitnih opomb.
(2) Pisanja se vpisujejo v popis spisa sproti.
(3) Popis spisa je enoten za ves spis ne glede na to, ali je spis sestavljen iz enega ali več delov, redne številke tečejo dalje ne glede na število delov.
(4) Popis spisa vodi vpisničar v glavni pisarni.
67. člen
(1) Če se prenese obstoječi spis iz enega v drug vpisnik, se v popisu spisa redne in listovne številke nadaljujejo, vendar se pri prvi redni številki, ki se nanaša na nov vpisnik, vpiše označba novega vpisnika.
(2) Prenos iz enega v drug vpisnik odredi sekretar, če se ugotovi, da je bila zadeva pomotoma vpisana v drug vpisnik, ali v primeru, ko iz dopolnitev prve vloge nedvomno izhaja, da je treba zadevo prenesti v drug vpisnik. V drugih primerih se spis prenese v drug vpisnik le na podlagi ustrezne odločitve ustavnega sodišča ali senata ustavnega sodišča.
(3) Odredbe, zaznamki in odločbe sodišča, ki so napisane na samem pisanju, na katero se nanašajo, v popisu spisa ne dobijo samostojne redne številke in se označijo z redno številko pisanja, na katerem so napisane.
(4) Priloge pisanj se v popisu spisa označijo pri redni številki pisanja, na katero se nanašajo, z navedbo števila prilog. Če se priloge ne hranijo v spisu, se označi tudi, kje se hranijo.
(5) V popis spisa se vpisujejo tudi vrnjene pošiljke, ki niso bile vročene.
68. člen
(1) Vsaka priloga dobi opravilno številko pisanja, na katero se nanaša.
(2) Priloge se hranijo v spisu ob pisanju, na katero se nanašajo. Če je število prilog tolikšno ali so tako obsežne, da jih ni mogoče hraniti v ovitkih v spisu samem, se hranijo v posebnem ovitku izven spisa.
(3) Priloge pisanj, ki imajo oznako zaupnosti (prvi odstavek 16. člena), se hranijo v sefu sekretarja.
69. člen
(1) Iz spisa mora biti razviden ves potek postopka, vsa pripravljalna dejanja, seje in obravnave, vse odločitve, odprava pisanja in objave.
(2) Sklici in zapisniki sej ustavnega sodišča in sej senatov, na katerih je bila zadeva obravnavana, se vpišejo v popis spisa, hranijo pa se v enem izvodu v posebem spisu sodne uprave.
70. člen
(1) Spisi v zadevah, o katerih je pristojno odločiti ustavno sodišče, so razdeljeni v splošni in interni del spisa.
(2) V interni del spisa se vlagajo poročila ustavnemu sodišču ali senatu ustavnega sodišča, osnutki odločb in sklepov, poročila za javno obravnavo ter vse interno gradivo, ki se zbere ali nastane v času postopka pred ustavnim sodiščem in se predloži sodnikom. Interni del spisa se ne popiše in ne označi z rednimi in listovnimi številkami.
(3) Vloge udeležencev, pisanja, naslovljena na udeležence oziroma druge naslovnike, ter vsa druga uradna pisanja v postopku in končne odločbe oziroma sklepi se vlagajo v splošni del spisa.
(4) Če se da spis udeležencem v postopku ali drugim upravičenim osebam na vpogled, vpisničar poprej iz njega izloči interni del spisa.
4. Delo strokovnega sodelavca in sodnika poročevalca po prejemu pisanj
71. člen
(1) Če se pisanje nanaša na zadevo, ki se pri ustavnem sodišču še ne vodi, se potem, ko sekretar dodeli zadevo strokovnemu sodelavcu, temu predloži izvirnik pisanja. Strokovni sodelavec na posebnem obrazcu, ki je priložen pisanju, opredeli predmet zadeve, označi, ali je zadeva glede na določbo tretje, četrte ali pete alinee 52. člena poslovnika prednostna oziroma ali vlagatelj predlaga prednostno obravnavo, in pisanje vrne glavni pisarni, da izvrši sekretarjeve odredbe.
(2) Če vlagatelj zahteve, pobude, ustavne pritožbe ali drugega pravnega sredstva, s katerim se sproži postopek pred ustavnim sodiščem, predlaga, naj ustavno sodišče do končne odločitve zadrži izvršitev izpodbijanega akta, vsebuje opredelitev predmeta zadeve tudi dostavek “s predlogom za začasno zadržanje”.
(3) Opredelitev vsebine predmeta v zadevah ustavnih pritožb vsebuje interni dodatek, s katerim se v skladu z izdelanim geslovnikom opredeli zadeva, v kateri je vložena ustavna pritožba (npr. denacionalizacija).
(4) Če ustavno sodišče na podlagi 52. člena poslovnika sklene, da se zadeva obravnava prednostno, se uradni zaznamek o sklepu vloži v spis, na ovitek spisa pa se odtisne zaznamek “prednostno po sklepu”.
72. člen
(1) Za sodnike, sekretarja, predstojnika pravnega informacijskega centra ustavnega sodišča in strokovnega sodelavca, ki mu je zadeva dodeljena v delo, se izdelajo kopije izvirnega spisa, ki se hranijo v ovitkih z označenimi podatki ovitka izvirnega spisa (kopija spisa). Za drugo sodno osebje se pisanja razmnožijo na podlagi odredbe sekretarja.
