Uradni list

Številka 67
Uradni list RS, št. 67/2000 z dne 28. 7. 2000
Uradni list

Uradni list RS, št. 67/2000 z dne 28. 7. 2000

Kazalo

3189. Pravilnik o varstvu pri delu v Carinski upravi Republike Slovenije, stran 8444.

Na podlagi drugega odstavka 57. člena zakona o carinski službi (Uradni list RS, št. 56/99) izdaja minister za finance
P R A V I L N I K
o varstvu pri delu v Carinski upravi Republike Slovenije
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem pravilnikom se v skladu s predpisi o varnosti in zdravju pri delu za specifične potrebe Carinske uprave Republike Slovenije (v nadaljevanju: CURS) določajo organizacija in izvajanje varstva pri delu, medsebojne obveznosti in odgovorne osebe za varnost pri delu na posameznih ravneh CURS.
2. člen
CURS je kot delodajalec dolžna zagotoviti varnost in zdravje delavcev pri delu in v zvezi z delom. V ta namen mora CURS izvajati ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev, vključno s preprečevanjem nevarnosti pri delu, obveščanjem in usposabljanjem delavcev, z ustrezno organiziranostjo, ter zagotavljati potrebna materialna sredstva.
II. ORGANIZACIJA IN IZVAJANJE VARSTVA PRI DELU
1. Nevarne snovi in ionizirajoča sevanja
3. člen
Z nevarnimi snovmi, ki so kot take opredeljene v predpisih o varnosti in zdravju pri delu, lahko ravnajo le za to pooblaščeni delavci, ki so pred pričetkom dela z nevarnimi snovmi ter kasneje na vsaki dve leti opravili usposabljanje in preizkus znanja o ravnanju z nevarnimi snovmi.
Generalni direktor CURS v okviru svojih pooblastil zagotovi enotno izvajanje varnostnih ukrepov v zvezi z ravnanjem z nevarnimi snovmi v skladu s predpisi s tega področja.
4. člen
Z viri ionizirajočih sevanj lahko delajo le delavci, za katere je bilo na zdravstvenem pregledu ugotovljeno, da lahko delajo s temi viri.
Z viri ionizirajočih sevanj ne smejo delati ženske med nosečnostjo in matere, ki dojijo.
5. člen
O vsaki predvideni nabavi in tudi o vsakem prejemu virov ionizirajočih sevanj, ki se bodo uporabljali pri delu, je treba obvestiti Službo varstva pri delu pri Generalnem carinskem uradu (v nadaljevanju: služba varstva pri delu).
2. Delo na železniškem območju
6. člen
Delavci, ki delajo na železniškem območju, morajo pred pričetkom dela na železniškem območju ter kasneje vsaki dve leti opraviti usposabljanje in preizkus znanja za varno delo na železniškem območju.
3. Osebna varovalna oprema
7. člen
Generalni direktor CURS zagotovi, da se v skladu s predpisanimi kriteriji določijo delovna mesta in dela, pri katerih je potrebno uporabljati osebno varovalno opremo, vrsta, rok trajanja, način uporabe, izdajanje, vračanje in vzdrževanje te opreme.
4. Sredstva za delo
8. člen
Vsa nova delovna oprema mora biti opremljena s tehnično dokumentacijo, iz katere je razvidno, da ustreza predpisanim varnostnim in zdravstvenim zahtevam.
9. člen
Z rednimi kontrolnimi pregledi je potrebno nadzirati:
rok pregleda v letih
– vire ionizirajočih sevanj                                          1
– dvigala                                                            1
– električne napeljave v zidanih objektih                            4
– električne napeljave v kovinskih objektih                          2
10. člen
Generalni direktor CURS v skladu s predpisi, ki urejajo to področje, zagotovi, da se delavci usposobijo za pravilno in varno uporabo delovne opreme ter seznanijo z nevarnostmi, ki se lahko pojavijo pri uporabi takšne opreme.
