Uradni list

Številka 78
Uradni list RS, št. 78/2000 z dne 1. 9. 2000
Uradni list

Uradni list RS, št. 78/2000 z dne 1. 9. 2000

Kazalo

3629. Odlok o občinskih cestah, stran 9565.

Na podlagi prvega odstavka 82. člena zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97), 3. in 7. člena zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93) in 26. člena statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 32/95, 33/95, 71/97,13/98 in 24/00) je Mestni svet mestne občine Ljubljana na 18. seji dne 10. 7. 2000 sprejel
O D L O K
o občinskih cestah
I. SPLOŠNI DOLOČBI
1. člen
(predpisi o graditvi in vzdrževanju občinskih cest)
Občinske ceste se gradijo in vzdržujejo na način in pod pogoji, ki jih določajo predpisi, ki urejajo javne ceste, predpisi, ki urejajo varstvo okolja, urejanje naselij in prostora ter graditev objektov, predpisi, ki urejajo varnost cestnega prometa in ta odlok.
2. člen
(namen odloka)
Ta odlok določa:
– občinske ceste na območju Mestne občine Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: MOL) in postopek njihove kategorizacije;
– upravljanje, graditev, vzdrževanje in varstvo občinskih cest in objektov na njih;
– ukrepe varstva prometa;
– inšpekcijsko nadzorstvo nad občinskimi cestami in sankcioniranje kršitev tega odloka.
II. OBČINSKE CESTE IN NJIHOVA KATEGORIZACIJA
3. člen
(občinske ceste)
Občinske ceste na območju MOL so vse javne ceste, ki niso kategorizirane kot državne ceste.
4. člen
(kategorije občinskih cest)
Občinske ceste se kategorizirajo na lokalne ceste (LC), javne poti (JP) in javne poti za kolesarje (KJ).
Lokalne ceste v MOL se v skladu z merili za kategorizacijo javnih cest razvrstijo v tri podkategorije: glavne mestne ceste (LG), zbirne mestne ceste ali zbirne krajevne ceste (LZ) in mestne ceste ali krajevne ceste (LK).
5. člen
(postopek kategorizacije občinskih cest)
Občinske ceste določi in kategorizira Mestni svet MOL z odredbo na predlog župana.
Predlog kategorizacije občinskih cest se posreduje Direkciji Republike Slovenije za ceste v predhodni pregled in mnenje po postopku, določenem v predpisu o merilih za kategorizacijo javnih cest.
6. člen
(spremembe kategorizacije občinskih cest)
Spremembe in dopolnitve kategorizacije občinskih cest in nadomeščenih delov občinskih cest, ki se ohranjajo kot prometne površine se določijo po postopku iz prejšnjega člena tega odloka.
O predlogu za prenos občinske ceste med državne ceste odloči Mestni svet MOL na predlog župana.
7. člen
(opustitev občinske ceste)
Občinska cesta ali njen del se lahko opusti, če se zgradi nova cesta ali del ceste, ki nadomesti prejšnjo.
O opustitvi in ureditvi opuščene občinske ceste ali njenega dela in o njenem prenosu med nekategorizirane ceste odloči Mestni svet MOL z odredbo na predlog župana.
Opuščena občinska cesta se lahko proti plačilu primerne odškodnine prenese med nekategorizirane ceste, če je tak prenos usklajen z bodočim upravljavcem te ceste.
8. člen
(prenos nekategoriziranih cest med občinske ceste)
Za nekategorizirano cesto, po kateri je dovoljen javni promet, lahko lastnik ali od njega pooblaščeni upravljavec te ceste predlaga občini njen prenos med občinske ceste.
Nekategorizirano cesto, iz prejšnjega odstavka, MOL lahko prenese med občinske ceste, če je bila ta v uporabi za javni promet najmanj zadnjih pet let, če se njen prenos opravi brezplačno in če je vpisana v zemljiško knjigo.
Določba prejšnjega odstavka ne velja za prenos gozdnih cest med občinske ceste, ki ga določajo predpisi o gozdovih.
O prenosu nekategoriziranih cest med občinske ceste odloči Mestni svet MOL z odredbo na predlog župana, njena kategorizacija pa se opravi po postopku iz 5. člena tega odloka.
9. člen
(planinske, turistične in druge poti)
Planinske poti, turistične poti, poti v gozdovih s posebnim namenom in druge poti, ki niso zgrajene v skladu s predpisi o javnih cestah in ki so namenjene dostopu do vrhov hribov ali dostopu in ogledu naravnih, kulturnih in drugih spomenikov ali znamenitosti, niso javne poti po tem odloku.
Če je pot iz prejšnjega odstavka namenjena dostopu do naravnih, kulturnih in drugih spomenikov ali znamenitosti, za ogled katerih je določeno plačilo, mora njihov upravljavec zgraditi in vzdrževati pot tako, da je njena uporaba varna za uporabnike, katerim je namenjena.
Sredstva za graditev in vzdrževanje poti iz prejšnjega odstavka tega odloka se zagotavljajo iz vplačil za ogled naravnih, kulturnih in drugih spomenikov ali znamenitosti in iz dotacij občine njihovim upravljavcem.
Mestni svet določi s pravnim aktom poti iz prvega odstavka tega člena, ki so last MOL, način njihovega vzdrževanja, financiranja in podobno.
III. UPRAVLJANJE OBČINSKIH CEST
10. člen
(upravljavec občinskih cest)
Z občinskimi cestami, ki so javno dobro v lasti občine in so izven pravnega prometa, upravlja MOL. Na njih ni mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem ali drugih stvarnih pravic.
Ne glede na odločbo prejšnjega odstavka je na občinski cesti mogoče pridobiti služnost za napeljevanje vodovoda in kanalizacije, električnih, telefonskih in telegrafskih napeljav, plinovodov in podobnih objektov in naprav javnega pomena, pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo občinske ceste.
Na prometnih površinah zunaj vozišča občinske ceste in na površinah ob njej, ki so določene za opravljanje dejavnosti, namenjenih udeležencem v prometu, je mogoče za opravljanje dejavnosti pridobiti posebno pravico uporabe, kar urejajo drugi odloki MOL.
11. člen
(plani razvoja in vzdrževanja občinskih cest)
Plan razvoja in vzdrževanja občinskih cest, s katerim se najmanj za obdobje štirih let določijo prednostne naloge razvoja in vzdrževanja občinskih cest, viri sredstev za njihovo uresničevanje in letna dinamika njihovega uresničevanja, sprejme mestni svet MOL na predlog župana.
Letni plan razvoja in vzdrževanja občinskih cest, s katerim se določi uresničevanje plana iz prejšnjega odstavka v posameznem koledarskem letu, se usklajuje in sprejema po postopku, določenem za občinski proračun, in je njegov sestavni del.
V letnem planu razvoja in vzdrževanja občinskih cest se del sredstev rezervira za financiranje izvedbe ukrepov na občinskih cestah, ki jih je treba opraviti zaradi naravnih in drugih nesreč ali izrednih dogodkov na občinskih cestah (odpravljanje posledic elementarnih in drugih nezgod, zmrzlinskih poškodb po hitrih odjugah, odstranjevanje nepredvidenih ovir na občinskih cestah ipd.), in izvedbe tistih ukrepov, ki jih je odredil občinski inšpektor za ceste, niso pa sestavni del rednega vzdrževanja in obnavljanja občinskih cest po tem planu.