(2) Če so vlogam priložene obsežne priloge, strokovni sodelavec v dogovoru s sodnikom poročevalcem odredi, v kakšnem obsegu se te razmnožijo za vse sodnike.
(3) Vloge, odgovori na vloge, poročila ustavnemu sodišču in vsa druga pisanja v zvezi z zadevo se razmnožijo in predložijo osebju iz prvega odstavka tega člena.
(4) Ko je zadeva rešena, se kopije spisov arhivirajo na način, kot velja za interni del spisa, ali se po odredbi sodnika, sekretarja, predstojnika pravnega informacijskega centra ali strokovnega sodelavca uničijo tako, da ni mogoče razpoznati njihove vsebine.
73. člen
Sodnik poročevalec po prejemu pisanj v zadevah, ki so mu dodeljene po razporedu dela, odredi opravila, ki jih je treba v posamezni zadevi izvesti.
74. člen
Spisi z vlogami, na katere po poslovniku ali na podlagi odredbe predsednika ustavnega sodišča odgovarja sekretar, se predložijo njemu.
75. člen
(1) Na dvojniku vsakega pisanja, ki ga prejme glavna pisarna zaradi nadaljnjega poslovanja, mora biti napisana odredba, katera dejanja je treba opraviti. Če je odredba vpisana na poseben list, mora biti ta pripet dvojniku pisanja.
(2) Vodja pisarne odtisne na dvojnik listine odpravno štampiljko ter vpiše datum prejema; po izvršeni odredbi pa vpiše opravljeno dejanje in datum odpravka.
76. člen
(1) Na dvojniku pisanj, katerih izvirnik ali kopija se pošlje udeležencem v postopku ali drugim osebam, mora biti odredba, iz katere je razvidno, komu se pisanje dostavi, v koliko izvodih in s katerimi prilogami.
(2) Odredbo iz prejšnjega odstavka določi v zadevah iz pristojnosti ustavnega sodišča strokovni sodelavec, v zadevah sodne uprave pa sodna oseba, ki je pisanje pripravila. Če pisanje izdela z uporabo obrazca vodja pisarne sodnika, se odredba pripne dvojniku pisanja.
(3) Po izvršeni odredbi se na dvojniku pisanja vpiše opravljeno dejanje in datum odpravka.
77. člen
Na pisanjih, v katerih je določen rok za neko opravilo ali na katero se pričakuje odgovor oziroma je treba iz drugih razlogov zabeležiti potek določenega časa, se v odredbi zabeleži datum, ko je treba sodnika poročevalca oziroma strokovnega sodelavca oziroma drugo sodno osebo opozoriti na potek roka oziroma časa.
78. člen
(1) Spisi, ki so v delu in za katera se odredi, da se vložijo v rokovnik, se hranijo v glavni pisarni v mapah z določenim datumom (koledar).
(2) Vpisničar predloži glede na odredbo spis sodniku oziroma strokovnemu sodelavcu ali drugi sodni osebi v dnevih, ki so označeni v spisu. Namesto predložitve spisa lahko vpisničar predloži pisno obvestilo o poteku roka.
(3) V vpisniku se v rubriki “opomba” vpiše s svinčnikom, kje se spis nahaja.
5. Kroženje, redigiranje odločbe ali sklepa in objava popravkov
79. člen
(1) Vpisničar predloži strokovnemu sodelavcu oziroma na njegovo zahtevo sodniku poročevalcu pred sejo ustavnega sodišča oziroma senata ustavnega sodišča spis v zadevi, ki je uvrščena na predlog dnevnega reda seje.
(2) Ko je seja ustavnega sodišča oziroma senata ustavnega sodišča končana, se spis vrne glavni pisarni.
80. člen
(1) Sklep, ki ga sprejme senat ustavnega sodišča na podlagi tretjega odstavka 55. člena ZUstS, se predloži sodnikom v kroženje po četrtem odstavku 55. člena ZUstS s posebnim obrazcem (obr. št. 3), v katerega se vpišejo podatki o opravilni številki sklepa, o tem, kateri senat in kdaj je sklep sprejel, datum, od katerega teče rok, v katerem se sodniki lahko izrečejo za sprejem ustavne pritožbe, ter označi, ali je bila odločitev senata sprejeta soglasno ali ne.
(2) Senat ustavnega sodišča lahko sklene, da se obrazložitev sklepa, katerega izrek je bil soglasno sprejet, dopolni oziroma spremeni. V tem primeru se dopolnjena oziroma spremenjena obrazložitev sklepa pred njegovo redakcijo predloži sodnikom, članom senata v tridnevno kroženje (obr. št. 4). Če v tem roku, ki prične teči naslednji dan po datumu izdaje obrazca, kateri od članov senata pisno izjavi, da z njo ne soglaša, se zadeva ponovno uvrsti na sejo senata, drugače pa se po izteku roka predloži sodnikom v kroženje po prejšnjem odstavku.
81. člen
V primeru kroženja iz drugega odstavka 38. člena poslovnika se dopolnjen oziroma spremenjen osnutek obrazložitve predloži sodnikom s posebnim obrazcem (obr. št. 5). Rok sedem dni, v katerem se sodnik, ki je glasoval za izrek odločitve, lahko izjavi, prične teči naslednji dan po datumu izdaje obrazca.