11. člen
Sektor za investicije, ki je zadolžen za izvedbo investicijskih del, predloži službi varstva pri delu idejni projekt in projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnje ter rekonstrukcije delovnih in pomožnih prostorov.
5. Električni tok
12. člen
Delavci CURS med delovnim časom ne smejo posegati v električne napeljave, opremo in naprave.
Določba prejšnjega odstavka ne velja za:
– vzdrževalce elektrotehniške stroke, ki imajo strokovno izobrazbo elektro smeri;
– vzdrževalce, ki nimajo strokovne izobrazbe elektro smeri, kadar menjavajo talilne vložke nizkonapetostnih uvojnih varovalk, ob izpolnjevanju pogojev, določenih v 13. členu tega pravilnika.
13. člen
Vzdrževalci, ki nimajo strokovne izobrazbe elektro smeri, lahko menjavajo talilne vložke nizkonapetostnih uvojnih varovalk, če so bili poučeni o:
– nevarnostih električnega toka,
– delovanju električnega toka na človeka,
– virih nevarnosti električnega toka,
– zaščitnih ukrepih pred previsoko napetostjo dotika,
– menjavanju talilnih vložkov, varnostnih ukrepih, pogojih in načinu zamenjave.
Po končanem poučevanju iz prejšnjega odstavka, ki ga organizira služba varstva pri delu, morajo vzdrževalci opraviti preizkus znanja.
14. člen
Delavci CURS med delovnim časom ne smejo opravljati menjave talilnih vložkov NV (nožastih) varovalk.
15. člen
Delavci CURS morajo takoj prijaviti neposrednemu nadrejenemu vodji vsako okvaro in pomanjkljivost, ki so jo opazili na električnih napravah, električni opremi in električni inštalaciji.
6. Kajenje
16. člen
Zaradi zagotavljanja zdravstvenega in požarnega varstva delavcev je prepovedano kajenje:
– v skladiščih,
– v prostorih, kjer delajo nekadilci,
– v prostorih, ki so namenjeni stikom s strankami,
– pri pregledu blaga in potnikov,
– v sistemskih sobah,
– v vložiščih,
– v arhivih,
– v carinskem laboratoriju,
– pri jemanju vzorcev,
– pri ravnanju z nevarnimi snovmi,
– v prostorih, kjer se nahajajo vzorci,
– v prostorih, kjer se nahajajo nevarne snovi,
– v prostorih z električnimi agregati,
– v dvigalih,
– v plinskih postajah,
– v kurilnicah.
17. člen
Kajenje je dovoljeno le v tistih prostorih, ki jih določi:
– vodja izpostave za prostore izpostave,
– direktor carinskega urada za prostore carinskega urada,
– generalni direktor za prostore Generalnega carinskega urada.
18. člen
Vsak zaposleni lahko v skladu z zakonom uveljavlja pravico do dela v prostorih, kjer zrak ni onesnažen s tobačnim dimom.
7. Usposabljanje in preverjanje usposobljenosti za varno opravljanje del
19. člen
Vsak delavec mora biti ob sklenitvi delovnega razmerja, ob razporeditvi na delovno mesto s povečano nevarnostjo poškodb in zdravstvenih okvar, ob uvajanju nove tehnologije in novih sredstev za delo ter ob spremembi v delovnem procesu, ki lahko povzroči spremembo varnosti pri delu, ustrezno usposobljen po programu teoretičnega in praktičnega usposabljanja za varno opravljanje del, ki ga sprejme generalni direktor CURS.
20. člen
Teoretično usposabljanje delavcev po programu teoretičnega in praktičnega usposabljanja za varno opravljanje del izvaja služba varstva pri delu, tako da pripravi seminarje ali pisno gradivo, ki ga vodje notranjih organizacijskih enot vročijo delavcem. Pomoč in razlago pri samoizobraževanju nudi delavcu vodja notranje organizacijske enote, na željo delavca pa tudi služba varstva pri delu.
