Uradni list

Številka 55
Uradni list RS, št. 55/2000 z dne 20. 6. 2000
Uradni list

Uradni list RS, št. 55/2000 z dne 20. 6. 2000

Kazalo

2546. Pravilnik o hrupu zrakoplovov, stran 7326.

Na podlagi 265. člena zakona o zračni plovbi (Uradni list SFRJ, št. 45/86, 24/88, 80/89, 29/90 in Uradni list RS, št. 58/93) izdaja minister za promet in zveze
P R A V I L N I K
o hrupu zrakoplovov
1. člen
(obseg urejanja)
Ta pravilnik določa in ureja največje dovoljene jakosti hrupa zrakoplovov, pogoje za izdajo spričevala o hrupu, obveznosti v zvezi s spričevalom o hrupu, postopke za vrednotenje hrupa zrakoplovov in omejitve uporabe zrakoplovov glede na hrup, ki ga povzročajo.
2. člen
(pomen izrazov)
Posamezni izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen, če iz besedila ne izhaja drugače:
1. Letalo (Aeroplane) je zrakoplov na motorni pogon, težji od zraka, ki dobi vzgon v letu predvsem od aerodinamičnih reakcij na njegove površine.
2. Zrakoplov (Aircraft) je vsaka naprava, ki se lahko obdrži v atmosferi zaradi reakcije zraka, razen reakcije zraka na zemeljsko površino.
3. Pomožna pogonska enota – APU (Auxiliary power unit) je samostojna pogonska naprava na zrakoplovu, ki daje električno/pnevmatsko moč zrakoplovu v času operacij na tleh.
4. Obtočno razmerje motorja (By-pass ratio) je razmerje med maso zraka, ki teče skozi obtočne – vzporedne kanale plinskega turbinskega motorja, in maso zraka, ki teče skozi njegove zgorevalne komore; izračunano pri največjem potisku, ko motor miruje, v mednarodni standardni atmosferi na nivoju morske gladine.
5. Izpeljana enačica zrakoplova (Derived version of an aircraft) je zrakoplov, ki je s stališča plovnosti podoben prototipu, za katerega je bilo izdano spričevalo o hrupu, vendar so bile kasneje na njem izvršene konstrukcijske spremembe, ki lahko škodljivo vplivajo na njegovo karakteristiko hrupa.
6. Podzvočno letalo (Subsonic aeroplane) je letalo, ki ne more vzdrževati vodoravnega leta s hitrostjo, ki je večja kot 1 Mach.
7. Letalski standard – hrup je minimalna zahteva v zvezi s hrupom zrakoplovov, kot izhaja iz priloge številka 01 – zahteve in postopki, ki je sestavni del tega pravilnika.
8. Čikaška konvencija je Konvencija o mednarodnem civilnem letalstvu, ki je bila na voljo za podpis v Čikagu 7. decembra 1944 ter vključuje vsako prilogo, sprejeto na podlagi 90. člena omenjene konvencije, in vsako spremembo prilog ali konvencije v skladu z njenim 90. in 94. členom, če veljajo za Republiko Slovenijo.
3. člen
(spričevalo o hrupu)
(1) Uprava Republike Slovenije za zračno plovbo (v nadaljevanju: URSZP) izda spričevalo o hrupu za zrakoplov, katerega hrup ne presega mejnih vrednosti, ki so določene v skladu s tem pravilnikom.
(2) Spričevalo o hrupu mora vsebovati:
a) podatke o državi registracije zrakoplova, oznako državne pripadnosti in registrsko oznako zrakoplova;
b) serijsko številko izdelave ter vrsto in model zrakoplova, kot tudi ustrezne podatke o vgrajenih motorjih in propelerjih;
c) največjo vzletno maso zrakoplova, pri kateri je bila izkazana skladnost glede hrupa zrakoplova v skladu z določbami tega pravilnika;
d) vse tehnične karakteristike zrakoplova, ki vplivajo na raven hrupa, ki ga zrakoplov oddaja v okolje;
e) morebitne spremembe, ki so bile na zrakoplovu opravljene z namenom, da se izpolnijo zahteve glede ravni dovoljenega hrupa;
f) morebitne operativne omejitve, ki so bile določene za zrakoplov z namenom, da se izpolnijo zahteve glede ravni dovoljenega hrupa;
g) vrednosti povprečne ravni hrupa na referenčnih merilnih točkah, ki so bile izmerjene na podlagi določb tega pravilnika in ne presegajo največjih dovoljenih vrednosti iz tega pravilnika. Ta zahteva velja za letala, za katera je bila vloga za certifikacijo prototipa vložena 6. oktobra 1977 ali kasneje, in za helikopterje, za katere je bila vloga za certifikacijo prototipa vložena 1. januarja 1985 ali kasneje;
h) navedbo ustreznega poglavja iz priloge številka 01 tega pravilnika, na podlagi katerega je bilo zrakoplovu izdano spričevalo o hrupu.
(3) Podatki iz točk b) do h) prejšnjega odstavka se morajo vnesti v Priročnik zrakoplova (Flight Manual).
(4) Spričevalo o hrupu ima lahko tudi obliko ločenega potrdila o izpolnjevanju zahtev glede hrupa ali ustrezne izjave, ki je zajeta v kakem drugem dokumentu, ki ga je odobrila država registracije zrakoplova, in za katerega se zahteva, da ga je treba hraniti na krovu zrakoplova. URSZP prizna veljavnost takih dokumentov, ki so jih izdali pristojni organi države registracije zrakoplova, če vsebujejo podatke, ki so navedeni v drugem odstavku tega člena in če ugotovi, da zrakoplov izpolnjuje zahteve glede hrupa, ki so najmanj tako stroge, kot so standardi, ki jih določa ta pravilnik.
4. člen
(pogoji za izdajo spričevala o hrupu)
(1) Za zrakoplov, vpisan v Register zrakoplovov Republike Slovenije (v nadaljevanju: register zrakoplovov), za katerega do datuma uveljavitve tega pravilnika še ni bilo izdano spričevalo o plovnosti, mora njegov lastnik ob preverjanju plovnosti zrakoplova dokazati, da izpolnjuje zahteve glede hrupa po tem pravilniku. Smiselno enako velja za vsak drug zrakoplov ob podaljševanju njegove plovnosti, za katerega je bilo spričevalo o plovnosti že izdano, pa so bile na njem izvedene spremembe, ki lahko vplivajo na raven hrupa, ki ga oddaja zrakoplov.
(2) Če obstaja utemeljen dvom o pravilnosti izkazanih vrednosti hrupa za posamezen tip zrakoplova, lahko URSZP te vrednosti preveri in zahteva, da lastnik zrakoplova dokaže, da zrakoplov izpolnjuje zahteve glede hrupa po tem pravilniku.
(3) Če hrup preverjanega zrakoplova ne prekoračuje mejnih vrednosti hrupa, ki so določene v skladu z določbami tega pravilnika, izda URSZP za tak zrakoplov ustrezno spričevalo o hrupu.
(4) Če URSZP med preverjanjem letalnih sposobnosti izpeljane enačice zrakoplova, ki ima spričevalo o hrupu za osnovni tip zrakoplova, ugotovi, da so na njem izvedene konstrukcijske spremembe, ki so zlasti z vidika izdelave zrakoplova, moči motorjev ali mase zrakoplova takšne, da dopuščajo dvom o ohranjanju ravni hrupa zrakoplova, mora lastnik takega zrakoplova URSZP predložiti dokazilo, da ostaja hrup v mejah zahtev tega pravilnika.
(5) Spričevala o hrupu zrakoplova, ki jih izdajo druge države, se priznavajo za enakovredna spričevalom o hrupu, ki jih izdaja URSZP, če vsebujejo predpisi druge države o hrupu vsaj enako stroge zahteve glede mejnih vrednosti hrupa in glede postopka preverjanja, kot jih določa ta pravilnik.
5. člen
(ukrepi v primeru dvoma ali neizpolnjevanja zahtev glede dovoljenega hrupa)
(1) Če obstaja za zrakoplov, za katerega je že bilo izdano spričevalo o hrupu, dvom o izpolnjevanju zahtev glede dovoljenega hrupa v skladu z določbami tega pravilnika, se mora URSZP, zlasti ob ponovnem preverjanju plovnosti takega zrakoplova, prepričati, da ni prehrupen, oziroma odrediti, da se dejanski hrup zrakoplova ugotovi na podlagi določb tega pravilnika. Lastnik zrakoplova mora URSZP dokazati, da je hrup zrakoplova še vedno v mejah zahtev tega pravilnika.
(2) Če preverjanje izpolnjevanja zahtev glede dovoljenega hrupa iz prejšnjega odstavka pokaže, da zrakoplov, za katerega je bilo izdano spričevalo o hrupu, ne izpolnjuje predpisanih zahtev, URSZP razveljavi izdano spričevalo o hrupu.
6. člen
(pogoji glede hrupa)
(1) Na ozemlju Republike Slovenije se sme uporabljati zrakoplov le, če izpolnjuje zahteve glede hrupa po določbah tega pravilnika, če je vpisan v register zrakoplovov in je zanj URSZP izdala spričevalo o hrupu.
(2) Tuj zrakoplov mora glede hrupa izpolnjevati naslednja pogoja:
a) spričevalo o hrupu tujega zrakoplova je URSZP priznala v skladu z določbami tega pravilnika, pod pogojem, da se v državi registracije tujega zrakoplova priznavajo slovenska spričevala o hrupu (pogoj vzajemnosti), in da
b) hrup tujega zrakoplova ne presega vrednosti hrupa, določenih s tem pravilnikom.
(3) Določbe prvega odstavka tega člena se ne uporabljajo za zrakoplove, za katere je URSZP izdala dovoljenje za enega ali več letov ali za začasno uporabo v skladu s 7. ali 8. členom tega pravilnika. V vsakem primeru se dovoli vzlet zrakoplovu, da lahko zapusti slovensko ozemlje.
7. člen
(izjeme za posamezne lete, če ni izdano spričevalo o hrupu)
(1) Na vlogo prosilca URSZP lahko izjemoma izda dovoljenje za enega ali več letov z zrakoplovom, za katerega ni bilo izdano spričevalo o hrupu, če:
a) to narekuje varstvo javnega interesa, kot na primer prevoz bolnikov, oskrba divjadi, gašenje požarov, zatiranje škodljivcev;
b) je to potrebno za izvajanje akrobatskih letov in je URSZP v tem dovoljenju določila dodatne zahteve za varstvo javnega interesa, zlasti glede zaščite pred hrupom, ki jih mora izvajalec upoštevati pri izvajanju letenja;
c) gre za zrakoplov, katerega ohranitev narekuje zgodovinski interes.
(2) Za zrakoplov, ki je že vpisan v register zrakoplovov in na katerem so bile opravljene spremembe za zmanjšanje hrupa, lahko URSZP, na vlogo njegovega lastnika, izjemoma izda dovoljenje za letenje, če preverjanja izpolnjevanja predpisanih zahtev za hrup tega zrakoplova ni bilo mogoče opraviti zaradi neustreznih meteoroloških pogojev, v katerih ni bilo mogoče izvesti vseh predpisanih meritev (na primer temperaturni pogoji, veter). Tako dovoljenje se omeji na čas največ enega meseca od datuma izdaje.
(3) Vloga za izdajo dovoljenja iz tega člena mora vsebovati zlasti naslednje podatke:
a) tip zrakoplova;
b) oznako državne pripadnosti in registrsko oznako zrakoplova;
c) čas vzleta oziroma obdobje, v katerem se nameravajo izvajati leti;
d) kraj vzleta, namembni kraj in pot oziroma območje letenja;
e) namen leta oziroma letov;
f) razlog, zaradi katerega zrakoplovu ni bilo izdano spričevalo o hrupu.
V vlogi mora prosilec izkazati tudi javni interes za izvedbo leta iz točke a) prvega odstavka tega člena.
(4) Dovoljenja iz tega člena se izdajajo s časovnimi omejitvami, s posebnimi pogoji, z dodatnimi zahtevami in z možnostjo njihovega preklica v obsegu, kot je to potrebno za omejitev hrupa na najmanjšo možno mero.
(5) Dovoljenje iz tega člena ne nadomešča spričevala o hrupu zrakoplova, ki se izda v skladu z določbami tega pravilnika.
8. člen
(zahteve in izjeme za letala, ki se ne uvrščajo v eno od poglavij iz priloge številka 01 tega pravilnika)
(1) Propelerska letala in podzvočna reaktivna letala, z izjemo letal iz 14. člena tega pravilnika, ki jih ni mogoče razporediti v eno od poglavij, določenih v prilogi številka 01 tega pravilnika, morajo ustrezati najmanj standardom iz 2. ali 6. poglavja priloge številka 01 tega pravilnika.
(2) Za letala iz prejšnjega odstavka, ki ne izpolnjujejo pogojev iz prejšnjega odstavka, veljajo naslednje omejitve in izjeme:
a) v register zrakoplovov se lahko vpišejo vsa propelerska letala, katerih največja dovoljena vzletna masa ne presega 5700 kg in se uporabljajo samo na slovenskem ozemlju;
b) od izpolnjevanja zahteve iz prvega odstavka tega člena se lahko izvzame letala zgodovinskega pomena;
c) URSZP lahko dovoli začasno uporabo letal, ki ne izpolnjujejo pogoja iz prvega odstavka tega člena, če se uporabljajo samo na slovenskem ozemlju;
d) URSZP lahko dovoli uporabo posebej načrtovanih propelerskih letal, ki ne izpolnjujejo pogojev iz prvega odstavka tega člena, če so izdelana v zelo majhnem številu in se uporabljajo za posebej določene ali izjemne namene, kot na primer za prevoz izjemno velikih tovorov, če se uporabljajo samo na slovenskem ozemlju ali pa na ozemljih držav, ki dovolijo uporabo takega letala.
9. člen
(obveznost imeti spričevalo o hrupu na krovu zrakoplova)
Vsak zrakoplov, ki je vpisan v register zrakoplovov in mu je URSZP izdala spričevalo o hrupu, mora imeti med letom na krovu spričevalo o hrupu. Če se z zrakoplovom namerava opraviti enega ali več letov z vzletom in pristankom na istem letališču, se lahko spričevalo o hrupu za ta zrakoplov zadrži na tem letališču in ni potrebno, da je na krovu zrakoplova.
10. člen
(obveznost predložitve spričevala o hrupu)
Vodja zrakoplova mora na zahtevo URSZP ali pooblaščene osebe predložiti na vpogled veljavno spričevalo o hrupu za zrakoplov, za katerega je dana zahteva.
11. člen
(prepoved izvršitve leta)
(1) Če URSZP ali pooblaščena oseba meni, da se namerava leteti ali da se leti z zrakoplovom v okoliščinah, s katerimi se kršijo določbe 6. člena tega pravilnika, lahko URSZP ali pooblaščena oseba prepove prevozniku ali vodji zrakoplova izvršitev takega leta, dokler niso izpolnjene zahteve, določene v prepovedi letenja, in dokler URSZP ali pooblaščena oseba ne prekliče take prepovedi.
(2) Za izvajanje pooblastil iz prejšnjega odstavka tega člena lahko URSZP ali pooblaščena oseba vstopi v zrakoplov in izvrši pregled.
12. člen
(omejitve pri novih vpisih v Register zrakoplovov)
V register zrakoplovov ni dovoljeno vpisati novega zrakoplova, če ne izpolnjuje predpisanih pogojev glede omejitev hrupa v skladu z določbami tega pravilnika.
13. člen
(omejitve pri novih vpisih reaktivnih letal v register zrakoplovov)
Ne glede na določbo prejšnjega člena velja za podzvočna reaktivna letala, da se lahko vpišejo v register zrakoplovov samo, če ustrezajo standardom iz 3. poglavja priloge številka 01 tega pravilnika.
14. člen
(omejitve pri uporabi reaktivnih letal in izjeme)
(1) Na slovenskem ozemlju ni dovoljena uporaba podzvočnih reaktivnih letal, katerih največja vzletna masa znaša 34.000 kg ali več, ali katerih notranja ureditev obsega več kot 19 sedežev za potnike, pri čemer v tem številu niso upoštevani sedeži, ki so namenjeni samo za posadko, če tem letalom ni bilo izdano spričevalo o hrupu na podlagi izpolnjevanja zahtev, ki so vsaj tako stroge, kot so standardi, določeni v 3. poglavju priloge številka 01 tega pravilnika.
(2) Določba prejšnjega odstavka se ne uporablja za:
a) letala z motorji, katerih obtočno razmerje je 2 ali več;
b) letala z motorji, katerih obtočno razmerje je manjše od 2, katerim je bilo izdano spričevalo o hrupu na osnovi izpolnjevanja zahtev, določenih v 2. poglavju priloge številka 01 tega pravilnika in jim je bilo izdano spričevalo o plovnosti za posamezno letalo po 1. aprilu 1970 ter niso starejša od 25 let;
c) določena letala iz držav v razvoju, ki so navedena v prilogi številka 03 – Izjeme, ki je sestavni del tega pravilnika, in jih uporabljajo letalski prevozniki, ki so navedeni v tej prilogi.
(3) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena, lahko URSZP izjemoma odobri uporabo letal za naslednja primera:
a) na nekomercialnih letih zaradi preverjanja izvedbe sprememb in obnovitvenih ali vzdrževalnih del na letalih;
b) če gre za letala zgodovinskega pomena.
15. člen
(priznavanje spričeval o hrupu in izjem)
(1) URSZP bo brez nadaljnjih ukrepov ob pogoju vzajemnosti priznala veljavnost spričevala o hrupu, ki ga je izdal pristojni organ države, članice Evropske unije.
(2) URSZP bo ob pogoju vzajemnosti priznala vse izjeme, sprejete na osnovi določb drugega odstavka prejšnjega člena, ki so jih odobrile države članice Evropske unije za zrakoplove, vpisane v svojih registrih civilnih zrakoplovov.
16. člen
(omejitve glede akrobatskega letenja)
URSZP lahko krajevno in časovno omeji akrobatsko letenje z letali, katerih raven hrupa, merjena v skladu z določbami 6. poglavja priloge številka 01 tega pravilnika, presega 72 dB, če se letenje izvaja na višinah pod 500 m nad terenom.
17. člen
(uporaba pomožnih pogonskih enot)
(1) Uporaba pomožnih pogonskih enot (APU), ki prekoračujejo mejne vrednosti hrupa, ki so določene v 9. poglavju priloge številka 01 tega pravilnika, je na slovenskih letališčih dopustna največ 30 minut pred načrtovanim časom vzleta in največ 30 minut po dejanskem času pristanka. Te omejitve veljajo tudi za delovanje pomožnih pogonskih enot, za katere vrednosti hrupa niso določene, oziroma za katere niso bile izmerjene, ne veljajo pa za delovanje pomožnih pogonskih enot, ki se uporabljajo v vzdrževalne namene.
(2) Za čas vzleta oziroma čas pristanka iz prejšnjega odstavka se šteje čas od vžiga do ugasnitve motorja oziroma motorjev zrakoplova.
18. člen
(prepoved uporabe zvočnikov)
Uporaba zvočnikov na zrakoplovu za namen reklamiranja je prepovedana.
19. člen
(priloge k pravilniku)
(1) Glede ugotavljanja hrupa zrakoplovov se skupaj s prilogo številka 01 tega pravilnika uporabljajo tudi postopki, določeni v Dodatkih 1-6 in Dopolnilih A-E k prilogi številka 01 tega pravilnika.
(2) Okvirna vsebina dodatkov in dopolnil iz prejšnjega odstavka je zajeta v prilogi številka 01 – Dodatki 1-6 in Dopolnila A-E, in je sestavni del tega pravilnika. Razdeljena je na smiselno enake vsebine kot priloga številka 01 k temu pravilniku.
(3) Določbe 3., 8., 10. in 11. poglavja priloge številka 01 tega pravilnika se uporabljajo samo za zrakoplove, za katere je pooblaščeni organ prejel vlogo za certifikacijo tipa ali izpeljane enačice zrakoplova do 1. julija 1996. Za vse zrakoplove, ki spadajo v 3., 8., 10. in 11. poglavje priloge številka 01 tega pravilnika, za katere je bila vloga za certifikacijo tipa ali izpeljane enačice zrakoplova prejeta na dan 1. julija 1996 ali kasneje, se za ugotavljanje izpolnjevanja zahtev glede dovoljenega hrupa zrakoplova uporabljajo Slovenski skupni letalski predpisi – S5-JAR 36 – Hrup zrakoplovov.
(4) Okvirna vsebina Slovenskih skupnih letalskih predpisov (S5-JAR 36) iz prejšnjega odstavka je zajeta v prilogi številka 02 – Slovenski skupni letalski predpisi S5-JAR 36 – Hrup zrakoplovov, ki je sestavni del tega pravilnika. Razdeljena je na vsebine, določene v prejšnjem odstavku tega člena.
(5) Glede hrupa zrakoplovov se glede zahtev iz tretjega in četrtega odstavka tega člena uporabljajo skupaj s prilogama številka 01 in 02 tega pravilnika tudi izvedbena navodila k JAR 36 (AMJ – JAR 36). Razdeljena so na izvedbena navodila, ki se nanašajo na vsebine, določene v tretjem in četrtem odstavku tega člena.
(6) V primeru nejasnosti glede razlage vsebine prilog številka 01 in 02 tega pravilnika, se uporabi kot pomoč originalna besedila Priloge številka 16 – I. del k Čikaški konvenciji ter Skupnih letalskih predpisov JAR 36 – Hrup zrakoplovov, skupaj z vsebinami iz drugega do petega odstavka tega člena.
(7) URSZP zagotavlja tekoče ažuriranje prilog k Čikaški konvenciji, JAR 36 in S5-JAR 36 in o stanju obvešča zainteresirane osebe na vlogo za ustrezno obvestilo.
(8) URSZP zagotavlja usklajevanje prilog tega pravilnika z mednarodnimi letalskimi standardi in z JAR 36.
(9) Celotna vsebina aktov iz tega člena, in sicer: Dodatkov 1-6 in Dopolnil A-E iz prvega odstavka tega člena, Slovenskih skupnih letalskih predpisov (S5-JAR 36) iz tretjega in četrtega odstavka tega člena, izvedbenih navodil k JAR 36 (AMJ-JAR 36) iz petega odstavka tega člena ter priloge številka 16 – I. del k Čikaški konvenciji in Skupnih letalskih predpisov JAR 36 – Hrup zrakoplovov iz šestega odstavka tega člena je dostopna na URSZP na vlogo zainteresirane osebe.
20. člen
(prehodna določba)
(1) Zrakoplovi, vpisani v register zrakoplovov, za katere velja določba 6. člena tega pravilnika in se uporabljajo samo na ozemlju Republike Slovenije, pa jim do dneva veljavnosti tega pravilnika ni bilo izdano spričevalo o hrupu, se lahko brez spričevala o hrupu uporabljajo najdlje do 1. januarja 2001.
(2) Izjeme, ki se nanašajo na uporabo podzvočnih reaktivnih letal iz drugega odstavka 14. člena tega pravilnika, veljajo do 1. aprila 2002.
21. člen
(veljavnost)
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 2630-13/98
Ljubljana, dne 30. maja 2000.
mag. Anton Bergauer l. r.
Minister
za promet in zveze
                                            Priloga številka 01