12. člen
(opravljanje strokovnih nalog za občinske ceste)
Strokovnotehnične, razvojne, organizacijske in upravne naloge za graditev, vzdrževanje in varstvo občinskih cest opravlja organ mestne uprave, pristojen za gospodarske javne službe (v nadaljnjem besedilu: upravni organ). Te obsegajo zlasti:
– pripravo strokovnih podlag za načrtovanje razvoja in vzdrževanja občinskih cest in izdelavo predloga teh planov;
– naloge v zvezi z rednim vzdrževanjem občinskih cest;
– naloge nadzora nad stanjem občinskih cest;
– izvajanje postopkov za oddajanje vzdrževalnih del na občinskih cestah, za katere je predpisana izbira izvajalca na podlagi javnega razpisa;
– izvajanje postopkov za izbiro izvajalca rednega vzdrževanja občinskih cest;
– naloge v zvezi z investicijami v občinske ceste;
– vodenje predpisanih evidenc o občinskih cestah in zagotavljanje podatkov za potrebe izračuna zagotovljene porabe občine in vodenja združene evidence o javnih cestah;
– organiziranje štetja prometa na občinskih cestah in obdelave zbranih podatkov;
– spremljanje prometnih tokov na občinskih cestah in priprava predlogov sprememb njihove prometne ureditve in/ali prometne ureditve na državnih cestah, ki potekajo skozi MOL;
– naloge obveščanja javnosti o stanju občinskih cest in prometa na njih;
– izdajanje dovoljenj in soglasij iz tega odloka;
– priprava programov in organizacija izdelave raziskovalnih in razvojnih nalog za občinske ceste ter sodelovanje z Direkcijo Republike Slovenije za ceste in drugimi občinami pri pripravi in uresničevanju teh programov;
– izvajanje drugih nalog, določenih s tem odlokom in drugimi predpisi.
13. člen
(financiranje občinskih cest)
Sredstva za graditev in vzdrževanje občinskih cest se zagotavljajo v proračunu MOL.
Mestni svet MOL lahko predlaga Vladi Republike Slovenije, da predpiše posebno povračilo za uporabo občinske ceste in objektov na njej, ki poteka po območju s statusom zavarovanega naravnega bogastva in določi prometno ureditev in raven njenega vzdrževanja.
IV. GRADITEV OBČINSKIH CEST
14. člen
(varstvo okolja vzdolž občinske ceste)
Občinske ceste morajo biti projektirane in grajene v skladu s predpisi o varstvu okolja in tako, da bodo škodljivi vplivi na okolje zaradi pričakovanega prometa na njih čim manjši.
Če je izvedba gradbenih ukrepov, ki so potrebni zaradi predpisanega varovanja okolja, cenejša na zemljišču ali objektu soseda kot njihova izvedba na zemljišču občinske ceste, se lahko na podlagi pravnega posla, sklenjenega med sosedom in investitorjem občinske ceste, ustanovi stvarna služnost za takšno izvedbo.
15. člen
(projektiranje občinskih cest)
Elementi za projektiranje občinske ceste se določijo v skladu s prostorskim izvedbenim aktom, predpisom o projektiranju javnih cest in njihovih elementov s stališča zagotavljanja prometne varnosti in gospodarnosti njihove graditve in vzdrževanja.
V projektni dokumentaciji za gradnjo ali rekonstrukcijo občinske ceste se določijo tudi prometna ureditev občinske ceste in ureditev navezav na obstoječe ceste ter pristopov do objektov in zemljišč ob cesti ter predvidijo površine zunaj vozišča ceste za parkirišča, avtobusna postajališča in druge prometne površine, površine za opravljanje spremljajočih dejavnosti, za gradnjo objektov za vzdrževanje cest in za nadzor cestnega prometa.
16. člen
(priglasitev rekonstrukcije občinske ceste)
Za rekonstrukcijo občinske ceste zaradi izboljšanja njenih prometnih in varnostnih lastnosti, s katero se ne posega v prostor zunaj varovalnega pasu ob občinski cesti, za katero so pridobljena potrebna zemljišča v trasi rekonstrukcije ceste in ki je usklajena s prizadetimi lastniki zemljišč ter lastniki in upravljavci zakonito zgrajenih objektov, naprav in napeljav v tem prostoru, ni potrebno dovoljenje za poseg v prostor. Ta dela se morajo pred začetkom priglasiti pristojnmu organu po predpisih o urejanju prostora.
17. člen
(pridobitev zemljišč za gradnjo občinske ceste)
Zaradi pridobitve potrebnih zemljišč za gradnjo ali rekonstrukcijo občinske ceste se lahko v skladu z zakonom na zahtevo investitorja lastninska pravica na zemljišču in drugi nepremičnini odvzame ali omeji, če ne pride do sklenitve pogodbe med investitorjem in lastnikom te nepremičnine.
18. člen
(vračilo razlaščenih zemljišč)
Če se razlaščena zemljišča in druge nepremičnine iz prejšnjega člena v štirih letih ne pričnejo uporabljati za namene razlastitve, lahko razlaščenec zahteva vrnitev razlaščenih zemljišč in drugih nepremičnin ali pravic v skladu z zakonom.
Če je bila med investitorjem in lastnikom zemljišča ali druge nepremičnine sklenjena pogodba namesto razlastitve, lahko prejšnji lastnik v primeru iz prejšnjega odstavka zahteva od investitorja sklenitev pogodbe o odkupu tega zemljišča in drugih nepremičnin. Pri sklenitvi pogodbe o odkupu se za določitev višine kupnine smiselno uporabljajo podlage, ki so bile uporabljene pri sklenitvi pogodbe.
19. člen
(gradnja avtobusnih postajališč)
Avtobusna postajališča na glavni mestni cesti morajo biti zunaj vozišča.
Ne glede na določbo iz prejšnjega odstavka lahko upravni organ na predlog javnega prevoznika ter v soglasju z občinskim inšpektorjem za ceste in policijo po presoji okoliščin, pomembnih za varnost prometa, izjemoma izda dovoljenje za ureditev avtobusnega postajališča na vozišču glavne mestne ceste. Če ugotovi, da za tako postajališče ni več potrebe ali da je postalo prometno nevarno, prekliče dovoljenje.
Pri predvideni gradnji ali rekonstrukciji občinske ceste določi gradnjo potrebnih avtobusnih postajališč upravni organ ob upoštevanju predlogov javnih prevoznikov.
Za gradnjo avtobusnih postajališč zunaj vozišča glavne mestne ceste, ki niso v prostorskem planu MOL ali planu razvoja in vzdrževanja občinskih cest, mora predlagatelj pridobiti dovoljenje upravnega organa. Stroške gradnje avtobusnega postajališča krije njen predlagatelj. Tako zgrajeno avtobusno postajališče postane del občinske ceste.
20. člen
(križanja občinskih cest in železniških prog)
Pri graditvi občinskih cest morajo biti križanja z železniškimi progami omejena na najnujnejši obseg, in sicer tako, da se dvoje ali več občinskih cest usmeri na skupno križanje z železniško progo.
Način križanja občinskih cest in železniških prog ter razmejitev stroškov njihove gradnje ali rekonstrukcije, ki bremenijo cesto ali železniško progo, se uredita skladno s predpisi o varnosti v železniškem prometu.
21. člen
(razmejitev obveznosti med upravljavcem občinskih cest in upravljavci vodotokov)
Stroške gradnje ali rekonstrukcije objektov in naprav, ki posegajo v vodni prostor in so potrebni zaradi izgradnje občinske ceste, kadar prečka vodotok ali poteka ob njem, krije investitor ceste.
Vzdrževanje neposrednega zavarovanja podpornega zidu in premostitvenega objekta (brežine pod objektom in praga pri objektu za zavarovanje temelja objekta) je sestavni del vzdrževanja občinske ceste.