Praktično usposabljanje delavcev po programu teoretičnega in praktičnega usposabljanja za varno opravljanje del izvaja vodja notranje organizacijske enote.
Usposabljanje delavcev, ki opravljajo specifična dela, lahko izvajajo tudi zunanje ustanove.
21. člen
Preizkus teoretične in praktične usposobljenosti za varno delo izvaja služba varstva pri delu.
Preizkus usposobljenosti delavcev, ki se usposabljajo na podlagi tretjega odstavka prejšnjega člena tega pravilnika, mora biti vključen v navedeno usposabljanje.
22. člen
Preizkus usposobljenosti je v pisni obliki. Šteje se, da je delavec uspešno opravil preizkus usposobljenosti, če je pravilno odgovoril na 75% zastavljenih vprašanj.
Delavec, ki preizkusa usposobljenosti ne opravi, je preizkus dolžan ponoviti. Ob tem mu na njegovo željo nudita potrebno pomoč vodja notranje organizacijske enote in služba varstva pri delu.
Če delavec ponovno ne pokaže zadostnega znanja iz varnosti pri delu ali opravljanje preizkusa usposobljenosti odkloni, se v skladu z zakonom izvede postopek ugotavljanja, ali je delavec po delovnih in strokovnih kvalitetah še primeren za opravljanje dela.
V primeru odklonitve opravljanja preizkusa usposobljenosti se poda tudi zahteva za uvedbo disciplinskega postopka.
23. člen
Obvezne občasne preizkuse teoretične in praktične usposobljenosti za varno delo morajo vsake dve leti opravljati delavci, ki delajo na delovnih mestih s povečano nevarnostjo poškodb in zdravstvenih okvar. Ta delovna mesta so določena v izjavi o varnosti z oceno tveganja iz 30. člena tega pravilnika.
24. člen
V primeru nove sklenitve delovnega razmerja, pri razporeditvi na delovno mesto s povečano nevarnostjo poškodb in zdravstvenih okvar, ob uvajanju nove tehnologije in novih sredstev za delo ter ob spremembi v delovnem procesu, ki lahko povzroči spremembo varnosti pri delu, mora carinski urad obvestiti službo varstva pri delu, da bo lahko ta izvršila teoretično usposabljanje in preizkus usposobljenosti.
8. Zdravstveni pregledi
25. člen
Predhodni zdravstveni pregled se mora opraviti:
– pred prvim sprejemom na delo,
– po prekinitvi dela, daljši od 6 mesecev,
– po hujši bolezni ali težji poškodbi,
– pred razporeditvijo na delovno mesto, na katerem bo delavec opravljal dela vzdrževalca, delal z viri ionizirajočih sevanj, poklicno vozil motorna vozila, nosil orožje ali ravnal z orožjem, ter pred razporeditvijo na delovna mesta, ki so z izjavo o varnosti z oceno tveganja iz 30. člena tega pravilnika določena kot delovna mesta s povečano nevarnostjo poškodb in zdravstvenih okvar.
26. člen
Obdobni zdravstveni pregled morajo opraviti:
– vsako leto: delavci, ki delajo z viri ionizirajočih sevanj, vzdrževalci, delavci, ki poklicno vozijo motorna vozila, in delavci, ki nosijo orožje ali ravnajo z orožjem;
– vsaki dve leti: delavci na delovnih mestih, ki so z izjavo o varnosti z oceno tveganja iz 30. člena tega pravilnika določena kot delovna mesta s povečano nevarnostjo poškodb in zdravstvenih okvar.
Na predhodne in obdobne zdravstvene preglede pošilja delavce carinskega urada carinski urad, delavce Generalnega carinskega urada pa Generalni carinski urad.