                       ZAHTEVE IN POSTOPKI

                             VSEBINA

I. del DEFINICIJE

II. del CERTIFIKACIJA HRUPA ZA ZRAKOPLOVE

1. POGLAVJE Splošne določbe

2. POGLAVJE Podzvočna reaktivna letala, za katera je bila vloga
za potrditev plovnosti za prototip prejeta pred 6. oktobrom 1977

2.1 Uporaba

2.2 Meritve hrupa

2.3 Točke za merjenje hrupa

2.4 Največje ravni hrupa

2.5 Uskladitve

2.6 Postopki pri preizkušanju

3. POGLAVJE

1. Podzvočna reaktivna letala, za katera je bila vloga za
potrditev plovnosti za prototip prejeta 6. oktobra 1977 ali
kasneje;

2. Propelerska letala z maso, večjo od 5.700 kg, za katera je
bila vloga za potrditev plovnosti za prototip prejeta 1. januarja
1985 ali kasneje in pred 17. novembrom 1988;

3. Propelerska letala z maso, večjo od 8.618 kg, za katera je
bila vloga za potrditev plovnosti za prototip prejeta 17.
novembra 1988 ali kasneje

3.1 Uporaba

3.2 Meritve hrupa

3.3 Referenčne točke za merjenje hrupa

3.4 Največje ravni hrupa

3.5 Uskladitve

3.6 Referenčni postopki za izdajanje spričeval o hrupu

3.7 Postopki pri preizkušanju

4. POGLAVJE

4.1 Nadzvočna letala, za katera je bila vloga za potrditev
plovnosti za prototip prejeta pred 1. januarjem 1975

4.2 Nadzvočna letala, za katera je bila vloga za potrditev
plovnosti za prototip prejeta 1. januarja 1975 ali kasneje

5. POGLAVJE Propelerska letala z maso, večjo od 5.700 kg, za
katera je bila vloga za potrditev plovnosti za prototip prejeta
pred 1. januarjem 1985