Vzdrževanje objektov in naprav, ki služijo vodotoku, ter obrežnih zavarovanj in zavarovanj struge vodotoka so sestavni del vzdrževanja vodotoka.
22. člen
(obveznost investitorja zaradi prestavitve občinske ceste)
Če je treba obstoječo občinsko cesto prestaviti zaradi graditve drugega objekta ali naprave, mora biti prestavljeni del ceste zgrajen z elementi, ki ustrezajo namenu ceste in drugim zahtevam predpisov o cestah. Stroške prestavitve občinske ceste krije investitor objekta ali naprave.
Investitor iz prejšnjega odstavka lahko zahteva povrnitev stroškov prestavitve občinske ceste v obsegu, ki so nastali zaradi zahteve upravnega organa za boljše elemente nadomeščenega dela občinske ceste od elementov, določenih v prejšnjem odstavku.
23. člen
(obveznost usklajenega projektiranja)
Če se hkrati z gradnjo ali rekonstrukcijo občinske ceste predvideva tudi graditev objektov, naprav in napeljav gospodarskih javnih služb in drugih objektov, naprav in napeljav, ki ne služijo cesti ali njeni uporabi, mora tehnična dokumentacija obsegati vsa dela, ki jih je treba opraviti na območju ceste.
Za usklajevanje projektiranja, gradnje ali rekonstrukcije objektov, naprav in napeljav iz prejšnjega odstavka je odgovorna MOL.
Stroške projektiranja, gradnje ali rekonstrukcije objektov, naprav in napeljav iz prvega odstavka tega člena krije investitor oziroma upravljavec posameznih objektov, naprav in napeljav.
24. člen
(obveznost obveščanja o posegih v občinsko cesto)
Upravni organ mora o gradnji ali rekonstrukciji občinske ceste obvestiti investitorje oziroma upravljavce objektov, naprav in napeljav iz prvega odstavka 23. člena tega odloka ali ob cestnem telesu najmanj 60 dni pred začetkom del, da ti lahko svoja dela uskladijo z gradnjo oziroma rekonstrukcijo ceste.
Upravni organ mora dati investitorju oziroma upravljavcu objektov in naprav iz prejšnjega odstavka na razpolago načrte in podatke, potrebne za uskladitev del.
Določbe tega člena veljajo smiselno tudi za investitorje oziroma upravljavce objektov in naprav v, cestnem telesu ali ob njem, kadar nameravajo graditi ali rekonstruirati svoje objekte in naprave v občinski cesti.
V. VZDRŽEVANJE OBČINSKIH CEST
25. člen
(odgovornost za stanje občinskih cest)
Občinske ceste se morajo redno vzdrževati in obnavljati tako, da ob upoštevanju njihovega pomena za povezovanje prometa v prostoru, gospodarnosti vzdrževanja, predpisov, ki urejajo javne ceste, in določbe 30. člena tega odloka omogočajo varno odvijanje prometa.
Za izvajanje rednega vzdrževanja občinskih cest kot javne službe in izvajanje ukrepov iz tretjega odstavka 30. člena tega odloka je odgovoren izvajalec rednega vzdrževanja občinskih cest kot izvajalec gospodarske javne službe.
Za organiziranje obnavljanja občinskih cest in izvajanje ukrepov iz prvega odstavka 30. člena tega odloka je odgovorna MOL.
26. člen
(javna služba vzdrževanja občinskih cest)
Vzdrževanje občinskih cest je obvezna gospodarska javna služba, ki obsega redno vzdrževanje teh cest in organiziranje njihovega obnavljanja.
Redno vzdrževanje občinskih cest se zagotavlja s podelitvijo koncesije pravni ali fizični osebi po predpisih, ki urejajo gospodarske javne službe.
Koncesionar mora v primeru stavke svojih delavcev zagotoviti vzdrževanje občinskih cest v obsegu in pod pogoji, določenimi s predpisi o javnih cestah.
Obnovitvena dela na občinskih cestah se oddajajo v izvedbo na podlagi javnega razpisa. Obnovitvena dela oddaja MOL po postopku in pod pogoji, ki so z zakonom določeni za oddajo javnih naročil.
27. člen
(vzdrževanje križišč in križanj)
Za vzdrževanje križišč občinskih cest z nekategoriziranimi cestami, po katerih je dovoljen javni promet, v območju cestnega sveta občinske ceste skrbi upravni organ.
Vzdrževanje križanj občinskih cest z železniško progo urejajo predpisi o varnosti v železniškem prometu.
28. člen
(vzdrževanje cestnih objektov na nekategoriziranih cestah nad občinskimi cestami)
Za vzdrževanje premostitvene in podporne konstrukcije nadvozov in drugih cestnih objektov na nekategoriziranih cestah, po katerih je dovoljen javni promet nad, občinskimi cestami skrbi upravni organ.
29. člen
(vzdrževanje nekategoriziranih cest ob preusmeritvah prometa)
Upravni organ lahko zaradi zapore občinske ceste začasno preusmeri promet na državno cesto ali nekategorizirano cesto, po kateri je dovoljen javni promet.
O preusmeritvi prometa z občinske na državno cesto, ki bi bistveno povečala prometno obremenitev te ceste, se mora upravni organ predhodno uskladiti z Direkcijo Republike Slovenije za ceste.
Za preusmeritev prometa z občinske ceste na nekategorizirano cesto, po kateri je dovoljen javni promet, mora upravni organ predhodno pridobiti soglasje lastnika te ceste ali od njega pooblaščenega upravljavca ceste. Če je med preusmeritvijo prometa z občinske ceste na nekategorizirano cesto, po kateri je dovoljen javni promet, treba povečati obseg vzdrževanja te ceste ali če jo je treba pred tem usposobiti za prevzem dodatnega prometa, krije stroške teh ukrepov predlagatelj preusmeritve prometa.
VI. VARSTVO OBČINSKIH CEST IN PROMETA NA NJIH
1. Varstvo občinskih cest
30. člen
(omejitve uporabe občinske ceste)
Če je občinska cesta v takem stanju,
– da promet po njej ni mogoč ali je mogoč samo promet posameznih vrst vozil,
– da bi promet posameznih vrst vozil škodoval tej cesti
ali
– če to terjajo drugi utemeljeni razlogi, ki se nanašajo na zavarovanje ceste in varnost prometa na njej (npr. posebne razmere zaradi snega, poledice, odjuge, močnega vetra, poškodb ceste zaradi naravnih in drugih nesreč in podobno),
lahko upravni organ s sklepom začasno, najdalj za čas enega leta, prepove ali omeji promet vseh ali posameznih vrst vozil na tej cesti ali njenem delu ali zmanjša dovoljeno skupno maso, osno obremenitev ali dimenzije vozil, dokler so razlogi za takšen ukrep.
Upravni organ mora o ukrepih, ki jih utemeljujejo razlogi iz prve ali druge alinee prejšnjega odstavka, obvestiti policijo in inšpektorja MOL za ceste najmanj petnajst dni in javnost po sredstvih javnega obveščanja najmanj tri dni pred njihovo označitvijo s prometno signalizacijo na občinski cesti.
Ukrepe, ki jih utemeljujejo razlogi iz tretje alinee prvega odstavka tega člena, lahko izvedeta tudi izvajalec rednega vzdrževanja ceste in vodja intervencije ob naravnih in drugih nesrečah. O teh ukrepih je treba nemudoma obvestiti policijo, inšpektorja MOL za ceste in javnost po sredstvih javnega obveščanja. Izvajalec rednega vzdrževanja občinskih cest in vodja intervencije ob naravnih in drugih nesrečah morata o teh ukrepih obvestiti tudi upravni organ.