9. Obravnava poškodb pri delu
27. člen
Delovni prostori morajo biti opremljeni z omaricami prve pomoči. Za opremljenost omarice prve pomoči je odgovoren vodja notranje organizacijske enote.
28. člen
Delavec mora vsako poškodbo pri delu takoj in pisno prijaviti vodji notranje organizacijske enote. To mora storiti tudi v primeru, ko mu zdravniška pomoč ni bila potrebna. Če poškodbe delavec ni sposoben prijaviti sam, morajo to storiti ožji sodelavci.
Vodja notranje organizacijske enote mora raziskati vsako poškodbo delavca pri delu in o tem takoj obvestiti direktorja carinskega urada oziroma generalnega direktorja, ta pa obvesti službo varstva pri delu. Hujše nesreče razišče skupaj s službo varstva pri delu.
Prijavo poškodbe pri delu na predpisanem obrazcu v petih izvodih izpolni vodja notranje organizacijske enote.
29. člen
O vsaki smrtni poškodbi pri delu, poškodbi pri delu, zaradi katere je delavec nezmožen za delo najmanj tri zaporedne delovne dni, kolektivni nezgodi ali nevarnem pojavu mora vodja notranje organizacijske enote takoj obvestiti direktorja carinskega urada oziroma generalnega direktorja, ki obvesti službo varstva pri delu. Služba varstva pri delu mora poškodbo takoj prijaviti inšpekciji dela. V primeru, da delavci službe varstva pri delu niso dosegljivi, direktor oziroma generalni direktor sam obvesti inšpekcijo dela.
O vsaki smrtni poškodbi pri delu mora direktor carinskega urada oziroma generalni direktor takoj obvestiti tudi pristojni organ policije.
10. Izjava o varnosti z oceno tveganja
30. člen
V izjavi o varnosti z oceno tveganja, ki jo izda generalni direktor CURS, se določijo način in ukrepi za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu ter delovna mesta s povečano nevarnostjo poškodb in zdravstvenih okvar.
Ocena tveganja je sestavni del izjave o varnosti.
III. MEDSEBOJNE OBVEZNOSTI IN ODGOVORNE OSEBE ZA VARNOST PRI DELU NA POSAMEZNIH RAVNEH
31. člen
Nosilci pravic in obveznosti na področju varnosti pri delu so:
– služba varstva pri delu,
– generalni direktor,
– direktorji carinskih uradov,
– vodje notranjih organizacijskih enot carinskih uradov,
– vodje sektorjev in službe generalnega direktorja v Generalnem carinskem uradu,
– vsi delavci CURS.
Obveščanje, soodločanje in posvetovanje s Sindikatom carinikov Slovenije (v nadaljevanju: sindikat) poteka v skladu z zakonom, kolektivno pogodbo in pogodbo o pogojih za sindikalno delo v organih carinske službe Republike Slovenije.
Nosilci pravic in obveznosti na področja varnosti pri delu se o vseh zadevah o varnosti pri delu medsebojno obveščajo in posvetujejo ter sodelujejo pri načrtovanju, izvajanju in notranjem nadzoru nad spoštovanjem predpisanih varnostnih ukrepov v posameznih carinskih uradih in Generalnem carinskem uradu.
1. Služba varstva pri delu
32. člen
Strokovne naloge v zvezi z zagotavljanjem varnosti pri delu opravlja služba varstva pri delu.