5.1 Uporaba

5.2 Meritve hrupa

5.3 Referenčne točke za merjenje hrupa

5.4 Največje ravni hrupa

5.5 Uskladitve

5.6 Referenčni postopki za izdajanje spričeval o hrupu

5.7 Postopki pri preizkušanju

6. POGLAVJE Propelerska letala, katerih masa ne presega 8.618 kg,
za katera je bila vloga za potrditev plovnosti za prototip
prejeta pred 17. novembrom 1988

6.1 Uporaba

6.2 Meritve hrupa

6.3 Največje ravni hrupa

6.4 Referenčni postopki za izdajanje spričeval o hrupu

6.5 Postopki pri preizkušanju

7. POGLAVJE Propelerska letala "STOL"

8. POGLAVJE Helikopterji

8.1 Uporaba

8.2 Meritve hrupa

8.3 Referenčne točke za merjenje hrupa

8.4 Največje ravni hrupa

8.5 Uskladitve

8.6 Referenčni postopki za izdajanje spričeval o hrupu

8.7 Postopki pri preizkušanju

9. POGLAVJE Vgrajene pomožne pogonske enote (APU) in skupni
sistemi zrakoplova med opreacijami na tleh

10. POGLAVJE Propelerska letala, katerih masa ne presega 8.618
kg, za katera je bila vloga za potrditev plovnosti za prototip
ali za izpeljano enačico prejeta 17. novembra 1988

10.1 Uporaba

10.2 Meritve hrupa

10.3 Referenčne točke za merjenje hrupa

10.4 Največje ravni hrupa

10.5 Referenčni postopki za izdajanje spričeval o hrupu

10.6 Postopki pri preizkušanju

11. POGLAVJE Helikopterji, katerih največja dovoljena vzletna
masa ne presega 2.730 kg

11.1 Uporaba

11.2 Meritve hrupa

11.3 Referenčna točka za merjenje hrupa

11.4 Največja raven hrupa

11.5 Referenčni postopek za izdajanje spričeval o hrupu

11.6 Postopki pri preizkušanju

III. del POSTOPKI ZA VREDNOTENJE TER NAVODILA IN ENAČBE ZA
RAČUNANJE HRUPA ZRAKOPLOVOV IN POMOŽNIH POGONSKIH ENOT

- DODATKI št. 1-6

- DOPOLNILA A-E

                             I. del

                           DEFINICIJE

Letalo. Zrakoplov na motorni pogon, težji od zraka, ki dobi vzgon
v letu predvsem od aerodinamičnih reakcij na njegove površine.

Zrakoplov. Vsaka naprava, ki se lahko obdrži v atmosferi zaradi
reakcije zraka, razen reakcije zraka na zemeljsko površino.

Dodatni sistemi zrakoplova. Tisti sistemi v zrakoplovu, ki
dobivajo svojo električno/pnevmatsko moč iz pomožne pogonske
enote v času operacij na tleh.

Pomožna pogonska enota (APU). Samostojna pogonska naprava na
zrakoplovu, ki daje električno/pnevmatsko moč zrakoplovu v času
operacij na tleh.

Obtočno razmerje motorja. Razmerje med maso zraka, ki teče skozi
obtočne - vzporedne kanale plinskega turbinskega motorja in maso
zraka, ki teče skozi njegove zgorevalne komore; izračunano pri
največjem potisku, ko motor miruje, v mednarodni standardni
atmosferi na nivoju morske gladine.

Izpeljana enačica zrakoplova. Zrakoplov, ki je s stališča
plovnosti podoben prototipu, za katerega je bilo izdano
spričevalo o hrupu, vendar so bile kasneje na njem izvršene
konstrukcijske spremembe, ki lahko škodljivo vplivajo na njegovo
karakteristiko hrupa.

Helikopter. Zrakoplov z motorjem, težji od zraka, ki dobiva med
letom oporo v zraku pretežno od reakcij zraka na enega ali več
rotorjev, ki jih poganja motor, na oseh, ki so v bistvu navpične.

Zunanja oprema (helikopter). Vsak instrument, mehanizem, del,
priprava, priključek ali dodatek, ki je pritrjen na ali štrli iz
zunanjosti helikopterja, vendar ne služi za uporabo ali vodenje
helikopterja med letom in ni del strukture helikopterja ali
njegovega motorja.

Jadralno letalo s pomožnim motorjem. Letalo, ki ima na voljo
motor, ki mu omogoča vodoravni let, ne more pa vzleteti z lastno
močjo.

Podzvočno letalo. Letalo, ki ne more vzdrževati vodoravnega leta
s hitrostjo, ki je večja kot 1 Mach.

STOL letalo. Letalo s propelerskim pogonom z upoštevanjem
največje dovoljene vzletne mase, ki je večja od 5.700 kg in ki
pri obratovanju v konfiguraciji kratkega vzleta in pristanka
potrebuje vzletno/pristajalno stezo dolžine največ 610 m, pri
čemer se ne upoštevajo zaustavljalne in proste površine.

Največja dovoljena vzletna masa. Največja dovoljena masa
zrakoplova, katere zrakoplov pri vzletu ne sme prekoračiti in
katero je proizvajalec za določen tip zrakoplova določil v
certifikatu tipa zrakoplova.

                             II. del

                CERTIFIKACIJA HRUPA ZA ZRAKOPLOVE

                  1. POGLAVJE - SPLOŠNE DOLOČBE

1.1 Urejeno v 1. členu tega pravilnika.

1.2 Urejeno v prvem odstavku 3. člena tega pravilnika.

1.3 Urejeno v drugem odstavku 3. člena tega pravilnika.

1.4 Urejeno v tretjem odstavku 3. člena tega pravilnika.

1.5 Urejeno v četrtem odstavku 3. člena tega pravilnika.

1.6 Urejeno v 5. členu tega pravilnika.

1.7 Če ni v tej prilogi drugače določeno, se mora pri določanju
veljavnosti standardov iz te priloge, uporabiti tisti datum, ko
je Uprava Republike Slovenije za zračno plovbo (v nadaljevanju:
URSZP) prejela vlogo za potrditev plovnosti za prototip ali
opravila kakšen drug enakovreden predpisan postopek, pri čemer se
upošteva določba iz točke 1.8.

1.8 Če čas od prejema vloge do izdaje spričevala o plovnosti za
prototip zrakoplova, ali v primeru, ko se ta postopek ne izvaja
vendar čas za potrditev plovnosti za prvi posamezni zrakoplov
določenega tipa preseže 5 let, mora URSZP za določanje
veljavnosti ustreznih standardov iz te priloge, uporabiti datum,
ki je 5 let pred datumom izdaje spričevala o plovnosti za
prototip ali v primeru, ko se ta postopek ne izvaja, 5 let pred
datumom izdaje spričevala o plovnosti za prvi posamezni zrakoplov
tega tipa, razen v posebnih primerih, ko poblaščeni organ določi,
da je ta čas lahko daljši od 5 let.

1.9 Dodatki številka 1-6 ter dopolnila A-E, na katera se nanašajo
napotila v posameznih točkah te priloge, so okvirno zajeti v III.
delu te priloge in se upoštevajo v skladu z določbami tega
pravilnika.

            2. POGLAVJE - PODZVOČNA REAKTIVNA LETALA,
   za katera je bila vloga za potrditev plovnosti za prototip
                  prejeta pred 6. oktobrom 1977

                           2.1 Uporaba

2.1.1 Standardi tega poglavja se uporabljajo za vsa podzvočna
letala, za katera je URSZP prejela vlogo za potrditev plovnosti
za prototip ali je opravila kak drug enakovreden predpisani
postopek pred 6. oktobrom 1977, razen za letala, ki:

a) pri največji dovoljeni masi za plovnost potrebujejo vzletno-
pristajalno stezo, dolgo 610 m ali manj, ali

b) jih poganja motor z obtočnim razmerjem 2 ali več in za katera
je bilo spričevalo o plovnosti za posamezen zrakoplov prvič
izdano pred 1. marcem 1972, ali

c) jih poganjajo motorji z obtočnim razmerjem 2 ali več in za
katera je pooblaščeni organ prejel vlogo za potrditev plovnosti
za prototip ali opravil kak drug enakovreden predpisani postopek
pred 1. januarjem 1969, in je bilo zanje prvič izdano spričevalo
o plovnosti za posamezno letalo pred 1. januarjem 1976.

2.1.2 Zahteve iz tega poglavja se uporabljajo tudi za vse
izpeljane enačice vseh letal, navedenih v 2.1.1 zgoraj, za katera
je pooblaščeni organ prejel vlogo za odobritev spremembe v
konstrukciji tipa ali opravil kak drug enakovreden postopek 26.
novembra 1981 ali kasneje.

                        2.2 Meritve hrupa

2.2.1 Mera za ovrednotenje hrupa mora biti dejansko zaznana raven
hrupa izražena v enotah EPNdB, kot je opisano v 1. dodatku III.
dela te priloge.

                   2.3 Točke za merjenje hrupa

2.3.1 Letalo, ki se preizkuša v skladu s postopkom preizkusa med
letom iz 2.6, ne sme presegati ravni hrupa, ki je določen v 2.4
na naslednjih točkah:

a) bočna (lateralna) točka za merjenje hrupa: točka na črti, ki
je vzporedna s srednjo črto vzletno-pristajalne steze in
oddaljena 650 m od nje ali ki je vzporedna s podaljšano srednjo
črto vzletno-pristajalne steze, kjer je raven hrupa največja pri
vzletu;

b) točka za merjenje hrupa pri preletu: točka na podaljšani
srednji črti vzletno-pristajalne steze in v razdalji 6,5 km od
začetka vzletnega zaleta;

c) točka za merjenje hrupa pri priletu: točka na tleh, na
podaljšani srednji črti vzletno-pristajalne steze, 120 m (395
čevljev) navpično pod potjo spuščanja 3 stoponje, ki se pričenja
v točki 300 m onstran praga. Na nivoju tal to odgovarja položaju
v razdalji 2.000 m od praga.

                    2.4 Največje ravni hrupa

2.4.1 Največje ravni hrupa letal, ki so našteta v 2.1.1, če so
ugotovljene v skladu z metodo za ovrednotenje hrupa iz 1. dodatka
III. dela te priloge, ne smejo presegati:

a) na bočni (lateralni) točki za merjenje hrupa in na točki za
merjenje hrupa pri priletu:

108 EPNdB za letala, ki imajo največjo dovoljeno vzletno maso
272.000 kg ali več; meja se zmanjšuje linearno z logaritmom mase
po stopnji 2 EPNdB pri razpolovitvi mase navzdol do 102 EPNdB pri
34.000 kg, nato ostane meja nespremenjena;

b) na točki za merjenje hrupa pri preletu

108 EPNdB za letala, ki imajo največjo dovoljeno vzletno maso
272.000 kg ali več; meja se zmanjšuje linearno z logaritmom mase
po stopnji 5 EPNdB pri razpolovitvi mase navzdol do 93 EPNdB pri
34.000 kg, nato ostane meja nespremenjena.

2.4.2 Največje ravni hrupa tistih letal, ki so navedena v 2.1.2,
če so ugotovljene v skladu z metodo za ovrednotenje hrupa v 1.
dodatku III. dela te priloge, ne smejo presegati naslednjih
vrednosti:

2.4.2.1 Na bočni (lateralni) točki za merjenje hrupa

106 EPNdB za letala, ki imajo največjo dovoljeno vzletno maso
400.000 kg ali več; meja se zmanjšuje linearno z logaritmom mase
do 97 EPNdB pri 35.000 kg, nato ostane meja nespremenjena.

2.4.2.2 Na točki za merjenje hrupa pri preletu:

a) Letala z dvema motorjema ali manj: 104 EPNdB za letala, ki
imajo največjo dovoljeno vzletno maso 325.000 kg ali več; meja se
zmanjšuje linearno z logaritmom mase po stopnji 4 EPNdB pri
razpolovitvi mase do 93 EPNdB, nato ostane meja nespremenjena.

b) Letala s tremi motorji: kot v a), vendar s 107 EPNdB za
letala, ki imajo največjo dovoljeno vzletno maso 325.000 kg ali
več;

ali

kot je določeno v 2.4.1 b), kar je manjše.

c) Letala s štirimi motorji ali več

Kot v 2.4.1. a), vendar s 108 EPNdB za letala z največjo
dovoljeno vzletno maso 325.000 kg ali več; ali

kot je določeno v 2.4.1 b), kar je manjše.

2.4.2.3 Na točki za merjenje hrupa pri priletu:

108 EPNdB za letala, ki imajo največjo dovoljeno vzletno maso 280
000 kg ali več; meja se zmanjšuje linearno z logaritmom mase do
101 EPNdB pri 35.000 kg, nato ostane meja nespremenjena.