Prepovedi in omejitve prometa, katerih trajanje je iz razlogov, določenih v prvem odstavku tega člena, daljše od enega leta, se določi v skladu z določbo 52. člena tega odloka.
Določbe tega člena se nanašajo na prometno ureditev, označeno na občinskih cestah ob uveljavitvi tega odloka.
31. člen
(varovalni pas ob občinski cesti)
Da se preprečijo škodljivi vplivi posegov v prostor ob občinski cesti na občinsko cesto in na promet na njej, je ob teh cestah varovalni pas, v katerem je raba prostora omejena, razen če ni s prostorskim izvedbenim aktom drugače določeno.
Gradnja in rekonstrukcija gradbenih objektov in postavljanje kakršnihkoli drugih objektov in naprav v varovalnem pasu občinske ceste so dovoljeni le z dovoljenjem upravnega organa.
Upravni organ izda dovoljenje iz prejšnjega odstavka, če s predlaganim posegom v varovalnem pasu niso prizadeti interesi varovanja občinske ceste in prometa na njej, njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa in varovanja njenega videza.
Predlagatelj nameravanega posega v varovalni pas občinske ceste nima pravice zahtevati izvedbe ukrepov za zaščito pred vplivi ceste in prometa na njej, določenih s 14. členom tega odloka.
Varovalni pas se meri od osi ceste in je na vsako stran osi občinske ceste širok:
– pri lokalni cesti 5 m,
– pri javni poti 4 m,
– pri javni poti za kolesarje 3 m,
– pri glavni mestni cesti 10 m,
– pri zbirni mestni ali krajevni cesti 10 m,
– pri mestni ali krajevni cesti 8 m.
Pogoje za posege v varovalni pas občinske ceste na območjih urejanja s prostorskimi izvedbenimi akti določi upravni organ, v postopku izdelave prostorskega izvedbenega akta.
32. člen
(postavitev komunalne opreme in začasnih objektov)
Upravni organ lahko dovoli z odločbo na podlagi vloge ali po uradni dolžnosti postavitev komunalne opreme (količki, cvetlična korita, klopi, koši za odpadke in podobno) in začasne objekte (stojnice in podobno) na cestišču občinske ceste.
Mestni svet sprejme pravilnik o komunalni opremi in pogojih, ki jih mora izpolnjevati.
33. člen
(napeljevanje nadzemnih in podzemnih vodov in naprav)
Telefonski, telegrafski in drugi kabelski vodi, nizkonapetostni električni oziroma napajalni vodi, kanalizacija, vodovodi, toplovodi in druge podobne naprave (v nadaljevanju: vodi in naprave) se smejo napeljevati oziroma postavljati v območju občinske ceste in njenega varovalnega pasu ali v kolektorju le pod pogoji in na način, določen z dovoljenjem upravnega organa.
Kolektor je gradbeni objekt, po katerem so speljani vodi in naprave javne infrastrukture. Za uporabo kolektorja sklenejo upravljavci vodov in naprav z MOL pogodbo in plačujejo uporabnino. Uporabnino kolektorja določi mestni svet.
Upravni organ lahko zahteva od upravljavca vodov in naprav, da jih preuredi ali prestavi, če je to potrebno zaradi obnavljanja ali rekonstrukcije občinske ceste ali izvedbe ukrepov za zavarovanje te ceste in prometa na njej. Stroške prestavitve ali preureditve vodov in naprav krije njihov upravljavec, razen če to ni v nasprotju s pogoji iz dovoljenja za njihovo napeljavo oziroma postavitev.
Upravni organ lahko odkloni izdajo dovoljenja iz prvega odstavka tega člena, če bi vodi in naprave ogrožali občinsko cesto ali promet na njej, bistveno oteževali njeno vzdrževanje ali onemogočali morebitno rekonstrukcijo te ceste.
Mestni svet sprejme pravilnik, v katerem določi pogoje napeljevanja nadzemnih in podzemnih vodov in naprav po kategorijah cest, vzdrževanja vodov in naprav, gradnjo kolektorja, njegovo vzdrževanje, delitev stroškov uporabe kolektorja, način obveščanja in usklajevanja del in podobno.
34. člen
(dela na občinski cesti)
Prekopavanje, podkopavanje in druga dela na občinski cesti se lahko opravljajo le z dovoljenjem upravnega organa. V dovoljenju za opravljanje del iz prejšnjega odstavka se določijo način, pogoji in nadzor nad opravljanjem teh del.
Pogoje, način prekopavanja, podkopavanja in drugih del na občinski cesti se določi v pravilniku, ki ga sprejme mestni svet.
Dovoljenje iz prvega odstavka tega člena ni potrebno, če so s poškodbami naprav in napeljav, vgrajenih v občinsko cesto, neposredno ogroženi varen promet oziroma življenja in zdravje občanov ali bi lahko nastala večja gospodarska škoda. Upravljavec naprav in napeljav mora takoj odstraniti neposredno nevarnost in o tem obvestiti izvajalca rednega vzdrževanja ceste. Upravljavec naprav in napeljav mora čim hitreje odstraniti poškodbe na njih, vzpostaviti na cesti v prvotno stanje in o končanih delih obvestiti izvajalca rednega vzdrževanja ceste.
Če je treba zaradi del iz prejšnjega odstavka občinsko cesto delno ali popolno zapreti za promet ali na njej omejiti promet posameznih vrst vozil, mora upravljavec naprav in napeljav, vgrajenih v občinsko cesto, o omejitvi prometa in o njenem prenehanju takoj obvestiti policijo in upravni organ.
35. člen
(čiščenje občinskih cest)
Ročno čiščenje občinskih cest je dovoljeno 24 ur na dan. Pranje občinskih cest je dovoljeno od 23. do 1. ure. Odvoz komunalnih in drugih odpadkov je dovoljen v času od 6. do 22. ure in od 6. do 10. ure v ožjem središču mesta, ki ga opredeljuje odlok o cestno prometni ureditvi. Upravni organ lahko dovoli opravljanje del tudi izven tega časa.
Pred začetkom del iz prejšnjega odstavka tega člena in opravil zimske službe, lahko izvajalec rednega vzdrževanja občinskih cest postavi prometne znake za prepoved parkiranja na odsekih, na katerih bo izvajal ta dela in opravila.
36. člen
(opravljanje del ob občinski cesti)
Za podiranje dreves, spravilo lesa, izkope, vrtanja in opravljanje drugih del na zemljiščih ali na objektih vzdolž občinske ceste, ki bi lahko ovirala ali ogrožala promet, poškodovala cesto ali povečala stroške njenega vzdrževanja, je potrebno dovoljenje upravnega organa. V dovoljenju se določijo pogoji za opravljanje teh del.
37. člen
(izredni prevoz)
Vozila ne smejo presegati predpisanih pogojev glede osnih obremenitev, skupne mase ali dimenzij.
Prevoz z vozili, ki sama ali skupaj z nedeljivim tovorom presegajo s predpisi dovoljene osne obremenitve, skupno maso, širino, dolžino in višino, velja za izredni prevoz. Za izredni prevoz se šteje tudi prevoz, pri katerem je vozilo samo ali skupaj z nedeljivim tovorom v mejah s predpisom dovoljenih mer, mase ali obremenitev, vendar pa presega omejitev kateregakoli od teh elementov, ki je odrejena na občinski cesti ali njenem delu s prometnimi znaki.