82. člen
(1) Ko Komisija za redakcijo določi končno besedilo odločbe ali sklepa, sprejetega na plenarni seji, izpolni sekretar obrazec (obr. št. 6), ki vsebuje podatke o opravilni številki zadeve, o datumu seje Komisije za redakcijo ter podatke o tem, kateri od sodnikov so na seji napovedali ločena mnenja.
(2) Končno besedilo odločbe ali sklepa parafira predsednik Komisije za redakcijo.
(3) Na podlagi izpolnjenega obrazca iz prvega odstavka tega člena vodja glavne pisarne predloži sodnikom, ki so napovedali ločena mnenja, besedilo odločbe ali sklepa, ki ga je določila Komisija za redakcijo in parafiral predsednik komisije, skupaj z obrazcem (obr. št. 7), iz katerega je razvidno, kdaj je bilo besedilo redigirano in kateri od sodnikov so napovedali ločeno mnenje. Rok za izdelavo ločenega mnenja prične teči naslednji dan po datumu izdaje obrazca.
(4) Komisija za redakcijo določi tudi vsebino ustavno sodne evidence, ki jo na obrazcu, katerega vsebino določi komisija, pripravi strokovni sodelavec.
(5) Strokovni sodelavec po redakciji odločbe ali sklepa izdela odredbo o tem, komu je treba odločbo ali sklep vročiti. Za odločbe ali sklepe, ki se objavijo v uradnih glasilih, določi strokovni sodelavec v odredbi tudi vsebino kazala, ki naj se objavi, obsegati pa mora: vrsto akta ustavnega sodišča, način odločitve in napadeni akt.
83. člen
(1) Ko predsednik ustavnega sodišča podpiše odločbo ali sklep oziroma ko predsednik senata podpiše sklep, vpiše vodja glavne pisarne odločitev v vpisnik ter odpošlje določeno število izvodov po vpisani odredbi. Ko je odločba ali sklep odpravljen, je odločitev ustavnega sodišča javna in obvezuje ustavno sodišče.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka postane odločitev ustavnega sodišča javna še pred izdajo pisnih odpravkov, če jo ustavno sodišče javno razglasi.
84. člen
(1) Sekretar posreduje odločitve ustavnega sodišča v objavo uradnemu glasilu v primeru, ko tako določa ZUstS, in v primeru, ko tako sklene ustavno sodišče.
(2) Ko je odločba oziroma sklep objavljen v uradnem glasilu, pooblaščena sodna oseba v pravnem informacijskem centru preveri istovetnost objavljenega besedila odločitve z originalom in uradni zaznamek o istovetnosti predloži vodji glavne pisarne.
(3) Če so v besedilu, objavljenem v uradnem glasilu napake, vodja glavne pisarne obvesti sekretarja, ki odredi, ali naj se popravek objavi.
6. Odprava pisanj
85. člen
(1) Vsa pisanja, razen pisanj v zadevah sodne uprave, za katera tako odredi sekretar, odpravlja glavna pisarna sodišča.
(2) O pisanjih in pošiljkah, ki jih vroča sodišče samo, se vodi posebna evidenca v prejemni knjigi neposrednega vročanja. Vročitev se opravi tako, da prejemnik s podpisom potrdi v spisu ali v prejemni knjigi neposrednih vročitev (11. točka 111. člena) prejem s podpisom.
86. člen
(1) Priporočene pošiljke vpiše sodna oseba v odpravi v odpravno knjigo, ki jo predpiše pošta, potem ko jih pravilno frankira.
(2) Nepriporočene pošiljke, ki jih je treba odpraviti po pošti, se samo frankirajo.
7. Evidenca o spisih
87. člen
(1) Če se spis predloži sodniku ali strokovnemu sodelavcu, se to s svinčnikom zaznamuje v ustreznem stolpcu vpisnika.
(2) Če se pošlje spis začasno drugemu sodišču ali drugemu organu, se to s svinčnikom zaznamuje v opombah vpisnika.
(3) Če je ustavnemu sodišču poslan spis drugega sodišča ali drugega organa, se to zaznamuje v evidenci prejetih spisov (5. točka 111. člena). Vodja glavne pisarne spis po odredbi sodnika poročevalca oziroma strokovnega sodelavca vrne najkasneje tedaj, ko je postopek pred ustavnim sodiščem končan.
8. Združitev oziroma razdružitev spisov
88. člen
(1) Če se več zadev združi zaradi skupnega obravnavanja v isti postopek, se združijo tudi spisi, tako da se kasnejša zadeva vloži v spis, ki je bil prvi odprt, če ustavno sodišče ne odloči drugače. Pridružen spis se v popisu skupnega spisa označi kot posebna redna številka. Združitev je treba označiti tudi v vpisniku, kar opravi vodja glavne pisarne po odredbi sekretarja.
(2) V primeru razdružitve vlog, kakor tudi v primeru, ko se iz ustavne pritožbe po odločitvi senata ustavnega sodišča izloči del vloge kot samostojna pobuda za oceno ustavnosti predpisa, se za izločeno vlogo odpre nov spis, v popisu spisa, iz katerega je bila vloga izločena, pa se posebej označi razdružitev spisa. Razdružitev se označi tudi v vpisniku.
VIII. VPISNIKI IN POMOŽNE KNJIGE
1. Splošne določbe
89. člen
(1) Ustavno sodišče zaradi evidence zadev, ki jih obravnava, vodi na predpisanih obrazcih vpisnike in pomožne knjige, določene s tem pravilnikom.