                         2.5 Uskladitve

2.5.1 Če so največje dovoljene ravni hrupa prekoračene na eni ali
dveh merilnih točkah, velja:

a) vsota vseh prekoračitev ne sme presegati 4 EPNdB, z izjemo
štirimotornih letal, ki jih poganjajo motorji z obtočnim
razmerjem 2 ali več in za katera je pooblaščeni organ prejel
vlogo za potrditev plovnosti za prototip ali opravil kak drug
enakovreden predpisani postopek pred 1. decembrom 1969, pri
katerih vsota prekoračitev ne sme presegati 5 EPNdB;

b) nobena prekoračitev na katerikoli posamezni točki ne sme
presegati 3 EPNdB;

c) vsaka prekoračitev se mora kompenzirati z ustreznimi
zmanjšanji na drugi merilni točki ali točkah.

                  2.6 Postopki pri preizkušanju

2.6.1 Preizkusni postopek pri vzletu

2.6.1.1 Povprečni vzletni potisk motorjev* se uporablja od
pričetka vzleta do točke, ko je dosežena višina najmanj 210 m
(690 čevljev) nad vzletno-pristajalno stezo, nato pa se potisk ne
sme zmanjšati pod tisti potisk, ki omogoča ohraniti gradient
vzpenjanja vsaj 4 odstotke.
(* Vzletna moč motorja, ki predstavlja povprečno karakteristiko
serijsko proizvedenega motorja.)

2.6.1.2 Hitrost najmanj V2 + 19 km/h (V2 + 10 vozlov) je treba
doseči tako hitro, kot je to po vzletu mogoče, nato pa jo je
treba vzdrževati ves čas preizkusa za izdajanje potrdila o hrupu
pri vzletu.

2.6.1.3 Stalna konfiguracija vzleta, ki jo izbere prosilec/ka se
vzdržuje ves čas preizkusa za izdajanje potrdila o hrupu pri
vzletu, le da je podvozje lahko uvlečeno.

2.6.2 Preizkusni postopek pri priletu

2.6.2.1 Letalo mora biti stabilizirano in slediti drsni poti 3
stopinje + / - 0,5 stopinje.

2.6.2.2 Prilet se opravi s stabilizirano hitrostjo skozi zrak, ki
ne sme biti manjša kot 1,3 Vs + 19 km/h (1,3 Vs + 19 vozlov) s
stabilizranim potiskom med priletom, prek merilne točke, in
nadalje do normalnega dotika zemlje.

2.6.2.3 Konfiguracija letala mora biti z zakrilci za pristanek,
izvlečenimi največ kot je dovoljeno.

                           3. POGLAVJE

1. PODZVOČNA REAKTIVNA LETALA, za katera je bila vloga za
potrditev plovnosti za prototip prejeta 6. oktobra 1977 ali
kasneje

2. PROPELERSKA LETALA Z MASO, VEČJO OD 5.700 kg, za katera je
bila vloga za potrditev plovnosti

za prototip prejeta 1. januarja 1985 ali kasneje in pred

17. novembrom 1988

3. PROPELERSKA LETALA Z MASO, VEČJO OD 8.618 kg, za katera je
bila vloga za potrditev plovnosti za prototip prejeta 17.
novembra 1988 ali kasneje.

                           3.1 Uporaba

Opomba: - Glej dopolnilo E III. dela te priloge glede navodil za
razlago teh določb o uporabi.

3.1.1 Standardi iz tega poglavja se uporabljajo za:

a) vsa podzvočna reaktivna letala, vključno z njihovimi
izpeljanimi enačicami, razen letal, ki potrebujejo pri največji
dovoljeni masi za plovnost vzletno-pristajalno stezo** , dolgo
610 m ali manj, za katera je URSZP prejela vlogo za potrditev
plovnosti za prototip ali opravila kak drug enakovreden
predpisani postopek 6. oktobra 1977 ali kasneje;
(** Brez podaljška zaustavljanja in čistine.)

b) vsa propelerska letala, vključno z njihovimi izpeljanimi
enačicami, ki imajo največjo dovoljeno vzletno maso preko 5.700
kg (razen tistih, ki so opisani v 6.1.1), za katera je URSZP
prejela vlogo za potrditev plovnosti za prototip ali opravila kak
drug enakovreden predpisani postopek 1. januarja 1985 ali kasneje
in pred 17. novembrom 1988, razen kjer se uporabljajo zahteve iz
10. poglavja te priloge;

c) vsa propelerska letala, vključno z njihovimi izpeljanimi
enačicami, ki imajo največjo dovoljeno vzletno maso prek 9.000
kg, za katera je URSZP prejela vlogo za potrditev plovnosti za
prototip ali opravila kak drug enakovreden predpisani postopek
17. novembra 1988 ali kasneje.

3.1.2 Za letala opisana v točki 31.1 b) in c), se do 19. marca
2002 dovoljuje tudi uporabo zahtev za bočni (lateralni) hrup,
določenih v točki 3.3.1 a)1).

                        3.2 Meritve hrupa

3.2.1 Mera za ovrednotenje hrupa je dejansko zaznana raven hrupa,
izražena v enotah EPNdB, kot je opisano v 2. dodatku III. dela te
priloge.

             3.3 Referenčne točke za merjenje hrupa

3.3.1 Letalo, ki se preizkuša po teh standardih, ne sme preseči
ravni hrupa, ki so navedene v 3.4 na naslednjih točkah:

a) bočna (lateralna) referenčna točka za merjenje hrupa:

1) za reaktivna letala: točka na črti, ki je vzporedna s srednjo
črto vzletno-pristajalne steze in oddaljena od nje 450 m, kjer je
hrup najmočnejši pri vzletu;

2) za propelerska letala: točka na podaljšku srednje črte
vzletno-pristajalne steze 650 m navpično pod potjo vzpenjanja pri
polni moči motorja, kot je določeno v točki 3.6.2;

Opomba: - Merilna točka pri polni moči motorja pod potjo letenja
je alternativna bočna (lateralna) merilna točka za propelerska
letala.

b) referenčna točka za merjenje hrupa pri preletu: točka na
podaljšani srednji črti vzletno-pristajalne steze v razdalji 6,5
km od začetka vzletnega zaleta;

c) referenčna točka za merjenje hrupa pri priletu: točka na tleh
na podaljšani srednji črti vzletno-pristajalne steze v razdalji
2.000 m od praga. Na nivoju tal to odgovarja položaju 120 m (395
čevljev) navpično pod potjo spuščanja 3 stopinje, ki se pričenja
v točki, ki se nahaja 300 m onstran praga.

3.3.2 Točke za merjenje hrupa pri preizkusu

3.3.2.1 Če se točke za merjenje hrupa pri preizkusu ne nahajajo
na referenčnih točkah za merjenje hrupa, mora biti vsak popravek
za razliko v položaju opravljen na enak način kot popravki za
razlike med testno in referenčno potjo leta.

3.3.2.2 Uporabiti je treba zadostno število bočnih (lateralnih)
točk za merjenje hrupa, da se URSZP prikaže, da je bila največja
raven hrupa na primerni stranski črti nedvoumno ugotovljena. Pri
reaktivnih letalih je treba opraviti sočasne meritve na eni
testni točki za merjenje hrupa v simetričnem položaju na drugi
strani vzletno-pristajalne steze. Pri propelerskih letalih je
treba, zaradi nesimetričnega bočnega hrupa, opraviti sočasne
meritve na vsaki posamezni testni točki za merjenje hrupa v
simetričnih položajih (znotraj meja + / - 10 m, vzporedno z osjo
vzletno-pristajalne steze) na nasprotni strani vzletno-
pristajalne steze.

                    3.4 Največje ravni hrupa

3.4.1 Kadar se največje ravni hrupa ugotovijo v skladu z metodo
vrednotenja hrupa v 2. dodatku III. dela te priloge, ne smejo
presegati sledečih vrednosti:

3.4.1.1 Na bočni (lateralni) referenčni točki za merjenje hrupa

103 EPNdB za letala z največjo dovoljeno vzletno maso, za katero
se zahteva spričevalo o hrupu, 400.000 kg ali več; meja se
linearno zmanjšuje z logaritmom mase do

94 EPNdB pri 35 000 kg, nato ostane nespremenjena.

3.4.1.2 Na referenčni točki za merjenje hrupa pri preletu

a) Letala z dvema motorjema ali manj

101 EPNdB za letala z največjo dovoljeno vzletno maso, za katero
se zahteva spričevalo o hrupu, 385.000 kg ali več; meja se
linearno zmanjšuje z logaritmom mase letala po stopnji 4 EPNdB za
polovično maso do 89 EPNdB, nato ostane nespremenjena.

b) Letala s tremi motorji

Kot v a) vendar s 104 EPNdB za letala z največjo dovoljeno
vzletno maso 385.000 kg in več.

c) Letala s štirimi motorji ali več

Kot v a) vendar s 106 EPNdB za letala z največjo dovoljeno
vzletno maso 385.000 kg in več.

3.4.1.3 Na referenčni točki za merjenje hrupa pri priletu

105 EPNdB za letala z največjo dovoljeno vzletno maso, za katero
se zahteva spričevalo o hrupu,

280.000 kg ali več; meja se linearno zmanjšuje z logaritmom mase
letala do 98 EPNdB pri

35.000 kg, nato ostane nespremenjena.

3.4.2 Če se uporablja referenčna temperatura zunanjega zraka 15
stopinj C (glej 3.6.1.5 b)), je treba dodati k izmerjeni (in
prilagojeni) ravni hrupa, dobljeni na merilni točki pri preletu,
1 EPNdB, preden jo primerjamo z največjo ravnijo hrupa v 3.4.1.2.

                         3.5 Uskladitve

3.5.1 Če je največja raven hrupa prekoračena na eni ali dveh
merilnih točkah, velja:

a) vsota prekoračitev ne sme presegati 3 EPNdB;

b) prekoračitev na posamezni točki ne sme biti večja od 2 EPNdB;

c) vsako prekoračitev je treba nadomestiti z ustreznimi
zmanjšanji na drugi točki ali točkah.

              3.6 Referenčni postopki za izdajanje
                        spričeval o hrupu

3.6.1 Splošni pogoji

3.6.1.1 Referenčni postopki morajo ustrezati odgovarjajočim
zahtevam o plovnosti.

3.6.1.2 Izračune referenčnih postopkov in poti leta mora potrditi
URSZP.

3.6.1.3 Razen v pogojih, navedenih v 3.6.1.4, morajo biti
postopki za vzlet in prilet takšni, kot so opisani v 3.6.2
oziroma 3.6.3.

3.6.1.4 Če prosilec/ka dokaže, da konstrukcijske lastnosti letala
onemogočajo izvršitev leta v skladu z referenčnimi postopki,
definiranimi v 3.6.2 in 3.6.3, morajo referenčni postopki:

a) odstopati od referenčnih postopkov določenih v 3.6.2 in 3.6.3
samo v tolikšni meri, kolikor to zahtevajo tiste konstrukcijske
lastnosti, ki onemogočajo skladnost s postopki; in

b) biti odobreni s strani URSZP.

3.6.1.5 Referenčni postopki morajo biti izračunani za naslednje
referenčne atmosferske pogoje:

a) zračni tlak na nivoju morske gladine 1.013,25 hPa;

b) temperatura zunanjega zraka 25 stopinj C, t.j. ISA + 10
stopinj C, razen če tako presodi URSZP, se sme uporabljati
alternativna referenčna temperatura zunanjega zraka 15 stopinj C,
t.j. ISA;

c) relativna vlaga 70 odstotkov;

d) brezvetrje.

Opomba: - Referenčna atmosfera, izražena s temperaturo in
relativno vlago je homogena, če se uporablja za izračun
atmosferskih absorpcijskih koeficientov.