Za izredni prevoz je potrebno dovoljenje, s katerim se določijo način in pogoji prevoza in višina povračila za izredni prevoz. Dovoljenje za izredni prevoz, ki poteka samo po občinskih cestah, izda upravni organ v 15 dneh po vložitvi popolne zahteve. O izdanih dovoljenjih obvesti policijo, inšpektorja MOL za ceste in izvajalca rednega vzdrževanja občinskih cest.
Dovoljenje iz prejšnjega odstavka ni potrebno za izredne prevoze, ki se morajo opraviti takoj zaradi vzpostavitve prevoznosti občinskih cest v zimskem času, intervencije ob naravnih in drugih nesrečah ali ob izrednih razmerah in zaradi obrambnih potreb. Izvajalec prevoza mora pred začetkom izrednega prevoza z upravnim organom uskladiti potek izrednega prevoza in o tem obvestiti policijo in inšpektorja MOL za ceste.
38. člen
(nadzor izrednih prevozov)
Dovoljene osne obremenitve, skupno maso in dimenzije vozil na občinskih cestah nadzoruje izvajalec rednega vzdrževanja občinskih cest v sodelovanju s policisti.
Vozilo, ki opravlja izredni prevoz brez dovoljenja iz tretjega odstavka prejšnjega člena, policist izključi iz prometa. Izvajalec prevoza mora plačati povračilo za izredni prevoz in povrniti škodo na občinski cesti, če jo je povzročil. Povračilo določi mestni svet.
39. člen
(priključki na občinsko cesto)
Priključki nekategoriziranih cest, dovoznih cest in pristopov do objektov ali zemljišč na občinske ceste se lahko gradijo ali rekonstruirajo le z dovoljenjem upravnega organa. S tem dovoljenjem se določijo tehnični in drugi pogoji graditve in vzdrževanja priključka ter njegova opremljenost s prometno signalizacijo.
Pri gradnji ali rekonstrukciji občinskih cest ter objektov in naprav ob njih je treba ureditev priključkov predvideti že v lokacijski ali projektni dokumentaciji za te gradnje.
Stroške graditve ali rekonstrukcije priključka na občinsko cesto, vključno s postavitvijo potrebne prometne signalizacije krije njegov investitor.
Priključek nekategorizirane ceste, po kateri je dovoljen javni promet, je skupaj s pripadajočo prometno signalizacijo v območju cestnega sveta občinske ceste sestavni del te ceste.
Pri izvedbi tehničnega pregleda zgrajenega priključka mora sodelovati upravni organ in občinski inšpektor za ceste zaradi ugotovitve njegove skladnosti s tehničnimi in drugimi pogoji, določenimi v dovoljenju iz prvega odstavka tega člena.
40. člen
(obvezna rekonstrukcija priključka)
Če priključek na občinsko cesto zaradi povečanega prometa ali uporabe za drugačen promet, kot je bil upoštevan ob izdaji dovoljenja za njegovo ureditev, ni več ustrezen, lahko upravni organ z upravno odločbo zahteva njegovo prilagoditev spremenjenim razmeram. Stroške preureditve priključka krije investitor priključka ali njegov pravni naslednik.
41. člen
(ukinitev priključka)
Občinski inšpektor za ceste lahko zahteva ustrezno ureditev priključka na občinsko cesto, odredi prepoved uporabe priključka ali njegovo ukinitev, če ta ni vzdrževan v skladu s pogoji iz dovoljenja iz 39. člena ali je zgrajen brez dovoljenja ali če ta ni preurejen v skladu z odločbo iz 40. člena tega odloka.
Stroške za izvedbo ukrepa iz prejšnjega odstavka krije investitor priključka ali njegov pravni naslednik.
42. člen
(varovalni gozdovi in hudourniki ob občinski cesti)
Upravni organ lahko pristojnemu upravnemu organu za gozdarstvo predlaga, da se gozd vzdolž občinske ceste ali v njeni bližini, ki je pomemben zaradi njenega varovanja pred drsenjem zemljišča, bočnim vetrom, snežnimi plazovi in podobnim, razglasi za varovalni gozd v skladu s predpisi o gozdovih.
Pravne ali fizične osebe, ki ob občinski cesti pogozdujejo ali urejajo hudournike in deroče reke, morajo sodelovati z upravnim organom in prilagoditi vrsto in obseg del tako, da se zavaruje cesta.
MOL krije del stroškov za pogozditev goljav in za ureditev hudournikov in deročih rek glede na pomen, ki ga imajo takšna dela za varstvo občinske ceste.
43. člen
(graditev žičniških naprav čez občinske ceste)
Za graditev žičniških naprav nad občinskimi cestami ali ob njih mora investitor dobiti dovoljenje upravnega organa.
Občinska cesta, ki jo prečka žičniška naprava, mora biti zavarovana z ustrezno lovilno napravo. Stroške postavitve in vzdrževanja lovilne naprave krije investitor oziroma upravljavec žičniške naprave.
44. člen
(izkoriščanje kamnin ob občinski cesti)
Kamnolomi, peskokopi in glinokopi lahko obratujejo le v takšni oddaljenosti od občinske ceste, da to ne vpliva na stabilnost cestnega telesa, na vzdrževanje ceste in na varnost prometa.
Za odpiranje objektov iz prejšnjega odstavka mora investitor pridobiti dovoljenje upravnega organa.
45. člen
(omejitve opravljanja del zunaj varovalnega pasu občinske ceste)
Za opravljanje del zunaj varovalnega pasu občinske ceste, ki bi lahko povzročila spremembo vodostaja oziroma višine podzemnih voda in bi zato vplivala na stabilnost cestnega telesa, na stroške vzdrževanja ceste ali na promet na cesti, mora investitor pridobiti dovoljenje upravnega organa. Taka dela se lahko opravljajo le pod pogoji, ki jih določa dovoljenje.
46. člen
(prepovedi ogrožanja občinske ceste in prometa na njej)
Prepovedano je začasno ali trajno zasesti občinsko cesto ali njen del, izvajati ali opustiti kakršnakoli dela na cesti in zemljišču ali objektih ob cesti, ki bi utegnila poškodovati cesto ali objekte na njej in ovirati ali ogrožati promet na cesti. Vse stroške zavarovanja in odstranitve ovire na cesti in drugih posledic prepovedanih dejanj nosi tisti, ki jih je povzročil.
Prepovedano je predvsem:
1. odvajati na cesto vodo, odplake in druge tekočine;
2. puščati na cesti sneg ali led, ki pade ali zdrsne nanjo;
3. ovirati odtekanje vode s ceste;
4. z mazili ali drugimi snovmi pomastiti cesto;
5. voziti ali parkirati po bankinah, površinah za kolesarje in pešce ali drugih delih ceste, ki niso namenjeni za vožnjo z vozili, razen če je parkiranje na njih izrecno dovoljeno;
6. voziti z vozilom, od katerega odpada blato, kamenje in podobno in s tem onesnažuje cesto;
7. postavljati ograje, zasaditi živo mejo, drevje, trto ali druge visoke nasade ali poljščine, nameščati ali odlagati na cesti ali ob njej les, opeko, odpadni ali drug material ali predmete, če se s tem poslabša ali onemogoči preglednost ceste ali drugače ovira ali ogroža promet, poškoduje cesta ali poslabša njena urejenost;
8. nameščati in uporabljati na cesti ali ob njej luči ali druge svetlobne naprave, ki bi lahko ovirale ali ogrožale promet;
9. spuščati po brežinah ceste kamenje, les in drug material ali predmete;
10. nameščati na cesto kakršnekoli predmete z namenom oviranja ali onemogočanja nemotenega in varnega odvijanja prometa;
11. poškodovati prometno signalizacijo;
12. uporabljati za pristop na cesto kraj zunaj priključka nanjo;
13. puščati na cesti ali metati na cesto kakršnekoli predmete, razsipati po cesti sipek material ali kako drugače onesnaževati cesto;
14. puščati na cesto živali brez nadzorstva, napajati živali v obcestnih jarkih, pasti živino na cestnem svetu ali graditi ob cesti napajališča za živali;
15. voditi po cesti konje ali druge živali, ki so podkovane tako, da lahko poškodujejo cesto;
16. zažigati ob cesti strnišča, odpadne in druge gorljive snovi;
17. orati v razdalji 4 m od ceste v smeri proti njej ali v širini 1 m od ceste vzporedno z njo;
18. obračati na cesti živali, traktorje, pluge in drugo kmetijsko orodje in stroje;
19. zavirati vprežna vozila s privezovanjem koles ali s coklami;
20. vlačiti po cesti hlode, veje, skale in podobne predmete kot tudi pluge, brane in drugo kmetijsko orodje in druge dele tovora.