(2) Če se vpisniki in pomožne knjige vodijo s podporo računalnika, jih ni treba voditi na predpisanih obrazcih, vendar pa morajo računalniško podprti vpisniki in pomožne knjige vsebovati vse predpisane podatke ter biti programsko urejeni po določbah tega pravilnika.
(3) Podatki iz vpisnikov so tudi podlaga za statistična in druga poročila.
(4) Vpisniki in pomožne knjige morajo biti pred začetkom vpisovanja vezani. Vpisnik oziroma pomožna knjiga se lahko naloži tudi za več let skupaj, vendar mora biti na desnem robu vidno označeno posamezno leto.
(5) Na ovitku vpisnika in pomožne knjige mora biti označba vpisnika oziroma poln naslov pomožne knjige, leto, za katero se vpisnik oziroma pomožna knjiga vodi, in označba ustavnega sodišča.
90. člen
(1) Vpisnike in pomožne knjige vodi vpisničar, v primeru nejasnosti po navodilu vodje glavne pisarne. Pomožne knjige lahko vodi druga sodna oseba, če tako odredi sekretar.
(2) Vpisniki in pomožne knjige se vodijo kronološko.
(3) Vsako pisanje, ki se nanaša na novo zadevo, se mora takoj po prejemu vpisati s črnilom v vpisnike in pomožne knjige oziroma v računalnik.
91. člen
(1) Vsaka zadeva mora biti vpisana samo v enega od predpisanih vpisnikov. Vpisniki se vodijo ločeno za posamezne vrste postopkov ali zadev v okviru istovrstne pristojnosti ustavnega sodišča.
(2) Vsaka zadeva se vodi praviloma v vpisniku pod isto zaporedno številko, dokler ni odčrtana. Če računalniško podprto vodenje vpisnika omogoča tudi vpogled v odčrtane zadeve, mora biti pregledno označeno, katere zadeve so nerešene, katere pa odčrtane.
(3) Če je postopek začet na podlagi vloge več oseb, se zadeva vpiše v vpisnik pod eno zaporedno številko, v vpisniku pa se navedejo imena udeležencev. Na ovitku spisa in ob vseh kasnejših označbah se navede le prvo osebo, za njo pa doda dostavek “in drugi”.
92. člen
(1) Pri vpisu prvega pisanja v vpisnik se izpolnijo ustrezni stolpci v vpisniku.
(2) Pri vpisu prednostne zadeve ali kasnejši določitvi prednostne obravnave zadeve (52. člen poslovnika) se to z ustrezno kratico oziroma štampiljko označi pred zaporedno številko vpisa in označi na ovitku spisa.
(3) Pisanja, ki se nanašajo na zadevo, ki je v delu, se vpišejo v vpisnik samo, če ustrezen stolpec vpisnika to predvideva.
(4) Če v vpisniku pri kakšni zadevi ni prostora za nadaljnje vpise, se vpisovanje nadaljuje v prvi prosti vrsti za zadnjo zaporedno številko, tako da se številka prvotnega vpisa vpiše z rdečilom (npr. za zaporedno številko 50 se vpiše rdeča 10, kar pomeni nadaljevanje vpisov zadeve pod številko 10). Pri prvotnem vpisu označimo zvezo tako, da zaporedno številko prvotnega vpisa lomimo z zaporedno številko zadeve, zapisano z rdečilom, za katero se vpisi nadaljujejo (npr. 10/rdeče50).
(5) Če je vpisnik za tekoče leto že zaključen, se v primeru iz prejšnjega odstavka vpisovanje primerov nadaljuje v prvi prosti vrsti za sklepnim besedilom.
(6) Če je treba uporabiti določbo četrtega odstavka tega člena pri preneseni zadevi, se pri zaporedni številki navede tudi letnica.
(7) Pri vpisu datuma iz tekočega leta v ustrezne stolpce vpisnikov iz prejšnjih let je treba poleg dneva in meseca vpisati tudi zadnji dve številki leta.
93. člen
(1) V stolpcu za opombe vpisnikov se poleg zaznamkov, ki so predpisani pri posameznih vpisnikih, s črnilom vpisujejo tudi zaznamki o združitvi, razdružitvi oziroma priložitvi spisov, označba spisa, če je zadeva prenesena iz drugega vpisnika, dovolitev vrnitve v prejšnje stanje ipd.
(2) V stolpec za opombe se lahko vpisuje tudi druge zaznamke, za katere niso predvideni vpisi v posameznih stolpcih, če se izkaže, da je to potrebno.
(3) V stolpec za opombe se vpišejo tudi razni začasni zaznamki, kot so npr. roki, evidenca o kroženju spisa, začasna priložitev spisa itd. Začasni zaznamki se vpišejo s svinčnikom in se zradirajo, ko postanejo brezpredmetni.
94. člen
(1) Pri pomotno vpisani zadevi se zaporedna številka z rdečilom poševno prečrta, v stolpcu za opombe pa vpiše “pomotni vpis”.
(2) Nova zadeva, ki se vpiše za pomotnim vpisom, dobi naslednjo zaporedno številko za pomotno vpisano zadevo.
(3) Pomotno vpisane zadeve se pri sklepanju vpisnika konec leta odštejejo od števila na novo prejetih zadev.