3.6.2 Referenčni postopek pri vzletu

3.6.2.1 Referenčna pot leta pri vzletu se izračuna na naslednji
način:

a) povprečni vzletni potisk ali moč motorjev se mora uporabljati
od začetka vzleta do točke, kjer je dosežena vsaj naslednja
višina nad nivojem vzletno-pristajalne steze:

- letala z dvema motorjema ali manj - 300m (985 čevljev);

- letala s tremi motorji - 260 m (855 čevljev);

- letala s štirimi motorji ali več - 210 m (690 čevljev);

b) ko se doseže relativna višina, ki je navedena v a) zgoraj,
potisk ali moč ne sme biti zmanjšana pod tisto, ki je potrebna,
da se ohrani:

1) gradient vzpenjanja 4 odstotke;

2) v primeru letal z več motorji, vodoravni let, kjer en motor ne
deluje;

upošteva se tisto, kar je večje, potisk ali moč;

c) za določitev nivoja bočnega (lateral) hrupa pri polni moči
motorjev, je potrebno referenčno pot leta računati na osnovi
stalne uporabe polne moči - brez reduciranja moči;

d) hitrost letala mora biti hitrost vzpenjanja pri vzletu z
delujočimi vsemi motorji, ki jo izbere prosilec/ka za uporabo pri
običajni operaciji, ki mora biti najmanj V2 + 19 km/h (V2 + 10
vozlov), vendar ne več kot V2 + 37 km/h (V2 + 20 vozlov), in
katero je treba doseči tako hitro, kot je to možno po vzletu in
jo ohraniti ves čas preizkusa za izdajanje potrdila o hrupu pri
vzletu;

e) stalna konfiguracija vzleta, ki jo izbere prosilec/ka, mora
ostati ves čas referenčnega postopka vzleta nespremenjena, le da
je podvozje lahko uvlečeno. Konfiguracija predstavlja stanje
sistemov in položaj masnega središča in vključuje položaj
uporabljenih naprav za povečanje vzgona, če pomožna pogonska
enota deluje, če deluje izpust zraka (air bleeds) in drugi
porabniki moči;

f) masa letala, ko popustimo zavore, mora biti največja vzletna
masa za katero se zahteva spričevalo o hrupu;

g) povprečni motor je definiran kot povprečje vseh motorjev, ki
so podvrženi preizkusom in ki se uporabljajo do in med preizkusom
leta letala, ko obratujejo v skladu z omejitvami in postopki,
navedenimi v letalskem priročniku. To bo osnova tehničnega
standarda, ki bo vseboval zvezo med potiskom/močjo in kontrolnimi
parametri (npr. N1 ali EPR). Meritve hrupa, opravljene med
preizkusi za izdajanje spričevala o hrupu je treba korigirati
glede na ta standard.

Opomba: - Razmerje potisk/moč pri vzletu, ki se uporablja, mora
biti takšno, kot je največje dosegljivo razmerje pri normalnih
operacijah, tako kot je načrtovano v poglavju o zmogljivosti v
priročniku za letenje letala, pri referenčnih atmosferskih
pogojih, navedenih v 3.6.1.5.

3.6.3 Referenčni postopek pri priletu

3.6.3.1 Referenčna pot leta pri priletu se izračuna, tako kot
sledi:

a) letalo mora biti stabilizirano in slediti drsni poti 3
stopinje;

b) prilet se opravi s stabilizirano hitrostjo skozi zrak, ki ni
manjša od najmanjše vrednosti Vref + 19 km/h (najmanjša Vref + 10
vozlov) s stabiliziranim potiskom ali močjo med priletom in prek
merilne točke in se nadaljuje do normalnega dotika zemlje;

Opomba: - Najmanjša vrednost Vref je definirana kot 1,3 VS ali
približni ekvivalent hitrosti 1,23 VSIG.

c) stalna konfiguracija prileta, ki se uporablja pri preizkusih
za potrditev plovnosti, vendar z izvlečenim podvozjem, mora biti
ohranjena ves čas referenčnega postopka pri priletu;

d) masa letala pri dotiku zemlje mora biti največja pristajalna
masa letala, dovoljena v konfiguraciji prileta, navedena v
3.6.3.1 c), za katero se zahteva izdaja potrdila o hrupu;

e) uporabiti se mora najbolj kritična konfiguracija (tista, ki
povzroča največjo raven hrupa) z normalno aktiviranimi
aerodinamičnimi krmilnimi površinami vključno s tistimi
napravami, ki povzročajo vzgon in upor, pri masi, za katero se
zahteva izdaja potrdila. Ta konfiguracija vsebuje vse postavke iz
točke 5.2.5 v 2. dodatku III. dela te priloge, ki doprinašajo k
najbolj hrupnemu neprekinjenemu stanju pri največji pristajalni
masi letala in normalnem delovanju.

                  3.7 Postopki pri preizkušanju

3.7.1 Testni postopki za ugotavljanje hrupa zrakoplova morajo
biti sprejemljivi za URSZP.

3.7.2 Postopki pri preizkušanju in meritve hrupa morajo biti
opravljeni in obdelani na odobren način, da zagotovijo mero za
ovrednotenje hrupa, ki je označena kot dejansko zaznana raven
hrupa, EPNL, v enotah EPNdB, kot je opisano v 2. dodatku III.
dela te priloge.

3.7.3 Akustični podatki morajo biti prilagojeni s pomočjo metod,
ki so opisane v 2. dodatku, referenčnim pogojem, ki so navedeni v
tem poglavju. Prilagoditve za hitrost in potisk morajo biti
opravljene tako, kot je opisano v 9. poglavju 2. dodatka III.
dela te priloge.

3.7.4 Če se masa med preizkušanjem razlikuje od mase za katero se
zahteva izdaja spričevala o hrupu, potrebna prilagoditev EPNL ne
sme presegati 2 EPNdB za vzlete in 1 EPNdB za prilete. Za
ugotavljanje sprememb EPNL z maso, za preskusne pogoje za vzlet
in prilet, se uporabijo podatki, ki jih odobri URSZP. Podobno,
potrebna prilagoditev EPNL za spremembe poti leta v priletu,
glede na referenčno pot leta, ne sme presegati 2 EPNdB.

3.7.5 Za pogoje v priletu se postopki pri preizkušanju sprejmejo,
če letalo sledi nespremenjenemu kotu drsne poti 3 stopinje + / -
0,5 stopinje.

3.7.6 Če se uporabljajo enakovredni postopki (točka 1.3) pri
preizkušanju, ki se razlikujejo od referenčnih postopkov, mora
URSZP odobriti postopke pri preizkušanju in vse metode za
prilagajanje rezultatov referenčnim postopkom. Vrednost
prilagoditev ne sme presegati 16 EPNdB pri vzletu in 8 EPNdB pri
priletu; če sta popravka večja kot 8 EPNdB oziroma 4 EPNdB,
dobljeni rezultati ne smejo biti znotraj mejnih ravni hrupa 2
EPNdB, navedenih v točki 3.4.

                 4. POGLAVJE - NADZVOČNA LETALA

          4.1 Nadzvočna letala, za katera je bila vloga
         za potrditev plovnosti za prototip prejeta pred
                        1. januarjem 1975

4.1.1 Standardi iz 2. poglavja te priloge, z izjemo največjih
ravni hrupa, ki so navedene v 2.4, se uporabljajo za vsa
nadzvočna letala, vključno z njihovimi izpeljanimi enačicami, za
katera je URSZP prejela vlogo za potrditev plovnosti za prototip
ali opravila kak drug enakovreden predpisani postopek pred 1.
januarjem 1975 in za katera je bilo prvič izdano spričevalo o
plovnosti za posamezno letalo po 26. novembru 1981.

4.1.2. Največje ravni hrupa letal, navedene v 4.1.1, če so
ugotovljene v skladu z metodo za ovrednotenje hrupa iz 1. dodatka
III. dela te priloge, ne smejo presegati ravni hrupa prvega
letala tega tipa, za katero je bilo izdano spričevalo o hrupu.

          4.2 Nadzvočna letala, za katera je bila vloga
           za potrditev plovnosti za prototip prejeta
                        1. januarja 1975
                           ali kasneje

Za nadzvočna reaktivna letala, za katera je URSZP prejela vlogo
za potrditev plovnosti za prototip ali opravila kak drug
enakovreden predpisani postopek 1. janurja 1975 ali kasneje, se
uporabljajo zahteve iz 3. poglavja te priloge.

            5. POGLAVJE - PROPELERSKA LETALA Z MASO,
                       VEČJO OD 5.700 kg,
   za katera je bila vloga za potrditev plovnosti za prototip
                 prejeta pred 1. januarjem 1985

5.1 Uporaba

Opomba: - Glej dopolnilo E III. dela te priloge glede navodil za
razlago teh določb o uporabi.

5.1.1 Standardi, navedeni v tem poglavju ne veljajo za:

a) letala, ki pri največji dovoljeni vzletni masi za plovnost
potrebujejo vzletno-pristajalno stezo* , dolgo 610 m ali manj;
(* Brez podaljška zaustavljanja in čistine.)

b) letala, ki so posebej kunstruirana za gašenje požarov;

c) letala, ki so posebej kunstruirana za poljedelske namene;

d) letala, za katera se uporabljajo zahteve iz 6. poglavja;

e) letala, za katera uporabljajo zahteve iz 10. poglavja.

5.1.2 Standardi tega poglavja se uporabljajo za vsa propelerska
letala, vključno z njihovimi izpeljanimi enačicami, z največjo
dovoljeno vzletno maso prek 5.700 kg, za katera je URSZP prejela
vlogo za potrditev plovnosti za prototip ali opravila kak drug
enakovreden predpisani postopek 6. oktobra 1977 ali kasneje, in
pred 1. januarjem 1985.

5.1.3 Standardi 2. poglavja te priloge, z izjemo točk 2.1 in
2.4.2, se uporabljajo za izpeljane enačice in posamezna letala, z
največjo dovoljeno vzletno maso prek 5.700 kg in za katera
zahteve iz 6. poglavja ne veljajo in so takšnega tipa, da je
pooblaščeni organ zanje prejel vlogo za potrditev plovnosti za
prototip ali opravil kak drug enakovreden predpisani postopek
pred 6. oktobrom 1977 in za katera je bilo izdano spričevalo o
plovnosti za posamezno letalo 26. novembra 1981 ali kasneje.

5.1.4 Standardi 3. poglavja, z izjemo točke 3.1, se uporabljajo
za propelerska letala, vključno z njihovimi izpeljanimi
enačicami, z največjo vzletno maso prek 5.700 kg, za katera je
pooblaščeni organ prejel vlogo za potrditev plovnosti za prototip
ali opravil kak drug enakovreden predpisani postopek 1. januarja
1985 ali kasneje.

Opomba: - Čeprav so bili standardi 2. in 3. poglavja te priloge
izdelani najprej za podzvočna reaktivna letala, veljajo kot
primerne za uporabo tudi pri ostalih letalih ne glede na vrsto
pogona.

                        5.2 Meritve hrupa

5.2.1 Mera za ovrednotenje hrupa je dejansko zaznana raven hrupa
v EPNdB, kot je opisano v 2. dodatku III. dela te priloge.

             5.3 Referenčne točke za merjenje hrupa

5.3.1 Letalo, ki se preizkuša po standardih tega poglavja, ne sme
preseči ravni hrupa, določenih v 5.4 na naslednjih točkah:

a) bočna (lateralna) referenčna točka za merjenje hrupa: točka na
črti, ki je vzporedna s srednjo črto vzletno-pristajalne steze
ali podaljšano črto vzletno-pristajalne steze, in oddaljena 450 m
od nje, kjer je hrup najmočnejši pri vzletu;

b) referenčna točka za merjenje hrupa pri preletu: točka na
podaljšani srednji črti vzletno-pristajalne steze v razdalji 6,5
km od začetka vzletnega zaleta;

c) referenčna točka za merjenje hrupa pri priletu: točka na tleh
na podaljšani srednji črti vzletno-pristajalne steze v razdalji
2.000 m od praga. Na nivoju tal to odgovarja položaju 120 m (395
čevljev) navpično pod potjo spuščanja 3 stopinje, ki se pričenja
v točki, ki se nahaja 300 m onstran praga.

5.3.2 Točke za merjenje hrupa pri preizkusu

5.3.2.1 Če se testne točke za merjenje hrupa ne nahajajo na
referenčnih točkah za merjenje hrupa, mora biti vsak popravek za
razliko v položaju opravljen na enak način kot popravki za
razlike med testno in referenčno potjo leta.

5.3.2.2 Uporabiti je treba zadostno število bočnih (lateralnih)
točk za merjenje hrupa, da se URSZP dokaže, da je bila največja
raven hrupa na ustrezni stranski črti nedvoumno ugotovljena. Pri
eni testni točki za merjenje hrupa je treba opraviti sočasne
meritve v simetričnem položaju na drugi strani vzletno-
pristajalne steze.

5.3.2.3 Prosilec/ka mora URSZP pokazati, da tekom preizkusa med
letom bočni (lateralni) in preletne ravni hrupa niso bile vsaka
zase optimizirane na račun druga druge.

                    5.4 Največje ravni hrupa

5.4.1 Kadar se največje ravni hrupa določijo v skladu z metodo
vrednotenja hrupa v 2. dodatku III. dela te priloge, ne smejo
presegati naslednjih vrednosti:

a) Na bočni (lateralni) referenčni točki za merjenje hrupa:

nespremenjene meje 96 EPNdB za letala z največjo vzletno maso do
34.000 kg, za katero se zahteva izdaja potrdila o hrupu, meja se
od te točke dalje linearno veča z logaritmom mase letala po
stopnji 2 EPNdB pri podvojitvi mase, dokler ni dosežena meja 103
EPNdB, nato ostane meja nespremenjena;

b) pri preletni referenčni točki za merjenje hrupa:

nespremenjene meje 89 EPNdB za letala z največjo vzletno maso do
34.000 kg, za katero se zahteva izdaja potrdila o hrupu, meja se
od te točke dalje linearno veča z logaritmom mase letala po
stopnji 5 EPNdB pri podvojitvi mase, dokler ni dosežena meja 106
EPNdB, nato ostane meja nespremenjena, in

c) pri priletni referenčni točki meritve hrupa:

nespremenjene meje 98 EPNdB za letala z največjo vzletno maso do
34.000 kg, za katero se zahteva izdaja potrdila o hrupu, meja se
od te točke dalje linearno veča z logaritmom mase letala po
stopnji 2 EPNdB pri podvojitvi mase dokler ni dosežena meja 105
EPNdB, nato ostane meja nespremenjena.