Pritožba zoper odločbo, izdano na podlagi tega člena, ne zadrži njene izvršitve.
47. člen
(naležne ploskve na kolesih vozil)
Vozila, ki vozijo po občinskih cestah, morajo imeti kolesa s takšnimi naležnimi ploskvami, da ne poškodujejo vozišča.
Motorna vozila z gosenicami smejo voziti po občinskih cestah samo, če imajo gosenice obložene s primernimi oblogami, ki ne poškodujejo vozišča.
48. člen
(obveznosti sosedov ob občinski cesti)
Sosedi ob občinski cesti morajo v skladu z zakonom in za odškodnino dopustiti dostop do cestnih objektov zaradi njihovega vzdrževanja, zaradi gradnje odtočnih in ponikovalnih jarkov in drugih naprav za odvod vode od cestnega telesa ter zaradi postavitve začasnih ali stalnih naprav in ureditev za zaščito ceste in prometa na njej pred snežnimi plazovi, zameti, hrupom, slepilnimi učinki in drugimi škodljivimi vplivi, če teh ni mogoče postaviti na zemljišče, ki je sestavni del ceste.
2. Ukrepi za varstvo prometa
49. člen
(zapora ceste zaradi del ali prireditev na občinski cesti)
Dela na občinski cesti ali ob njej, ki vplivajo na promet na tej cesti in jo je zaradi tega treba delno ali popolnoma zapreti za promet, se lahko opravljajo le z dovoljenjem iz 50. člena tega odloka.
Ne glede na določbo iz prejšnjega odstavka dovoljenje za delno ali popolno zaporo ceste ni potrebno za redno vzdrževanje cest in za opravljanje tistih obnovitvenih del na cesti, za katera je izvedba zapore ceste urejena v pogodbi o oddaji teh del.
Dovoljenje za zaporo občinske ceste je treba pridobiti tudi za športne in druge prireditve na njej.
50. člen
(izdaja dovoljenj za zaporo občinske ceste)
Dovoljenje za delno ali popolno zaporo občinske ceste izda upravni organ. O izdanih dovoljenjih upravni organ obvesti policijo, inšpektor MOL za ceste in izvajalca rednega vzdrževanja občinskih cest. Dovoljenju mora biti priložena od upravnega organa potrjena prometno-tehnična dokumentacija začasne prometne ureditve v času delne ali popolne zapore občinske ceste.
O delnih ali popolnih zaporah občinske ceste zaradi izvajanja obnovitvenih del, za katere na podlagi drugega odstavka 49. člena tega odloka ni treba pridobiti dovoljenja, mora izvajalec teh del najmanj tri dni pred začetkom njihovega izvajanja obvestiti upravni organ, policijo, inšpektorja MOL za ceste in izvajalca rednega vzdrževanja ceste, na kateri se bodo dela izvajala. Obvestilu mora biti priložena od upravnega organa potrjena prometno-tehnična dokumentacija začasne prometne ureditve v času delne ali popolne zapore občinske ceste.
Z dovoljenjem za zaporo občinske ceste se določijo pogoji za izvedbo zapore ceste, preusmeritve prometa zaradi zapore ceste in čas njenega trajanja.
Vloga za zaporo občinske ceste mora biti vložena najmanj 15 dni pred predlaganim rokom zapore ceste in mora vsebovati podatke o lokaciji, vrsti in obsegu del, zaradi katerih se predlaga delna ali popolna zapora ceste, o načinu in času trajanja njihove izvedbe ter prometno-tehnično dokumentacijo začasne prometne ureditve v času delne ali popolne zapore ceste. Izdajatelj dovoljenja za zaporo ceste lahko spremeni čas in trajanje zapore ceste, zlasti če se ta predlaga med prireditvami, predvidenimi s koledarjem večjih športnih prireditev, med turistično sezono ali med povečanimi prometnimi obremenitvami ceste.
Določba prejšnjega odstavka o vsebini vloge za zaporo občinske ceste zaradi del na cesti se smiselno uporablja tudi za športne in druge prireditve na občinski cesti.
Stroške za izvedbo zapore ceste in preusmeritve prometa zaradi zapore ceste krije njen predlagatelj. Predlagatelj popolne zapore ceste mora o njej in o preusmeritvi prometa obvestiti policijo in javnost v sredstvih javnega obveščanja najmanj tri dni pred zaporo ceste.
51. člen
(polje preglednosti)
V bližini križišča občinske ceste v ravnini z drugo cesto ali železniško progo v ravnini (pregledni trikotnik) in na notranjih straneh cestnih krivin (pregledna berma) ni dovoljeno saditi dreves, grmovja ali visokih poljskih kultur, postavljati predmetov in naprav ali storiti karkoli drugega, kar bi oviralo preglednost občinske ceste ali železniške proge (polje preglednosti).
Lastnik oziroma uporabnik zemljišča mora v polju preglednosti na zahtevo inšpektorja MOL za ceste ali policista odstraniti ovire.
Lastnik oziroma uporabnik zemljišča ima v polju preglednosti zaradi omejitev uporabe zemljišča pravico do odškodnine. Omejitev uporabe zemljišča in odškodnino uredita lastnik oziroma uporabnik zemljišča in upravni organ v skladu z zakonom.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lastnik oziroma uporabnik zemljišča v polju preglednosti ni upravičen do odškodnine, če je bila taka omejitev uporabe zemljišča določena v dovoljenju upravnega organa iz 32. člena tega odloka.
52. člen
(prometna signalizacija na občinskih cestah)
Prometno signalizacijo na občinskih cestah določa Mestni svet MOL na predlog župana, razen v primerih iz 31. člena tega odloka in v primerih, ko je njena postavitev, zamenjava, dopolnitev ali odstranitev posledica odredb o prepovedih ali omejitvah prometa na javnih cestah, za izdajo katerih so s predpisi o varnosti cestnega prometa pristojni minister, pristojen za promet, minister, pristojen za notranje zadeve, in minister, pristojen za okolje in prostor.
Na občinski cesti se smejo postavljati table in napisi, ki opozarjajo na kulturni in zgodovinski spomenik ter naravno znamenitost ali turistično pomembno območje ali naselje in podobno (turistična in druga obvestilna signalizacija), samo v skladu s predpisi o prometni signalizaciji. O predlogu zainteresirane pravne ali fizične osebe za postavitev turistične in druge obvestilne signalizacije odloči upravni organ z dovoljenjem. Upravni organ ima pravico do povrnitve stroškov za postavitev signalizacije, njeno vzdrževanje in odstranitev.