(4) Pomotni vpisi v posameznih stolpcih se s črnilom vodoravno prečrtajo tako, da ostanejo čitljivi, in se vpišejo pravilni podatki.
95. člen
(1) Ko je postopek v določeni zadevi končan, se zaporedna številka vpisa odčrta. Pri ročno vodenih vpisnikih je znamenje odčrtanja “l___”, pri računalniško vodenih vpisnikih pa vpis “rešena zadeva”.
(2) Zadeva se odčrta kot končana, ko je odpravljena končna odločba ali sklep.
(3) Če je bila zadeva pomotoma odčrtana ali je treba znak odčrtanja razveljaviti, se s črnilom prečrtata oba kraka označbe odčrtanja. Če se taka zadeva nato kot končana odčrta, se napravi nov znak odčrtanja. Pri računalniško podprtem vpisniku se vpis “rešena zadeva” nadomesti z vpisom “nerešena zadeva”.
96. člen
(1) Če se zaradi enotnega odločanja združi več zadev, se pridružena zadeva odčrta kot rešena, v stolpcu za opombe pa se navede, s katero zadevo je bila združena in datum sklepa o združitvi, izpolni se tudi stolpec glede trajanja postopka, če ga vpisnik vsebuje. Pri zadevi, s katero je bila zadeva združena, se v stolpcu za opombe navede pridružitev zadeve.
(2) Vpisi pridružene zadeve se ne prenesejo. Vsi vpisi se nadaljujejo pri zadevi, s katero je zadeva združena.
(3) Če se združene zadeve kasneje razdružijo, se pri zadevah, ki so bile odčrtane, znak odčrtanja razveljavi in nadaljujejo vpisi. Razveljavi se tudi vpis glede trajanja postopka, če vpisnik tak vpis vsebuje. V stolpcu za opombe se pri obeh zadevah vpiše razdružitev zadeve.
(4) Če se spis začasno priloži drugemu spisu, se to pri obeh zadevah zaznamuje z navadnim svinčnikom v stolpcu za opombe.
97. člen
(1) Če se zadeva razdruži, se izločeni del zadeve vpiše v vpisnik kot nova zadeva. Izločitev se označi v stolpcu za opombe pri obeh zadevah na način, ki je opisan v prejšnjem členu.
(2) Iz prvotno vpisane skupne zadeve se prenesejo k novo vpisani zadevi vsi vpisi, ki se nanašajo na izločeno zadevo, pri prvotni zadevi pa se po potrebi odčrta ime posameznega udeleženca, napadeni akt ipd.
98. člen
(1) Vpisniki se sklenejo konec leta tako, da se za zadnjo zaporedno številko napiše besedilo z naslednjimi podatki: datum sklenitve, zaporedna številka zadnjega vpisa, število v začetku leta nerešenih zadev po posameznih letih, število na novo sprejetih zadev, od tega število ponovno vpisanih zadev, ki so že bile izkazane kot rešene, število pomotoma vpisanih zadev, število rešenih zadev in število na koncu leta nerešenih zadev po posameznih letih. To besedilo podpiše vodja glavne pisarne in sekretar.
(2) Zadeve, ki v letu, v katerem so bile vpisane, niso bile rešene, se štejejo za prenesene zadeve. Prenos se označi le z navedbo skupnega števila zadev po letih, posameznih zadev pa se ne vpisuje ponovno.
99. člen
Sekretar nadzoruje vodenje vpisnikov in pomožnih knjig, pri čemer zlasti ugotavlja pravilnost in pravočasnost vodenja in odreja odpravo napak ter pomanjkljivosti. Datum pregleda potrdi s podpisom.
2. Vpisniki
100. člen
Ustavno sodišče vodi naslednje vpisnike:
1. za zadeve ocene ustavnosti oziroma zakonitosti predpisov in ocene ustavnosti referendumskih vprašanj U vpisnik (obr. št. 8),
2. za zadeve sporov glede pristojnosti P vpisnik (obr. št. 9),
3. za zadeve ustavnih pritožb Up vpisnik (obr. št. 10),
4. za zadeve odgovornosti nosilcev javnih funkcij Op vpisnik (obr. št. 11),
5. za zadeve protiustavnosti aktov in delovanja političnih strank Ps vpisnik (obr. št. 12),
6. za zadeve pritožb v postopku potrditve poslanskih mandatov Mp vpisnik (obr. št. 13),
7. za zadeve mnenja o ustavnosti mednarodne pogodbe Rm vpisnik (obr. št. 14),
8. za zadeve sodne uprave Su vpisnik (obr. št. 15),
9. za razne zadeve R vpisnik (obr. št. 16).
101. člen
U vpisnik se vodi ločeno za vloge glede ocene ustavnosti oziroma zakonitosti predpisov (U-I vpisnik) in za vloge za oceno ustavnosti referendumskih vprašanj (U-II vpisnik).
102. člen
(1) V U-I vpisnik se pod zaporednimi številkami vpisujejo:
1. vloge za oceno skladnosti zakonov z ustavo,
2. vloge za oceno skladnosti zakonov z ratificiranimi mednarodnimi pogodbami in s splošnimi načeli mednarodnega prava,
3. vloge za oceno skladnosti podzakonskih predpisov z ustavo in z zakoni,
4. vloge za oceno skladnosti predpisov lokalnih skupnosti z ustavo in z zakoni,
5. vloge za oceno skladnosti splošnih aktov, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil, z ustavo, zakoni in podzakonskimi predpisi.