Opomba: - Glej dopolnilo A III. dela te priloge kar zadeva enačbe
za izračun ravni hrupa kot funkcije vzletne mase.

                         5.5 Uskladitve

5.5.1 Če je največja raven hrupa prekoračena na eni ali dveh
merilnih točkah, velja:

a) vsota prekoračitev ne sme presegati 3 EPNdB;

b) katerakoli prekoračitev na posamezni točki ne sme biti večja
od 2 EPNdB;

c) katerokoli prekoračitev je treba kompenzirati z
odgovarjajočimi zmanjšanji na drugi ali drugih točkah.

              5.6 Referenčni postopki za izdajanje
                        spričeval o hrupu

5.6.1 Splošni pogoji

5.6.1.1 Referenčni postopki morajo biti v skladu z
odgovarjajočimi zahtevami o plovnosti.

5.6.1.2 Izračune referenčnih postopkov in poti leta mora potrditi
URSZP.

5.6.1.3 Razen v pogojih, navedenih v 5.6.1.4, morajo biti
postopki vzleta in prileta takšni, kot jih določa 5.6.2 oziroma
5.6.3.

5.6.1.4 Če prosilec/ka dokaže, da konstrukcijske lastnosti letala
ne omogočajo leta, ki bi bil izvršen v skladu s 5.6.2 in 5.6.3,
morajo referenčni postopki:

a) odstopati od referenčnih postopkov, določenih v 5.6.2 in 5.6.3
samo v tolikšni meri, kot to zahtevajo tiste konstrukcijske
lastnosti, ki onemogočajo skladnosti s postopki;

b) biti odobreni s strani URSZP.

5.6.1.5 Referenčni postopki morajo biti izračunani za naslednje
referenčne atmosferske pogoje:

a) zračni tlak na nivoju morske gladine 1.013,25 hPa;

b) temperatura okoliškega zraka 25 stopinj C, t.j. ISA + 10
stopinj C, razen če tako presodi URSZP, se sme uporabljati
alternativna referenčna temperatura okoliškega zraka 15 stopinj
C, t.j. ISA;

c) relativna vlaga 70 odstotkov;

d) brezvetrje.

5.6.2 Referenčni postopek pri vzletu

5.6.2.1 Referenčna pot leta pri vzletu se izračuna takole:

a) povprečna vzletna moč motorjev se mora uporabljati od pričetka
vzleta do točke, kjer je dosežena vsaj tista relativna višina nad
nivojem vzletno-pristajalne steze, ki je spodaj navedena. Vzletna
moč motorjev mora biti tista največja moč, dosegljiva pri
normalnih operacijah, kot je navedeno v poglavju o zmogljivosti v
letalskem priročniku, za referenčne atmosferske pogoje, navedene
v 5.6.1.5:

- letala z dvema motorjema ali manj - 300 m (985 čevljev);

- letala s tremi motorji - 260 m (855 čevljev);

- letala s štirimi motorji ali več - 210 m (690 čevljev);

b) potem ko je dosežena višina, ki je določena pod a) zgoraj, moč
ne sme biti zmanjšana pod tisto moč, ki je potrebna, da se
vzdržuje:

1) gradient vzpenjanja 4 odstotke; ali

2) v primeru letal z več motorji, vodoravni let, kjer en motor ne
deluje;

velja za tisto moč, ki je večja;

c) hitrost mora biti hitrost vzpenjanja pri vzletu z delujočimi
vsemi motorji, ki jo izbere prosilec/ka za uporabo pri običajni
operaciji, ki mora biti vsaj V2 + 19 km/h (V2 + 10 vozlov) in
katero je treba doseči tako hitro, kot je to možno po vzletu in
jo ohraniti ves čas preizkusa za izdajanje spričevala o hrupu pri
vzletu;

d) stalna konfiguracija vzleta, ki jo izbere prosilec/ka, mora
ostati ves čas referenčnega postopka pri vzletu nespremenjena, le
da je podvozje lahko uvlečeno;

e) masa letala, ko popustimo zavore, naj bo največja vzletna
masa, za katero se zahteva izdaja spričevala o hrupu.

5.6.3 Referenčni postopek pri priletu

5.6.3.1 Referenčna pot leta pri priletu se izračuna, kot sledi:

a) letalo mora biti stabilizirano in slediti drsni poti 3
stopinje;

b) prilet se opravi s stabilizirano hitrostjo skozi zrak, ki ni
manjša od 1,3 Vs + 19 km/h (1,3 Vs + 10 vozlov) s stabilizirano
močjo med priletom, prek merilne točke in se nadaljuje do
normalnega dotika zemlje;

c) stalna konfiguracija prileta, ki se uporablja pri preizkusu za
pridobitev dovoljenja o plovnosti, vendar z izvlečenim podvozjem,
se mora ohranti ves čas referenčnega postopka pri priletu;

d) masa letala pri dotiku zemlje mora biti največja pristajalna
masa letala, dovoljena v konfiguraciji prileta, navedena v
3.6.3.1 c), za katero se zahteva izdaja spričevala o hrupu;

e) uporabiti se mora najbolj kritična konfiguracija (ki povzroča
največjo raven hrupa) pri masi, za katero se zahteva izdaja
spričevala o hrupu.

                  5.7 Postopki pri preizkušanju

5.7.1 Postopki pri preizkušanju morajo biti sprejemljivi za
URSZP.

5.7.2 Postopki pri preizkušanju in meritve hrupa morajo bitri
izvedeni in obdelani na odobren način, da zagotovijo mero za
ovrednotenje hrupa, ki je navedena kot dejansko zaznana raven
hrupa, EPNL, v enotah EPNdB tako, kot je opisano v 2. dodatku
III. dela te priloge.

5.7.3 Akustični podatki morajo biti, z uporabo metod, opisanih v
2. dodatku III. dela te priloge, prilagojeni referenčnim pogojem,
ki so navedeni v tem poglavju. Prilagoditve za hitrost in potisk
morajo biti opravljene tako, kot je opisano v 9. poglavju 2.
dodatka III. dela te priloge.

5.7.4 Če se masa med preizkušanjem razlikuje od mase, za katero
se zahteva izdaja spričevala o hrupu, potrebna prilagoditev EPNL
ne sme presegati 2 EPNdB za vzlete in 1 EPNdB za prilete. Za
ugotavljanje sprememb EPNL z maso za oboje, za preizkusne pogoje
za vzlet in prilet se uporabijo podatki, ki jih odobri URSZP.
Podobno, tudi potrebna prilagoditev EPNL za spremembe poti leta v
priletu, glede na referenčno pot leta, ne sme presegati 2 EPNdB.

5.7.5 Za pogoje v priletu se postopki pri preizkušanju sprejmejo,
če letalo sledi stalnemu kotu drsne poti 3 stopinje + / - 0,5
stopinje.

5.7.6 Če se pri preizkušanju uporabljajo enakovredni postopki, ki
se razlikujejo od referenčnih postopkov, potem mora URSZP
odobriti postopke pri preizkušanju in vse metode za prilagajanje
rezultatov referenčnim postopkom. Vrednost prilagoditev ne sme
presegati 16 EPNdB pri vzletu in 8 EPNdB pri priletu; če sta
popravka večja od 8 EPNdB oziroma 4 EPNdB, rezultirajoča števila
ne smejo biti znotraj 2 EPNdB mejnih ravni hrupa, navedenih v
5.4.

         6. POGLAVJE - PROPELERSKA LETALA, KATERIH MASA
                      NE PRESEGA  8.618 kg,

        za katera je bila vloga za potrditev plovnosti za
            prototip prejeta pred 17. novembrom 1988

                           6.1 Uporaba

Opomba: - Glej dopolnilo E III. dela te priloge glede navodil za
razlago teh določb o uporabnosti.

6.1.1 Standardi tega poglavja se uporabljajo za vsa propelerska
letala, razen za tista, ki so posebej konstruirana za akrobatske
namene, za poljedelstvo ali za gašenje požarov, in pri katerih
največja dovoljena vzletna masa ne presega 8.618 kg, in za katera
je:

a) URSZP prejela vlogo za potrditev plovnosti za prototip ali
opravila kak drug enakovreden predpisani postopek 1. januarja
1975 ali kasneje in pred 17. novembrom 1988, razen za izpeljane
enačice, za katere je URSZP prejela vlogo za potrditev plovnosti
za prototip ali opravila kak drug enakovreden predpisani postopek
17. novembra 1988 ali kasneje; v tem primeru se uporabljajo
standardi iz 10. poglavja te priloge; ali

b) bilo prvič izdano spričevalo o plovnosti za posamezno letalo
1. januarja 1980 ali kasneje.

                        6.2 Meritve hrupa

6.2.1 Mera za ovrednotenje hrupa je utežena raven celotnega
zvočnega tlaka, tako kot je to definirno v Publikaciji 179*
Mednarodne elektrotehnične komisije (IEC) (International
Electrotechnical Commission (IEC), Publication 179). Uteženje,
uporabljeno za vsako posamezno sinusno komponento zvočnega tlaka,
mora biti podano kot funkcija frekvence po standardni referenčni
krivulji imenovani "A".
(* Kot dopolnjeno. Predpise je mogoce dobiti pri:
Bureau central de la Kommission électrotechnique internationale,
1 rue de Varembé, Geneva, Switzerland.)

                    6.3 Največje ravni hrupa

6.3.1 Največje ravni hrupa za letala, navedena v 6.1.1 a) in
6.1.1 b), kadar se ugotovijo po metodi vrednotenja, ki je podana
v 3. dodatku III. dela te priloge, ne smejo presegati:

- 68 dB(A) stalne meje za letala z maso do 600 kg, meja se od te
točke linearno spreminja z maso do 1.500 kg, nato ostane meja
nespremenjena pri 80 dB(A) do mase 8.618 kg.

Opomba: - Kadar za neko letalo veljajo določbe iz 10. poglavja,
10.1.2, se meja 80 dB(A) nanaša na mase letal do 8.618 kg.

         6.4 Referenčni postopki za izdajanje spričeval
                             o hrupu

6.4.1 Referenčni postopki morajo biti izračunani za naslednje
referenčne atmosferske pogoje:

a) zračni tlak na nivoju morske gladine 1.013,25 hPa;

b) temperatura okoliškega zraka 25 stopinj C, t.j. ISA + 10
stopinj C.

                  6.5 Postopki pri preizkušanju

6.5.1 Uporabiti je treba postopke pri preizkušanju, opisane v
6.5.2 in 6.5.3 ali enakovredne testne postopke, ki jih potrdi
URSZP.

6.5.2 Preizkusi za prikaz skladnosti z največjimi ravnmi hrupa iz
6.3.1 sestojijo iz zaporedja vodoravnih letov nad merilno postajo
na višini 300 m, z odstopanjem -30 m do +10 m oziroma 985
čevljev, z odstopanjem -100 čevljev do +30 m.

Letalo mora preleteti merilno točko znotraj meja + / - 10% od
navpične ravnine.

6.5.3 Prelet mora biti opravljen pri največji moči znotraj
normalnega območja delovanja**, stabilizirani hitrosti leta skozi
zrak in z letalom v konfiguraciji za vodoravni let.
(** To je običajno navedeno v letalskem priročniku in na
instrumentih za letenje.)

             7. POGLAVJE - PROPELERSKA LETALA "STOL"

Za propelerska letala "STOL", za katera je bilo prvič izdano
spričevalo o plovnosti 1. januarja 1976 ali kasneje, se
uporabljajo navodila iz dopolnila B III. dela te priloge.

                   8. POGLAVJE - HELIKOPTERJI

                           8.1 Uporaba

8.1.1 Standardi tega poglavja se uporabljajo za vse helikopterje,
razen za tiste, ki so posebej konstruirani izključno za
poljedelstvo, gašenje požarov ali za zunanji prevoz tovora, in za
katere je:

a) URSZP prejela vlogo za potrditev plovnosti za prototip ali
opravila kak drug enakovreden predpisani postopek 1. januarja
1985, ali kasneje; ali

b) URSZP prejela vlogo za spremembo konstrukcije tipa, kjer bi
taka sprememba lahko nasprotno vplivala na certifikacijske nivoje
hrupa helikopterja, ali pa opravila kak drug enakovreden
predpisani postopek 17. novembra 1988 ali kasneje.