53. člen
(obveščanje in oglaševanje ob občinski cesti)
Postavljanje nagrobnih in spominskih znamenj ob občinskih cestah je prepovedano. Postavljanje tabel, napisov in drugih objektov ali naprav za slikovno ali zvočno obveščanje in oglaševanje je ob občinskih cestah zunaj naselja prepovedano v varovalnem pasu ceste. Upravni organ lahko izda dovoljenje za njihovo postavitev znotraj te razdalje samo, če so obvestila pomembna za udeležence v prometu in zanje ni predpisana prometna signalizacija. Z dovoljenjem se določijo pogoji njihove postavitve, vzdrževanja in odstranitve.
Table, napisi in drugi objekti in naprave iz prejšnjega odstavka se ob občinskih cestah v naselju lahko postavljajo le zunaj območja vzdolž vozišča ceste, določenega za postavitev prometne signalizacije v predpisih o javnih cestah. Dovoljenje za njihovo postavitev izda upravni organ. V dovoljenju določi pogoje postavitve, ki morajo biti v skladu s predpisi o varstvu cest in varnosti prometa na njih, ter pogoje vzdrževanja in odstranitve teh objektov in naprav.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka, se soglasje za izobešanje transparentov preko občinske ceste in obešank na drogovih javne razsvetljave na občinskih cestah, lahko izda le za določen čas (za čas trajanja prireditve, razstave, sejma in podobno) in za tiste občinske ceste, ki jih določi Mestni svet MOL. Transparenti morajo biti izobešeni najmanj 4,5 m nad voziščem občinske ceste.
54. člen
(opravljanje dejavnosti ob občinskih cestah zunaj naselja)
Kdor namerava ob občinski cesti opravljati dejavnost (gostinsko, trgovsko, servisno in podobno), ki neposredno vpliva na odvijanje prometa (ustavljanje, parkiranje in vključevanje vozil v promet), mora v skladu z določbo 39. in 40. člena tega odloka zagotoviti ustrezen priključek oziroma pristop do objekta in zadostno število mest za parkiranje vozil, če ta možnost ni zagotovljena z javnim parkiriščem.
V postopku pridobitve dovoljenja za poseg v prostor ter uporabnega dovoljenja za objekte in prostore za opravljanje dejavnosti iz prejšnjega odstavka je treba pridobiti tudi dovoljenje upravnega organa.
55. člen
(pritožbeni organ)
Zoper dovoljenja in soglasja, katera po določbah tega odloka izdaja upravni organ, je dovoljena pritožba na župana.
VII. INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO OBČINSKIH CEST
56. člen
(opravljanje inšpekcijskega nadzorstva)
Uresničevanje določb tega odloka in določb predpisov o javnih cestah, ki se neposredno uporabljajo za občinske ceste, nadzira občinski inšpektor za ceste Inšpektorata Mestne uprave MOL.
57. člen
(pogoji za opravljanje inšpekcijskega nadzorstva)
Za inšpektorja MOL za ceste je lahko imenovan diplomirani inženir gradbeništva ali diplomirani inženir prometa, ki ima najmanj pet let delovnih izkušenj ter opravljen strokovni izpit za delo v državni upravi in izpolnjuje druge splošne pogoje, predpisane za delo v državni upravi.
58. člen
(naloge inšpekcijskega nadzorstva)
Pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva občinskih cest ima inšpektor MOL za ceste poleg pravic in dolžnosti, ki jih ima po drugih predpisih, še tele pravice in dolžnosti:
1. nadzorovati opravljanje rednega vzdrževanja in odrediti odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti;
2. nadzorovati dela pri obnavljanu cest, pregledovati dokumentacijo za ta dela in odrediti ustavitev del, če se ta dela izvajajo brez odločbe o dovolitvi priglašenih del ali v nasprotju s projektno dokumentacijo za obnovitvena dela ali opisom teh del;
3. nadzorovati izvajanje ukrepov za varstvo cest in prometa na njih ter ustaviti vsa dela na cesti, ki se opravljajo brez izdanega dovoljenja ali soglasja ali v nasprotju z njim;
4. odrediti odpravo pomanjkljivosti in nepravilnosti na cesti, ki ogrožajo varnost prometa;
5. v nujnih primerih, ko bi bila ogrožena varnost prometa na cesti ali bi lahko nastala škoda na njej, odrediti začasne ukrepe, da se odvrne nevarnost ali prepreči škoda;
6. odrediti ukrepe za zagotovitev polja preglednosti;
7. nadzorovati izvajanje predpisanih pogojev pri posegih v varovalnem pasu ceste;
8. odrediti začasno prepoved prometa na novi, rekonstruirani ali obnovljeni cesti, ki še ni tehnično pregledana ali ni izročena prometu.
V zadevah iz 5. točke prvega odstavka tega člena, ko je zaradi neposredne ogroženosti občinske ceste ali varnosti prometa na njej ogrožena tudi varnost udeležencev v prometu, občinski inšpektor za ceste lahko odloči po skrajšanem postopku brez zaslišanja strank. V nujnih primerih lahko inšpektor MOL za ceste odloči tudi ustno in odredi, da se odločba izvrši takoj.
Pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva ima inšpektor MOL za ceste pravico:
– pregledovati prostore, objekte, naprave, materiale ter poslovanje in dokumentacijo upravnih organov, gospodarskih družb, podjetnikov posameznikov, drugih organizacij in skupnosti;
– zaslišati stranke in priče v upravnem postopku;
– pregledati listine, s katerimi lahko ugotovi istovetnost oseb;
– vzeti vzorce materiala in opraviti druga dejanja, ki so v skladu z namenom inšpekcijskega nadzorstva;
– pridobiti osebne podatke o pravnih in fizičnih osebah, podatke o lastništvu vozil, podatke o lastništvu zemljišč in objektov v varovalnem pasu ceste in druge podatke, potrebne za vodenje postopkov v zvezi s kršitvami tega odloka in predpisov o javnih cestah, ki se neposredno uporabljajo za občinske ceste;
– proti potrdilu za največ osem dni odvzeti dokumentacijo, ki jo potrebuje za ugotavljanje dejanskega stanja v obravnavani zadevi, če meni, da je utemeljen sum kršitve tega odloka in predpisov o javnih cestah, ki se neposredno uporabljajo za občinske ceste;
– od odgovorne osebe zavezanca zahtevati da v roku, ki ga določi inšpektor MOL za ceste, poda pisno pojasnilo in izjavo v zvezi s predmetom nadzorstva.
O ukrepih, ki jih je odredil po 5. točki prvega odstavka tega člena, mora inšpektor MOL za ceste obvestiti župana, upravni organ in policijo.
Če inšpektor MOL za ceste pri izvajalcu rednega vzdrževanja občinskih cest ugotovi pogoste kršitve obveznosti pri izvajanju rednega vzdrževanja občinskih cest kot javne službe, lahko poda koncedentu utemeljen predlog za uveljavitev sankcij, določenih s koncesijsko pogodbo.