V okviru nalog iz prejšnjega odstavka služba varstva pri delu:
– organizira, usklajuje in usmerja varnost pri delu;
– svetuje pri urejanju varnosti pri delu in pripravlja splošne akte s področja varnosti pri delu;
– svetuje pri načrtovanju, izbiri, nakupu in vzdrževanju sredstev za delo;
– svetuje glede opreme delovnih mest in glede delovnega okolja;
– opravlja nadzor nad izvajanjem ukrepov za varno delo;
– spremlja stanje v zvezi s poškodbami pri delu in poklicnimi boleznimi ter boleznimi v zvezi z delom, odkriva vzroke zanje in pripravlja poročila s predlogi ukrepov;
– izvaja teoretično usposabljanje delavcev po programu teoretičnega in praktičnega usposabljanja za varno opravljanje del;
– izvaja preizkuse teoretične in praktične usposobljenosti za varno delo;
– obravnava in predlaga ukrepe za izboljšanje varnosti pri delu ter skrbi za pospeševanje varnosti pri delu;
– organizira, usklajuje in usmerja izvajanje nalog v zvezi z izvajanjem in zagotavljanjem varnosti pri delu;
– spremlja in preučuje stanje varnosti pri delu ter predlaga ukrepe za sanacijo neustreznih razmer;
– obravnava vsako prepoved dela, ki jo odredi vodja notranje organizacijske enote, in vsako odklonitev dela delavca skupaj z direktorjem carinskega urada oziroma generalnim direktorjem ter predlaga ukrepe za sanacijo neustreznih razmer;
– opravlja druge strokovne naloge v zvezi z varnostjo pri delu.
2. Generalni direktor
33. člen
Generalni direktor je odgovoren za:
– zakonitost pri opravljanju nalog v zvezi z izvajanjem in zagotavljanjem varnosti pri delu v CURS;
– nadziranje službe varstva pri delu, direktorjev carinskih uradov ter vodij sektorjev in službe generalnega direktorja Generalnega carinskega urada, da vsakdo v okviru svojih obveznosti skrbi za izvajanje nalog s področja varnosti pri delu;
– ustrezno organizacijo in delovanje službe varstva pri delu;
– izpolnjevanje obveznosti do inšpekcije dela;
– stalno medsebojno obveščanje in sodelovanje vseh nosilcev pravic in obveznosti na področju varnosti pri delu v CURS.
3. Direktorji carinskih uradov
34. člen
Direktorji carinskih uradov so odgovorni za izvajanje nalog v zvezi z varnostjo pri delu v carinskem uradu, predvsem pa morajo:
– skrbeti za zakonitost pri izvajanju nalog v zvezi z izvajanjem in zagotavljanjem varnosti pri delu;
– skrbeti za ustrezno obveščanje delavcev o stanju, problemih in programih sanacije varnosti pri delu;
– skrbeti za stalno medsebojno obveščanje in sodelovanje vseh nosilcev pravic in obveznosti na področju varnosti pri delu v carinskem uradu in obveščati o tem službo varstva pri delu;
– skrbeti za izvrševanje sklepov in drugih obveznosti, ki jih naloži inšpekcija dela ali druga inšpekcijska služba;
– obvestiti službo varstva pri delu o spremembi ali nadomestitvi predpisanega varnostnega ukrepa;
– nadzorovati vodje notranjih organizacijskih enot, da v okviru nalog na svojem delovnem mestu skrbijo za izvajanje in zagotavljanje varnosti pri delu;
– poročati službi varstva pri delu o stanju in problemih varnosti pri delu v carinskem uradu;
– poročati službi varstva pri delu o vsaki smrtni poškodbi pri delu, poškodbi pri delu, zaradi katere je delavec nezmožen za delo najmanj tri zaporedne delovne dni, kolektivni nezgodi in nevarnem pojavu;
– sodelovati s službo varstva pri delu v primeru intervencije inšpekcije dela;
– zagotavljati varstvo pravic delavca v zvezi z varnostjo pri delu.