(2) V U-II vpisnik se pod zaporednimi številkami vpisujejo:
1. vloge za oceno ustavnosti referendumskega vprašanja,
2. vloge za preizkus odločitve Državnega zbora, da ne razpiše referenduma.
103. člen
V P vpisnik se pod zaporednimi številkami vpisujejo:
1. vloge o sporih glede pristojnosti med državo in lokalnimi skupnostmi in med samimi lokalnimi skupnostmi,
2. vloge o sporih glede pristojnosti med sodišči in drugimi državnimi organi in
3. vloge o sporih glede pristojnosti med Državnim zborom, predsednikom republike in vlado.
104. člen
V Up vpisnik se pod zaporednimi številkami vpisujejo vloge o ustavnih pritožbah zaradi kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin s posamičnimi akti.
105. člen
V Op vpisnik se pod zaporednimi številkami vpisujejo vloge o obtožbi zoper predsednika republike po 109. členu ustave in vloge o obtožbi zoper predsednika vlade ali ministre po 119. členu ustave.
106. člen
V Ps vpisnik se pod zaporednimi številkami vpisujejo vloge za oceno protiustavnosti aktov in delovanja političnih strank.
107. člen
V Mp vpisnik se pod zaporednimi številkami vpisujejo pritožbe proti odločitvi Državnega zbora o potrditvi poslanskih mandatov in pritožbe proti odločitvi Državnega sveta o potrditvi mandatov članom Državnega sveta.
108. člen
V Rm vpisnik se pod zaporednimi številkami vpisujejo predlogi za mnenje o skladnosti mednarodne pogodbe z ustavo v postopku ratifikacije mednarodne pogodbe.
109. člen
(1) V Su vpisnik se vpisujejo zadeve sodne uprave kronološko ne glede na vrsto zadeve.
(2) Za zadeve, ki se vsako leto ponavljajo, se lahko odpre skupinski spis.
(3) Spisi, ki se nanašajo na sodnike in sodno osebje (osebni spisi), se odprejo samo ob nastopu sodniške službe oziroma dela na ustavnem sodišču in se vodijo pod isto označbo spisa vse do prenehanja sodniške službe oziroma izteka rokov iz prvega in drugega odstavka 78. člena ZUstS oziroma do prenehanja dela sodne osebe.
110. člen
V R vpisnik se vpisujejo vloge, ki jih po določbi prvega odstavka 19. člena poslovnika rešuje sekretar.
3. Pomožne knjige
111. člen
Pomožne knjige, ki jih vodi ustavno sodišče, so:
1.  imenik k vpisnikom (obr. št. 17),
2.  osebni imenik k Su vpisniku (obr. št. 18),
3.  stvarni imenik k Su vpisniku (obr. št. 19)
4.  obvestila javnim glasilom (obr. št. 20),
5.  seznam prejetih spisov (obr. št. 21),
6.  seznam odposlanih spisov (obr. št. 22),
7.  evidenca uradnih potovanj (obr. št. 23),
8.  seznam vpogledov v spis (obr. št. 24),
9.  seznam vpogledov v zaupne listine (obr. št. 25),
10. seznam iz arhiva izdanih spisov (obr. št. 26)
11. dostavna knjiga za neposredno vročanje (obr. št. 27),
12. interna knjiga prispelih faktur (obr. št. 28).
112. člen
(1) Ob koncu leta se sklenejo pomožne knjige iz 4., 5., 6., 10. in 12. točke prejšnjega člena. Te pomožne knjige sklene vodja glavne pisarne s svojim podpisom in datumom, razen interne knjige prispelih faktur, ki jo sklene pomočnik direktorja.
(2) Če se pomožna knjiga vodi za več let, se pred prvim vpisom v novi letnik poudarjeno vpiše nova letnica.
113. člen
(1) Ko se vpiše zadeva v vpisnik, se vpiše hkrati tudi v imenik. Če se vpisnik vodi z računalniško podporo, se imeniki ne vodijo posebej, pač pa mora računalniška podpora zagotavljati pregled podatkov iz pomožnih knjig.
(2) Imeniki se vodijo v obliki knjige za eno ali več let skupaj po abecedi in imajo za posamezne črke, ki so ob desnem robu knjige, ustrezno število strani.
(3) Imeniki k posameznim vpisnikom se vodijo po priimkih oziroma nazivu in sedežih pravnih oseb, ki so pobudniki, predlagatelji ali pritožniki v postopku pred ustavnim sodiščem. Če nastopa kot predlagatelj državni organ, se vpiše v imenik uradno ime državnega organa.
(4) Če je v isti zadevi več pobudnikov, predlagateljev ali pritožnikov, se vpiše v imenik vsakega od njih.
(5) K Su vpisniku se vodita osebni in stvarni imenik, v katera se vpisujejo vse Su zadeve.
IX. ARHIVIRANJE SPISOV
114. člen
(1) Spis se vloži v arhiv, ko je v zadevi izdan končni sklep ali odločba in ko so izvršena vsa opravila (npr. izločeni priloženi spisi, vročena sodna pisanja).
(2) Ko vodja glavne pisarne ugotovi, da so izpolnjeni pogoji po prvem odstavku tega člena, odtisne na ovitku spisa štampiljko “vložiti v arhiv in hraniti do ...”, zaznamek datira in ga podpiše.