8.1.2 Certifikacijo helikopterjev, ki lahko nosijo zunanji tovor
ali zunanjo opremo, se opravi brez tovora ali vgradnje te opreme.

Opomba 1. - Helikopterji, ki ustrezajo zahtevam za notranja
bremena, se lahko izvzamejo v primerih, kadar nosijo zunanja
bremena, ali zunanjo opremo, pri skupni masi ali drugih
parametrih delovanja, ki so večji od tistih, ki so odobreni za
plovnost z notranjimi bremeni.

8.1.3 Prosilec/ka v 8.1.1 lahko prosto izbere, da dokaže
skladnost z 11. poglavjem namesto z 8. poglavjem, če je največja
dovoljena vzletna masa helikopterja 2.730 kg ali manj.

                        8.2 Meritve hrupa

8.2.1 Mera za ovrednotenje hrupa je dejansko zaznana raven hrupa
v EPNdB, kot je opisano v 2. dodatku III. dela te prologe.

             8.3 Referenčne točke za merjenje hrupa

8.3.1 Helikopter, ki se preizkuša po teh standardih, ne sme
preseči ravni hrupa, določenih v 8.4 na naslednjih točkah:

a) Referenčne točke za merjenje hrupa pri vzletu:

1) referenčna točka poti leta, ki se nahaja na tleh, navpično pod
potjo leta, določene v vzletnem referenčnem postopku (glej
8.6.2.1) in 500 m vodoravno v smeri leta od točke, pri kateri se
v referenčnem postopku prične prehod v vzpenjanje (glej 8.6.2.1,
b);

2) dve drugi točki na zemlji, ki sta simetrično razporejeni 150 m
na obeh straneh poti leta, določene v referenčnem postopku za
vzlet in leži na črti, ki poteka skozi referenčno točko poti
leta.

b) Referenčne točke za merjenje hrupa pri preletu:

1) Referenčna točka poti leta, ki se nahaja na tleh v razdalji
150 m (490 čevljev), navpično pod potjo leta, ki je določena v
referenčnem postopku za prelet (glej 8.6.3.1);

2) dve drugi točki na zemlji, ki sta simetrično razporejeni 150 m
na obeh straneh poti leta, ki je določena v referenčnem postopku
za prelet in leži na črti, ki poteka skozi referenčno točko poti
leta.

c) Referenčne točke za merjenje hrupa pri priletu:

1) referenčna točka poti leta, ki se nahaja na tleh 120 m (395
čevljev), navpično pod potjo leta, ki je določena v referenčnem
postopku za prilet (glej 8.6.4.1). Na nivoju tal to odgovarja
položaju 1.140 m od presečišča poti prileta 6 stopinj z ravnino
tal;

2) dve drugi točki na tleh, ki sta simetrično razporejeni v
razdalji 150 m na obeh straneh poti leta, ki je določena v
referenčnem postopku za prilet in leži na črti, ki gre skozi
referenčno točko poti leta.

                    8.4 Največje ravni hrupa

8.4.1 Pri helikopterjih v 8.1.1 največja raven hrupa, kadar je
ugotovljena v skladu z metodo vrednotenja v

2. dodatku III. dela tega pravilnika, ne sme presegati naslednjih
vrednosti:

8.4.1.1 Na referenčni točki vzletne poti: 109 EPNdB za
helikopterje z največjo dovoljeno vzletno maso, za katero se
zahteva izdaja spričevala o hrupu, 80 000 kg in več; meja se
linerano zmanjšuje z logaritmom mase helikopterja po stopnji 3
EPNdB za polovično maso do 89 EPNdB, nato ostane meja
nespremenjena.

8.4.1.2 Pri preletni referenčni točki za merjenje hrupa: 108
EPNdB za helikopterje z največjo dovoljeno vzletno maso, za
katero se zahteva izdaja spričevala o hrupu, 80.000 kg in več;
meja se linearno zmanjšuje z logaritmom mase letala po stopnji 3
EPNdB za polovično maso do 88 EPNdB, nato ostane meja
nespremenjena.

8.4.1.3 Pri priletni referenčni točki za merjenje hrupa: 110
EPNdB za helikopterje z največjo dovoljeno vzletno maso, za
katero se zahteva izdaja spričevala o hrupu, 80.000 kg in več;
meja se linearno zmanjšuje z logaritmom mase letala po stopnji 3
EPNdB za polovično maso do

90 EPNdB, nato ostane meja nespremenjena.

Opomba: - Glej dopolnilo A III. dela te priloge kar zadeva enačbe
za izračun ravni hrupa kot funkcije vzletne mase.

                         8.5 Uskladitve

8.5.1 Če je največja raven hrupa prekoračena na eni ali dveh
merilnih točkah, velja:

a) vsota prekoračitev ne sme presegati 4 EPNdB;

b) katerakoli prekoračitev v posamezni točki ne sme biti večja od
3 EPNdB;

c) katerakoli prekoračitev se mora kompenzirati z odgovarjajočimi
zmanjšanji na drugi ali drugih točkah.

              8.6 Referenčni postopki za izdajanje
                        spričeval o hrupu

8.6.1 Splošni pogoji

8.6.1.1 Referenčni postopki morajo ustrezati odgovarjajočim
zahtevam o plovnosti.

8.6.1.2 Referenčne postopke in poti leta mora potrditi URSZP.

8.6.1.3 Razen v pogojih, ki so navedeni v 8.6.1.4, morajo biti
postopki za vzlet, prelet in prilet takšni, kot so določeni v
8.6.2, 8.6.3 oziroma 8.6.4.

8.6.1.4 Če prosilec/ka dokaže, da konstrukcijske lastnosti
helikopterja ne omogočajo leta, ki bi bil opravljen v skladu z
8.6.2, 8.6.3 ali 8.6.4 morajo referenčni postopki:

a) odstopati od referenčnih postopkov, določenih v 8.6.2, 8.6.3
ali 8.6.4 samo v takšni meri, kot to zahtevajo konstrukcijske
lastnosti, ki onemogočajo skladnost z referenčnimi postopki;

b) biti odobreni s strani URSZP.

8.6.1.5 Referenčne postopke je treba izračunati za naslednje
referenčne atmosferske pogoje:

a) zračni tlak na nivoju morske gladine 1.013,25 hPa;

b) temperatura okoliškega zraka 25 stopinj C, t.j. ISA + 10
stopinj C, razen če tako presodi URSZP, se sme uporabljati
alternativna referenčna temperatura okoliškega zraka 15 stopinj
C, t.j. ISA;

c) relativna vlaga 70 odstotkov;

d) brezvetrje.

8.6.1.6 V 8.6.2.1 d), 8.6.3.1 c) in 8.6.4.1 c), se vzame največjo
število vrt/min v normalnem območju delovanja kot "največja
vrednost vrt/min v nomalnem območju delovanja", ki se sklada z
omejitvami plovnosti za največje rotorjeve vrt/min pri
neprekinjenem delovanju.

8.6.2 Referenčni postopek pri vzletu

8.6.2.1 Referenčni postopek pri vzletu se določi kot sledi:

a) helikopter mora biti stabiliziran pri največji vzletni moči,
ki odgovarja najmanjši specificirani instalirani moči
motorja(ev), ki je razpoložljiva v referenčnih pogojih okolja ali
zaradi omejitve v vrtilnem momentu reduktorja, kar je pač manjše,
in vzdolž poti, ki se pričenja v točki, ki se nahaja 500 m pred
referenčo točko vzletne poti, 20 m (65 čevljev) nad tlemi;

b) najboljša hitrost vzpenjanja Vy, ali najmanjša odobrena
hitrost za vzpenjanje po vzletu, kar je pač večje, se mora
vzdrževati ves čas med referenčnim postopkom vzleta;

c) enakomerno vzpenjanje se opravi pri hitrosti rotorja, ki je
ustaljena pri največjih vrt/min, v območju normalnega delovanja,
ki je odobreno za vzlet;

d) ves čas referenčnega postopka vzleta se vzdržuje stalna
konfiguracija vzleta, ki jo izbere prosilec/ka, le da je podvozje
lahko uvlečeno;

e) masa helikopterja mora biti največja vzletna masa, pri kateri
se zahteva izdaja spričevala o hrupu;

f) referenčna pot leta pri vzletu je definirana kot del premice,
ki je nagnjena od začetne točke (500 m pred središčem položaja
mikrofona in 20 m (65 čevljev) nad nivojem tal) pod kotom, ki je
določen z najboljšo hitrostjo vzpenjanja (BRC) in Vy, pri
najmanjši specificirani zmogljivosti motorja.

8.6.3 Referenčni postopek pri preletu

8.6.3.1 Referenčni postopek pri preletu je treba določiti, kot
sledi:

a) helikopter mora biti ustaljen v vodoravnem letu nad referenčno
točko poti leta na višini 150 m (490 čevljev);

b) ves čas med referenčnim postopkom preleta se vzdržuje hitrost
0,9 VH ali 0,9 VNE ali 0,45 VH + 120 km/h (0,45 VH + 65 vozlov)
ali 0,45 VNE + 120 km/h (0,45 VNE + 65 vozlov), kar je pač
manjše;

Opomba: - Za namene pridobitve potrdila o hrupu je VH določena
kot hitrost leta skozi zrak pri vodoravnem letu, ki se doseže z
uporabo vrtilnega momenta, ki odgovarja največji neprekinjeni
moči najmanjšega instaliranega motorja, ki je razpoložljiva pri
zračnem tlaku na nivoju morske gladine (1.013,25 hPa) in
temperaturi 25 stopinj C, razen če ni proizvajalec določil nižjo
mejo za plovnost, ki jo je odobrila URSZP.

c) prelet mora biti opravljen z vrtilno frekvenco rotorja, ki je
ustaljena pri največjih vrt/min pri normalnem delovanju, ki je
odobrena za vodoravni let;

d) helikopter mora biti v konfiguraciji za vodoravni let;

e) masa helikopterja mora biti največja vzletna masa, pri kateri
se zahteva izdaja spričevala o hrupu.

8.6.4 Referenčni postopek pri priletu

8.6.4.1 Referenčni postopek pri priletu je treba določiti, kot
sledi:

a) helikopter mora biti stabiliziran in slediti poti prileta 6
stopinj;

b) prilet mora biti opravljen pri izravanani hitrosti skozi zrak,
ki je enaka najboljši hitrosti vzpenjanja Vy, ali najnižji
odobreni hitrosti prileta, katera je pač večja, s stabilizirano
močjo med priletom, prek referenčne točke poti leta in dalje do
normalnega dotika zemlje;

c) prilet mora biti opravljen s hitrostjo rotorja, ki je
izravnana pri največjih vrt/min za normalno delovanje, ki je
odobrena za prilet;

d) ves čas med referenčnim postopkom prileta je treba ohraniti
stalno konfiguracija prileta, ki se uporablja pri preizkusih za
potrditev plovnosti, z izvlečenim podvozjem;

e) masa helikopterja pri dotiku zemlje mora biti največja
pristajalna masa, pri kateri se zahteva spričevalo o hrupu.

                  8.7 Postopki pri preizkušanju

8.7.1 Postopki pri preizkušanju morajo biti sprejemljivi za
URSZP.

8.7.2 Postopki pri preizkušanju in meritve hrupa morajo bitri
izvedeni in obdelani na odobren način, da dajo mero za
vrednotenje hrupa, ki je označena kot dejansko zaznana raven
hrupa, EPNL, v enotah EPNdB, kot je opisano v 2. dodatku III.
dela te priloge.

8.7.3 Pogoji in postoki pri preizkušanju morajo biti zelo podobni
referenčnim pogojem in postopkom ali pa je treba akustične
podatke prilagoditi s pomočjo metod, ki so opisane v 2. dodatku
III. dela te priloge, referenčnim pogojem in postopkom, ki so
opisani v tem poglavju.

8.7.4 Prilagoditve zaradi razlik med testnimi in referenčnimi
postopki leta ne smejo presegati:

a) za vzlet 4 EPNdB, pri katerem aritmetična vsota D1 in izraza -
7,5 log(QK/QrKr) za D2 ne sme v celoti presegati 2,0 EPNdB;

b) za prelet ali prilet 2 EPNdB.

8.7.5 Ves čas med preizkusom povprečno št. vrt/min rotorja ne sme
odstopati od največjega števila vrt/min pri normalnem delovanju
za več kot + / - 1,0 odstotek v časovnem obdobju, ko je raven
hrupa nad ravnjo, ki je za 10 dB manjša od temenske.