4. Vodje notranjih organizacijskih enot carinskih uradov ter vodje sektorjev in službe generalnega direktorja generalnega carinskega urada
35. člen
Vodje notranjih organizacijskih enot carinskih uradov ter vodje sektorjev in službe generalnega direktorja Generalnega carinskega urada so odgovorni za varno delo svojih delavcev in za upoštevanje predpisanih varnostnih ukrepov, predvsem pa morajo:
– skrbeti, da delo v notranji organizacijski enoti organizirajo, vodijo in opravljajo tako, da se obenem izvaja in zagotavlja tudi varnost pri delu;
– izvajati praktično usposabljanje delavcev po programu teoretičnega in praktičnega usposabljanja za varno opravljanje del;
– skrbeti, da delavci pri delu namensko uporabljajo predvidene varnostne naprave in varovala ter predpisano osebno varovalno opremo;
– skrbeti, da delavci opravijo usposabljanje in preverjanje znanja za varno delo na železniškem območju, če se po njem gibljejo;
– prepovedati gibanje po železniškem območju tistim delavcem, ki niso bili na usposabljanju in niso opravili preizkusa znanja za varno delo na železniškem območju;
– poskrbeti, da delavci samostojno ne opravljajo, vodijo ali nadzorujejo del, dokler niso usposobljeni za varno delo in nimajo ustrezno opravljenega preizkusa znanja;
– nadzorovati, če delavci pri delu upoštevajo predpisane varnostne ukrepe;
– na upravičeno zahtevo delavca izvesti potrebne varnostne ukrepe; če tega zaradi materialnih ali kakršnih koli drugih vzrokov ne morejo storiti, o zahtevi takoj obvestijo direktorja oziroma generalnega direktorja in službo varstva pri delu;
– prepovedati delo, če se ugotovi, da je zaradi pomanjkljivosti ali neprimernih varnostnih ukrepov neposredno ogroženo življenje ali zdravje delavcev, ter o tem takoj obvestiti direktorja oziroma generalnega direktorja in službo varstva pri delu;
– prepovedati delo delavcu, dokler ta ni pripravljen upoštevati predpisanih varnostnih ukrepov;
– opozarjati delavce na nevarnosti, ki jim pretijo pri delu;
– skrbeti, da so navodila za varno delo in ostali splošni akti s področja varnosti pri delu delavcem vedno na razpolago;
– izpolniti prijavo o poškodbi delavca pri delu na predpisanem obrazcu;
– skrbeti, da je delovna oprema, ki jo je potrebno pregledovati in preizkušati, pregledana in preizkušena;
– skrbeti za zagotavljanje predpisane osebne varovalne opreme ter za vzdrževanje in hranjenje osebne varovalne opreme v kolektivni zadolžitvi;
– poročati direktorju oziroma generalnemu direktorju in službi varstva pri delu o vsakem nevarnem pojavu ter o stanju in problemih varnosti pri delu v svoji notranji organizacijski enoti;
– opravljati druge naloge v zvezi z izvajanjem in pospeševanjem varnosti pri delu, ki jih določi generalni direktor, direktor ali služba varstva pri delu;
– obvestiti službo varstva pri delu in direktorja oziroma generalnega direktorja o spremembi ali nadomestitvi predpisanega varnostnega ukrepa;
– vsakodnevno pregledovati delovne in pomožne prostore ter ustrezno ukrepati, če stanje ni zadovoljivo.