VIII. KAZENSKE DOLOČBE
59. člen
(prekrški)
Z denarno kaznijo 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, če:
1. brez dovoljenja gradi ali rekonstruira gradbene objekte v varovalnem pasu občinske ceste ali v njem postavlja kakršnekoli druge objekte in naprave (drugi odstavek 31. člena);
2. brez dovoljenja postavi ali napelje nadzemne telefonske, telegrafske in druge kabelske vode, nizkonapetostne električne oziroma napajalne vode, kanalizacijo, vodovod, toplovod in druge podobne naprave (prvi odstavek 33. člena);
3. brez dovoljenja prekopava, podkopava in opravlja druga dela na občinski cesti ali opravlja ta dela v nasprotju z dovoljenjem (prvi odstavek 34. člena);
4. pere ceste in odvaža odpadke v nasprotju s 35. členom;
5. brez dovoljenja podira drevesa, spravlja les ali opravlja izkope, vrtanja in druga dela na zemljiščih ali na objektih vzdolž občinske ceste, ki bi lahko ovirala ali ogrožala promet, poškodovala cesto ali povečala stroške njenega vzdrževanja (36. člen);
6. brez dovoljenja gradi ali rekonstruira priključek na občinsko cesto ali ga gradi ali rekonstruira v nasprotju s tehničnimi in drugimi pogoji tega soglasja (prvi odstavek 39. člena);
7. vrste in obsega del pri pogozdovanju ali urejanju hudournikov in deročih rek ne prilagodijo tako, da se zavaruje občinska cesta (drugi odstavek 42. člena);
8. brez dovoljenja gradi žičniške naprave nad občinskimi cestami ali ne zavaruje žičnice z ustrezno lovilno napravo (43. člen);
9. brez dovoljenja ob cesti odpira kamnolome, peskokope in glinokope, ki bi lahko vplivali na stabilnost cestnega telesa, vzdrževanje občinske ceste ali varnost prometa na njej (44. člen);
10. brez soglasja opravlja dela zunaj varovalnega pasu občinske ceste, ki bi lahko povzročila spremembo vodostaja oziroma višine podzemnih voda in tako vplivala na cesto in varnost prometa na njej, ali jih opravlja v nasprotju s pogoji tega dovoljenja (45. člen);
11. začasno ali trajno zasede občinsko cesto ali njen del ali izvaja ali opusti kakršnakoli dela na cesti in zemljišču in objektih ob občinski cesti, ki bi lahko poškodovala cesto ali objekte na njej in ovirala ali ogrožala promet na cesti (46. člen);
12. vozi vozilo s takšnimi naležnimi ploskvami koles, ki bi lahko poškodovala vozišče (prvi odstavek 47. člena);
13. vozi motorno vozilo z gosenicami, ki niso obložene s primernimi oblogami, ki ne poškodujejo vozišča (drugi odstavek 47. člena);
14. ne obvesti ali ne obvesti pravočasno o izvedbi delne ali popolne zapore občinske ceste zaradi izvajanja obnovitvenih del, za katero ni bilo treba pridobiti dovoljenja (drugi odstavek 50. člena);
15. izvede delno ali popolno zaporo občinske ceste brez dovoljenja ali v nasprotju s pogoji za njeno izvedbo, delne ali popolne zapore ceste in začasne prometne urediteve ne označi v skladu s predpisi in potrjeno prometno tehnično dokumentacijo začasne prometne ureditve ali preseže dovoljeni čas njenega trajanja (tretji odstavek 50. člena);
16. ravna v nasprotju z omejitvami uporabe zemljišča v polju preglednosti (prvi odstavek 51. člena);
17. postavi nagrobno ali spominsko znamenje ob občinski cesti, brez dovoljenja postavi tablo, napis in drug objekt ali napravo za slikovno in zvočno obveščanje in oglaševanje ob občinski cesti ali jih postavi v nasprotju s pogoji iz dovoljenja (53. člen).
Z denarno kaznijo 70.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena.
Z denarno kaznijo 150.000 tolarjev se kaznuje posameznik, ki v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
60. člen
(prekrški posameznikov)
Z denarno kaznijo 70.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, ki stori katero od dejanj iz prvega odstavka prejšnjega člena.
61. člen
(kršitev obveznosti vzdrževanja cest)
Z denarno kaznijo 300.000 tolarjev se kaznuje za prekršek izvajalec rednega vzdrževanja občinskih cest:
1. če teh cest ne vzdržuje redno tako, da omogočajo varno odvijanje prometa (prvi in drugi odstavek 25. člena),
2. če ne zagotovi opravljanja nujnih vzdrževalnih del ob morebitni stavki (tretji odstavek 26. člena).
Z denarno kaznijo 70.000 tolarjev se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba izvajalca rednega vzdrževanja občinskih cest.
62. člen
(kršitev obveznosti uskladitve del)
Z denarno kaznijo 300.000 tolarjev se kaznuje za prekršek investitor-pravna oseba objektov in naprav v cestnem telesu občinske ceste ali on njem, če o nameravanih delih ne obvesti upravnega organa ali če ji ne da na razpolago potrebnih podatkov in načrtov ( tretji odstavek 24. člena).
Z denarno kaznijo 150.000 tolarjev se kaznuje posameznik, ki v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Z denarno kaznijo 70.000 tolarjev se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba investitorja.
Z denarno kaznijo 70.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba upravnega organa, če pred začetkom gradnje ali rekonstrukcije občinske ceste, ne obvesti investitorjev oziroma upravljavcev drugih objektov in naprav v cestnem telesu ali ob njem zaradi pravočasne medsebojne uskladitve del (prvi odstavek 24. člena).
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
63. člen
(večletni plan)
Upravni organ v enem letu po uveljavitvi tega odloka pripravi predlog plana razvoja in vzdrževanja občinskih cest iz prvega odstavka 12. člena tega odloka.
64. člen
(odredba in pravilnik)
Odredbo o določitvi občinskih cest in njihovi kategorizaciji iz 5. člena tega odloka sprejme mestni svet en mesec po sprejemu tega odloka.
Pravilnik iz 32., 33. in 34. člena tega odloka sprejme mestni svet v roku treh mesecev po sprejemu tega odloka.
65. člen
(legalizacija priključkov)
Investitorji in njihovi pravni nasledniki, ki so zgradili priključek nekategorizirane ceste na občinsko cesto brez predpisanega dovoljenja upravnega organa, morajo vložiti vlogo za pridobitev tega dovoljenja pri upravnem organu najkasneje v enem letu po uveljavitvi tega odloka. Po preteku tega roka se uveljavijo ukrepi iz 41. člena tega odloka.
66. člen
(prilagoditev neprometnih znakov)
Neprometni znaki, ki so postavljeni ob občinskih cestah na podlagi dovoljenja iz drugega odstavka 106. člena zakona o cestah (Uradni list SRS, št. 38/81, 7/86 in 37/87), se morajo prilagoditi določbam 52. in 53. člena tega odloka in določbam novega predpisa o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah najkasneje v petih letih po uveljavitvi tega predpisa.
Za neprometne znake, ki so postavljeni brez dovoljenja iz drugega odstavka 106. člena zakona o cestah (Uradni list SRS, št. 38/81, 7/86 in 37/87) morajo stranke pridobiti dovoljenje v roku treh mesecev, v nasprotnem primeru se neprometni znak odstrani na stroške stranke. Neprometni znaki postavljeni v nasprotju s pogoji, določenimi v dovoljenju, se odstranijo v roku treh mesecev po uveljavitvi tega odloka.
67. člen
(vpis v zemljiško knjigo)
Zemljišče, ki je bilo do uveljavitve tega odloka uporabljeno za gradnjo ali rekonstrukcijo občinske ceste, pa ni bilo vpisano v zemljiško knjigo kot družbena lastnina, se vpiše v zemljiško knjigo kot javno dobro po skrajšanem postopku brez zemljiškoknjižne listine ne glede na svojo vrednost.
Prejšnji lastniki zemljišč iz prejšnjega odstavka tega člena, ki za svoje zemljišče še niso prejeli odškodnine, jo imajo pravico zahtevati v skladu z zakonom.
68. člen
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o gospodarjenju z javnimi potmi (Uradni list SRS, št. 30/87).
69. člen
(začetek veljavnosti odloka)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 391-1/00-2
Ljubljana, dne 10. julija 2000.
Županja
Mestne občine Ljubljana
Viktorija Potočnik l. r.