115. člen
(1) Če obstajajo v zvezi s spisom listine z oznako zaupnosti (prvi odstavek 16. člena), se te prenesejo v sef v arhivu ustavnega sodišča. Če so bile izdelane kopije teh listin, se te ob arhiviranju komisijsko uničijo. Ključ sefa hrani sekretar, vpogled v listine, ki se hranijo v sefu, se zaznamuje na način, določen v šestem odstavku 17. člena tega pravilnika.
(2) Komisijsko uničenje po prejšnjem odstavku odredi sekretar, izvede pa se tako, da se v prisotnosti komisije treh članov, ki jih določi ustavno sodišče, listine uničijo na način, ki ne omogoča razpoznavanja njihove vsebine niti v celoti niti v posameznih delih. O uničenju listin se sestavi poseben zapisnik, iz katerega mora biti razvidno, katere listine so bile uničene, kdo je bil prisoten ob njihovem uničenju ter čas in kraj uničenja listin. Zapisnik se hrani na enak način kot listine iz prvega odstavka 16. člena tega pravilnika.
116. člen
(1) Spisi se prenesejo v arhiv ustavnega sodišča v začetku vsakega leta. Med letom se hranijo v priročnem arhivu glavne pisarne.
(2) Po potrebi se lahko hranijo spisi v priročnem arhivu tudi dalj časa, vendar največ tri leta.
(3) Sodna oseba, ki je pooblaščena izdati spis iz arhiva, vpiše izdani spis v seznam iz arhiva izdanih spisov. Zaporedna številka tega seznama se napiše na ovitek izdanega spisa. Na mesto izdanega spisa vloži pooblaščena oseba pisni zaznamek o tem, kdaj in komu je bil izdan spis iz arhiva.
(4) Ko je spis vrnjen arhivu, se vpiše datum vrnitve v seznam iz arhiva izdanih spisov in odčrta zaporedna številka ter na ovitku spisa prečrta zaporedna številka seznama in spis vloži na prejšnje mesto, pisni zaznamek pa uniči.
(5) Sodna oseba, ki vodi in odgovarja za arhiv, mora občasno, najmanj pa vsake tri mesece pregledati seznam iz arhiva izdanih spisov in zahtevati vrnitev tistih spisov, ki niso pravočasno vrnjeni.
(6) Če se arhiv vodi s pomočjo mikrofilmskih ali skeniranih posnetkov spisov, se arhivirani spisi lahko vpogledajo ob nadzoru sodne osebe, ki vodi in odgovarja za arhiv, vpogled pa se ne evidentira v seznamu iz tretjega odstavka tega člena.
117. člen
(1) Ustavno sodišče hrani spise in drugo dokumentarno gradivo najmanj toliko časa, kot je za posamezno vrsto gradiva določeno v tem pravilniku in v drugih predpisih. Po preteku tega roka pa dokumentarno gradivo uniči, razen če gre za dokumentarno gradivo, ki ima lastnost arhivskega gradiva po predpisih, ki urejajo arhiviranje.
(2) Vsi sklepi in odločbe, s katerimi je bil končan postopek, vpisniki, imeniki in pomožne knjige se hranijo trajno.
(3) Dokumenti v zvezi s finančno-računovodskim poslovanjem se hranijo v skladu s posebnimi predpisi.
118. člen
Če se listine z oznako zaupnosti (prvi odstavek 16. člena), ki so arhivirane, posnamejo na mikrofilm oziroma skenirajo na magnetne ali optične nosilce, se posnetek hrani na enak način, kot je določen za hranjenje teh listin.
119. člen
(1) Dokumentarno gradivo, ki ima lastnost arhivskega gradiva, ustavno sodišče izroči pristojnemu arhivu po preteku rokov hranjenja, najkasneje pa po tridesetih letih od nastanka gradiva. Gradivo se izroči na način in po postopku, ki ga za odbiranje in izročanje arhivskega gradiva določajo predpisi.
(2) Katero dokumentarno gradivo ima lastnost arhivskega gradiva, določi pristojni arhiv s pisnim navodilom o odbiranju arhivskega gradiva.
(3) Ustavno sodišče lahko pred izročitvijo izvirnega arhivskega gradiva napravi njegovo kopijo ali mikrofilmski ali skeniran posnetek.
120. člen
(1) Dokumentarno gradivo, ki ni arhivsko gradivo, se po preteku rokov hranjenja lahko uniči na način, ki ga določa ta pravilnik za uničenje listin.
(2) Uničenje nepotrebnega dokumentarnega gradiva in odbiranje arhivskega gradiva vodi komisija, ki jo imenuje sekretar.
(3) Komisija ugotovi, katero dokumentarno gradivo se lahko uniči, skrbi, da se ob uničenju nepotrebnega dokumentarnega gradiva ne uniči dokumentarno gradivo, ki ima lastnost arhivskega gradiva, in ugotovi, ali je bilo nepotrebno dokumentarno gradivo uničeno, ter o navedenem sestavi zapisnik.
(4) Komisija vsakoletno zapisniško ugotovi, katero dokumentarno gradivo, ki je nastalo v preteklem koledarskem letu, ima lastnost arhivskega gradiva, pisno obvesti pristojni arhiv o pričetku odbiranja arhivskega gradiva, skrbi, da se arhivsko gradivo dejansko odbere v skladu z določbami tega pravilnika in predpisov o odbiranju in izročanju arhivskega gradiva.