5. Delavci CURS
36. člen
Delavci CURS imajo v zvezi z varnostjo pri delu naslednje pravice:
– da jih vodje notranjih organizacijskih enot ob sklenitvi delovnega razmerja, ob premestitvi v drugo notranjo organizacijsko enoto, pri razporeditvi na delovno mesto s povečano nevarnostjo poškodb in zdravstvenih okvar, ob uvajanju nove tehnologije in novih sredstev za delo ter ob spremembi v delovnem procesu, ki lahko povzroči spremembo varnosti pri delu, ustrezno praktično usposobijo za varno opravljanje dela po programu teoretičnega in praktičnega usposabljanja za varno opravljanje del;
– da pri delu uporabljajo predpisane varnostne naprave in varovala;
– da pri delu uporabljajo predpisano osebno varovalno opremo;
– da delajo samo s tisto delovno opremo, ki je izdelana in vzdrževana tako, da omogoča varno delo;
– da pisno ali ustno takoj obvestijo vodjo notranje organizacijske enote o vsaki pomanjkljivosti, škodljivosti, okvari ali o drugem pojavu, ki bi lahko pri delu ogrozil njihovo zdravje in varnost ter zdravje drugih delavcev;
– da lahko v primeru, če pojavi iz prejšnje alinee niso bili odpravljeni ali če je delavec mnenja, da za odpravo ugotovljenih pojavov niso bili izvedeni ustrezni varnostni ukrepi, zahtevajo posredovanje inšpekcije dela in o tem obvestijo sindikat;
– da odklonijo delo, če predhodno niso bili seznanjeni z vsemi nevarnostmi ali škodljivostmi pri delu ali če delodajalec ni zagotovil predpisanega zdravstvenega pregleda;
– da odklonijo delo, če jim grozi neposredna nevarnost za življenje in zdravje, ker niso bili izvedeni predpisani varnostni ukrepi, in zahtevajo, da se nevarnost odpravi;
– da odklonijo delo, kadar delajo več kot poln delovni čas oziroma ponoči, če bi jim v skladu z mnenjem pooblaščenega zdravnika takšno delo poslabšalo zdravstveno stanje;
– da lahko v primeru, ko niso odpravljene nevarnosti ali se ne ravna v skladu z mnenjem pooblaščenega zdravnika, zahtevajo posredovanje inšpekcije dela in o tem obvestijo sindikat;
– da ob neposredni in neizogibni nevarnosti za življenje ali zdravje ustrezno ukrepajo, skladno s svojim znanjem in tehničnimi sredstvi, ki jih imajo na razpolago, in zapustijo nevarno delovno mesto, delovni proces oziroma delovno okolje; v takšnem primeru niso odgovorni za škodo, ki bi nastala zaradi njihovega delovanja, razen če škodo povzročijo naklepno ali iz hude malomarnosti.
37. člen
Delavci CURS imajo v zvezi z varnostjo pri delu naslednje obveznosti:
– svoje delo opravljajo, vodijo ali organizirajo tako, da ne pride do nevarnosti za njihovo življenje in zdravje ter za življenje in zdravje drugih;
– skrbijo za svojo lastno varnost in zdravje pri delu, kakor tudi varnost in zdravje drugih oseb, če je to odvisno od njihovega ravnanja;
– upoštevajo predpisane varnostne ukrepe, uporabljajo predpisana sredstva in opremo za osebno varnost pri delu ter se udeležujejo zdravstvenih pregledov;
– udeležujejo se organiziranih teoretičnih in praktičnih usposabljanj ter preverjanj znanja;
– uporabljajo predvidene varnostne naprave in varovala ter osebno varovalno opremo v skladu z njihovim namenom, z njimi ravnajo pazljivo in skrbijo, da so vedno v brezhibnem stanju;
– ne uporabljajo delovnih naprav, ki nimajo predvidenih varnostnih naprav in varoval, ter delovnih naprav, ki zaradi neustreznega vzdrževanja ogrožajo varnost pri delu;
– obvestijo vodjo notranje organizacijske enote, da želijo z delom prenehati, če se zaradi trenutnega psihofizičnega stanja ne čutijo sposobne za varno opravljanje dela;
– obvestijo vodjo notranje organizacijske enote o morebitni bolezni, ki bi lahko vplivala na njihovo varnost pri delu ali varnost drugih, in sicer ob nastopu dela oziroma pozneje, če se bolezen pojavi med zaposlitvijo;
– ves čas sodelujejo z vsemi nosilci pravic in obveznosti na področju varnosti pri delu, da se vzpostavijo varno delovno okolje in delovni pogoji ter izvedejo ukrepi inšpekcije dela.
IV. KONČNA DOLOČBA
38. člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 185-3/2000
Ljubljana, dne 19. julija 2000.
Zvonko Ivanušič l. r.
Minister
za finance