(5) Po preteku dveh mesecev, ko je bila poslana pristojnemu arhivu pisna izjava iz prejšnjega odstavka, se izločeno dokumentarno gradivo uniči.
121. člen
Ustavno sodišče lahko dokumentarno gradivo, ki nima lastnosti arhivskega gradiva, posname na mikrofilm ali skenira in do izteka roka hranjenja hrani njegov mikrofilmski posnetek. V tem primeru lahko izvirno gradivo uniči.
122. člen
Roki hranjenja dokumentarnega gradiva ustavnega sodišča so naslednji:
---------------------------------------------------------------------------------------
Vrsta dokumentarnega gradiva                                      Roki hranjenja
---------------------------------------------------------------------------------------
I.   Zadeve sodne uprave
1.   Su spisi                                                     trajno
2.   Su vpisnik z osebnim imenikom                                trajno
3.   Seznam pečatov in štampiljk                                  trajno
4.   Poslovne knjige                                              10 let
5.   Knjigovodske listine                                         5 let
6.   Končni obračuni plač ter izplačilne liste za
     obdobja, za katera ni končnih obračunov plač                 trajno
7.   Evidenčni kartoni o izrabi delovnega časa                    5 let
8.   Letni računovodski izkazi                                    trajno
9.   Personalne mape                                              trajno
10.  Delovne knjižice                                             dokler traja službeno
                                                                  ali delovno razmerje
11.  Dokumentacija o uničenju nepotrebnega
     dokumentarnega gradiva ter o odbiranju
     arhivskega gradiva in o izročanju arhivu                     trajno
II.  Zadeve iz pristojnosti ustavnega sodišča
1.   odločbe in sklepi, s katerimi je bilo odločeno v
     zadevi                                                       trajno
2.   spisi v zadevah 10 let
3.   vpisniki in imeniki                                          trajno
4.   druge pomožne knjige                                         5 let
---------------------------------------------------------------------------------------
X. STATISTIČNE EVIDENCE
123. člen
(1) Na podlagi podatkov iz vpisnikov ustavnega sodišča se izdelajo statistična poročila o reševanju zadev v postopkih pred ustavnim sodiščem.
(2) Statistična poročila se izdelajo za vsako leto (letno statistično poročilo) ter za obdobje od 1. januarja do 30. junija (polletno statistično poročilo). Po odredbi predsednika ustavnega sodišča ali sekretarja se izdelajo statistična poročila tudi za druga obdobja.
(3) Statistična poročila so javna.
124. člen
(1) Statistično poročilo se izdela za vse vpisnike in zajema podatke o številu zadev, ki jih je imelo ustavno sodišče v delu ob začetku statističnega obdobja, za katero se izdela poročilo, število zadev, ki jih je imelo ustavno sodišče v delu ob koncu statističnega obdobja, število novoprejetih zadev in število rešenih zadev v statističnem obdobju.
(2) Poleg podatkov iz prejšnjega odstavka zajema statistično poročilo za zadeve U vpisnika še podatke o vrsti izpodbijanih aktov in načinu rešitve ter času trajanja postopka, statistično poročilo za zadeve Up vpisnika pa še ločeno prikazane podatke iz prejšnjega odstavka in čas trajanja postopka za posamezni senat ustavnega sodišča in skupni čas trajanja postopka ter podatke o številu zavrženih ustavnih pritožb, številu nesprejetih ustavnih pritožb, številu sprejetih ustavnih pritožb v obravnavo, glede sprejetih ustavnih pritožb v obravnavo pa tudi podatke o številu ustavnih pritožb, v katerih je bilo pritožnikom ugodeno, oziroma število ustavnih pritožb, ki so bile zavrnjene, oziroma število ustavnih pritožb, ki so bile zavržene.
125. člen
(1) Glavna pisarna izdela enkrat letno pregled nerešenih zadev po sodnikih in po strokovnih sodelavcih, ki so jim zadeve dodeljene v delo.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka izdela pregled nerešenih zadev za posameznega sodnika glavna pisarna na njegovo zahtevo, pregled nerešenih zadev po strokovnih sodelavcih pa na zahtevo sekretarja.
126. člen
Za izvrševanje določb tega pravilnika, ki urejajo ravnanje z listinami in gradivi zaupne narave, pisarniško poslovanje ter način vodenja in izkazovanja statističnih podatkov, lahko sekretar izda odredbe in navodila.
XI. PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
127. člen
Novinarji, ki imajo ob uveljavitvi tega pravilnika status akreditiranega novinarja pri ustavnem sodišču, obdržijo ta status tudi vnaprej.
128. člen
(1) Vpisniki in pomožne knjige po določbah tega pravilnika se vodijo od 1. januarja 2001.
(2) Zadeve, ki so vpisane v U-I in U-II ter Kab vpisnik po pravilniku o notranjem pisarniškem poslovanju in ki ostanejo ob sklenitvi vpisnikov za leto 2000 nerešene, se prenesejo v vpisnike v skladu z določbami tega pravilnika.
129. člen
Sekretar imenuje komisijo iz drugega odstavka 120. člena tega pravilnika v tridesetih dneh po uveljavitvi pravilnika.
130. člen
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati pravilnik o notranjem pisarniškem poslovanju št. Su-25/77 z dne 7. 7. 1977.
131. člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. Su-65/99
Franc Testen l. r.
Predsednik