8.7.6 Hitrost helikopterja skozi zrak ne sme odstopati od
referenčne hitrosti skozi zrak, ki je primerna za prikaz leta, za
več kot + / - 9 km/h (5 vozlov) v časovnem obdobju, ko je raven
hrupa nad ravnjo, ki je za 10 dB manjša od temenske.

8.7.7 Kadar komponenta hitrosti vetra v smeri leta prekorači 9
km/h (5 kt) je potrebno opraviti enako število preletov na isti
višini z enako komponento čelnega vetra in hrbtnega vetra.

8.7.8 Helikopter mora v časovnem obdobju, ko je raven hrupa nad
ravnjo, ki je za 10 dB manjša od temenske, leteti znotraj meja
+ / - 10 stopinj ali + / - 20 m, kar je pač večje, od navpične
ravnine nad referenčno sledjo.

8.7.9 Med preletom ne sme višina helikopterja odstopati od
referenčne višine za več kot + / - 9 m (30 ft).

8.7.10 Med prikazom hrupa pri priletu mora biti prilet
helikopterja ustaljen, z nespremenjeno hitrostjo znotraj zračnega
prostora, ki se nahaja med kotoma prileta 5,5 stopinje in 6,5
stopinje.

8.7.11 Preizkusi se opravljajo pri masi helikopterja, ki ni
manjša od 90 odstotkov ustrezne največje dovoljene mase in se sme
opraviti z maso, ki ne presega 105 odstotkov ustrezne največje
dovoljene mase.

             9. POGLAVJE - VGRAJENE POMOŽNE POGONSKE
          ENOTE (APU) IN SKUPNI SISTEMI ZRAKOPLOVA MED
                       OPERACIJAMI NA TLEH

Za izdajanje spričevala o hrupu vgrajenih pomožnih pogonskih enot
(APU) in skupnih sistemov zrakoplova se uporabljajo navodila, ki
se nahajajo v prilogi C III. dela te priloge, za:

a) vse zrakoplove, za katere je URSZP prejela vlogo za potrditev
plovnosti za prototip ali opravila kak drug enakovreden
predpisani postopek 6. oktobra 1975 ali kasneje;

b) zrakoplov obstoječe izvedbe tipa za katerega je URSZP prejela
vlogo za spremembo izvedbe tipa, ki zadeva osnovno APU
instalacijo ali opravila kak drug enakovreden predpisani postopek
6. oktobra 1977 ali kasneje.

           10. POGLAVJE - PROPELERSKA LETALA, KATERIH
                    MASA NE PRESEGA 8.618 kg,
   za katera je bila vloga za potrditev plovnosti za prototip
         ali izpeljano enačico prejeta 17. novembra 1988
                           ali kasneje

                          10.1 Uporaba

Opomba: - Glej dopolnilo E III. dela te priloge glede navodil za
razlago teh določb o uporabi.

10.1.1 Standardi tega poglavja se uporabljajo za vsa propelerska
letala, vključno z njihovimi izpeljanimi enačicami, katerih
največja dovoljena vzletna masa ne presega 8.618 kg, z izjemo
tistih letal, ki so bila posebej konstruirana za akrobatske
namene, za uporabo v poljedelstvu in gašenje požarov in jadralnih
letal s pomožnim motorjem, za katera je URSZP prejela vlogo za
potrditev plovnosti za prototip ali za vse izpeljane enačice ali
pa opravila kak drug enakovreden predpisani postopek 17. novembra
1988 ali kasneje.

10.1.2 Za letala, navedena v 10.1.1, ki ne ustrezajo standardom
iz tega poglavja, za katera je URSZP prejela vlogo za potrditev
plovnosti za prototip ali za vse izpeljane enačice ali pa
opravila kak drug enakovreden predpisani postopek pred 17.
novembrom 1993, se uporabljajo standardi iz 6. poglavja te
priloge.

                       10.2. Meritve hrupa

10.2.1 Mera za ovrednotenje hrupa mora biti največja A-utežena
raven hrupa (LAmax), kot je določeno v 6. dodatku III. dela te
priloge.

             10.3 Referenčne točke za merjenje hrupa

10.3.1 Letalo, ki se preizkuša v skladu s temi standardi, ne sme,
v referenčni točki za merjenje hrupa pri vzletu, preseči ravni
hrupa, določene v 10.4.

10.3.2 Referenčna točka za merjenje hrupa pri vzletu je točka na
podaljšani srednji črti vzletno-pristajalne steze v razdalji
2.500 m od pričetka vzletnega zaleta.

                    10.4 Največje ravni hrupa

Za letala, navedena v 10.1.1 največje ravni hrupa, ki se določijo
skladno z metodo vrednotenja hrupa v 6. dodatku III. dela te
priloge, ne smejo presegati naslednjih vrednosti:

Stalne meje 76 dB(A) za letala z maso do 600 kg, ki se od te
točke dalje linearno spreminja z logaritmom mase letala po
stopnji 9,83 dB(A) pri podvojitvi mase, dokler ne doseže meje 88
dB(A), nato ostane meja nespremenjena do mase 8.618 kg.

          10.5 Referenčni postopki za izdajanje potrdil
                             o hrupu

10.5.1 Splošni pogoji

10.5.1.1 Izračune referenčnih postopkov in poti leta mora
potrditi URSZP.

10.5.1.2 Razen v pogojih, navedenih v 10.5.1.3, morajo biti
referenčni postopki pri vzletu taki, kot določa 10.5.2.

10.5.1.3 Če prosilec/ka dokaže, da konstrukcijske lastnosti
letala ne omogočajo leta, ki bi bil izvršen v skladu z 10.5.2,
morajo referenčni postopki:

a) odstopati od določenih referenčnih postopkov samo v taki meri,
kot to zahtevajo konstrukcijske lastnosti, ki onemogočajo
skladnosti s postopki;

b) biti odobreni s strani URSZP.

10.5.1.4 Referenčni postopki morajo biti računani pri naslednjih
referenčnih pogojih:

a) zračni tlak na nivoju morske gladine 1.013,25 hPa;

b) temperatura okoliškega zraka 15 stopinj C, t.j. ISA;

c) relativna vlaga 70 odstotkov;

d) brezvetrje.

10.5.1.5 Akustični referenčni atmosferski pogoji morajo biti
enaki referenčnim atmosf. pogojem za let.

10.5.2 Referenčni postopek pri vzletu

Za izračun referenčne poti leta pri vzletu se upoštevata
naslednji dve fazi.

Prva faza:

a) Vzletna moč motorjev se uporablja od točke, ko popustimo
zavore do točke, kjer je dosežena višina 15 m (50 čevljev) nad
vzletno-pristajalno stezo.

b) Ves čas trajanja prve faze se ohrani stalna konfiguracija
vzleta, ki jo izbere prosilec/ka.

c) Masa letala, ko popustimo zavore, je največja vzletna masa, za
katero se zahteva izdaja spričevala o hrupu.

Opomba: - Dolžina te prve faze mora odgovarjati dolžini, ki je
navedena v podatkih o plovnosti za vzlet z ravne tlakovane
vzletno-pristajalne steze.

Druga faza:

a) Pričetek druge faze odgovarja koncu prve faze.

b) Ves čas med drugo fazo se letalo nahaja v konfiguraciji za
vzlet z uvlečenim podvozjem, če je vpotegljivo, in z zakrilci
postavljenimi tako, kot to odgovarja običajnemu vzpenjanju v
drugi fazi.

c) Hitrost mora biti hitrost najboljšega vzpenjanja Vy.

d) Največjo moč in število vrtljajev na minuto, ki jih lahko
neprekinjeno daje motor ali motorji v teh pogojih letenja, se
morajo ohraniti ves čas druge faze (razen če ni pooblaščeni organ
določil nižje meje za moč).

Opomba: - Na nivoju morske gladine, v standardnih atmosferskih
pogojih, se ta moč običajno doseže pri polnem plinu, pri letalih,
ki imajo propelerje z nespremenljivim korakom, s polnim plinom in
največjim številom vrt/min, pri letalih, ki so opremljena z
motorji z običajnim vsesavanjem, in propelerji z nastavljivim
korakom ali s propelerji s konstantno hitrostjo; in z največjim
neprekinjenim tlakom v cevnem razdelilniku in z največjimi
neprekinjenimi vrt/min pri letalih, ki so opremljena z motorji z
dodatnim ponjenjem in propelerji z nastavljivim korakom in
propelerji s konstantno hitrostjo. Za motorje, ki imajo
instalirano največjo neprekinjeno moč manjšo, od instalirane
vzletne moči, veljajo v drugi fazi vzpenjanja omejitve za
plovnost za največjo neprekinjeno moč.

                 10.6 Postopki pri preizkušanju

10.6.1 Postopki pri preizkušanju morajo biti sprejemljivi za
URSZP.

10.6.2 Postopki pri preizkušanju in meritve hrupa morajo bitri
izvedene in obdelane na odobren način, da dajo mero za
ovrednotenje hrupa v enotah LAmax, kot je opisano v 6. dodatku
III. dela te priloge.

10.6.3 Akustični podatki morajo biti prilagojeni referenčnim
pogojem, ki so navedeni v tem poglavju, z uporabo metod, ki so
opisane v 6. dodatku III. dela te priloge.

10.6.4 Če se pri preizkušanju uporabljajo enakovredni postopki,
ki se razlikujejo od referenčnih postopkov, mora URSZP odobriti
postopke pri preizkušanju in vse metode za popravke rezultatov na
referenčne postopke.

          11. POGLAVJE - HELIKOPTERJI, KATERIH NAJVEČJA
           DOVOLJENA VZLETNA MASA NE PRESEGA 2.730 kg

                          11.1 Uporaba

11.1.1 Zahteve iz tega poglavja se uporabljajo za vse
helikopterje, pri katerih največja odobrena vzletna masa ne
presega 2.730 kg, razen za tiste, ki so posebej konstruirani
izključno za poljedelstvo, gašenje požarov ali za zunanji prevoz
tovora, za katere je:

a) URSZP izdala spričevalo o plovnosti za prototip ali opravila
kak drug enakovreden predpisani postopek

11. novembra 1993 ali kasneje; ali

b) URSZP izdala spričevalo o plovnosti za spremembo konstrukcije
tipa, kjer bi taka sprememba lahko povečala raven hrupa
helikopterja pri preletu ali opravila kak drug enakovreden
predpisani postopek 11. novembra 1993 ali kasneje.

11.1.2 Certifikacija helikopterjev, ki lahko nosijo zunanji tovor
ali zunanjo opremo, se opravi brez tovora ali vgradnje te opreme.

Opomba: - Helikopterji, ki ustrezajo standardom za notranja
bremena, so lahko izvzeti, če nosijo zunanja bremena, če so
operacije z zunanjim bremenom opravljene pri skupni masi ali
drugih parametrih delovanja, ki so večji od tistih, ki so
odobreni za plovnost z notranjimi bremeni.

11.1.3 Prosilec/ka pod 11.1.1 lahko prosto izbere, da pokaže
skladnost z 8. poglavjem te priloge namesto skladnost s tem
poglavjem.

11.2 Meritve hrupa

11.2.1 Mera za ovrednotenje hrupa je raven izpostavljanja zvoku
(SEL), kot je opisano v 4. dodatku III. dela te priloge.

11.3 Referenčna točka za merjenje hrupa

11.3.1 Ko se helikopter preizkuša po zahtevah tega poglavja, ne
sme preseči ravni hrupa, določene v 11,4, na referenčni točki
poti leta, ki se nahaja na tleh 150 m (490 čevljev) navpično pod
potjo leta, ki je določena v referenčnem postopku pri preletu
(glej 11.5.1.3).

                    11.4 Največja raven hrupa

Pri helikopterjih, navedenih v 11.1.1, največje ravni hrupa, če
so določene v skladu z metodo vrednotenja v 4. dodatku III. dela
te priloge, ne smejo presegati 82 dB SEL za helikopterje z
največjo dovoljeno vzletno maso, za katero se zahteva izdaja
spričevala o hrupu, do 788 kg, meja se nato povečuje po stopnji 3
dB pri podvojitvi mase.

              11.5 Referenčni postopek za izdajanje
                        spričeval o hrupu

11.5.1 Splošni pogoji

11.5.1.1 Referenčni postopek mora biti v skladu z ustreznimi
predpisi v zvezi s plovnostjo in ga mora odobriti URSZP.

11.5.1.2 Razen če ni drugače odobreno, mora biti referenčni
postopek za prelet tak, kot je določen v 11.5.2.

11.5.1.3 Če prosilec/ka dokaže, da konstrukcijske lastnosti
helikopterja ne omogočajo leta, ki bi bil izvršen v skladu z
11.5.2, lahko URSZP dovoli uporabo referenčnega postopka, ki
odstopa od standardnega referenčnega postopka, toda samo v takšni
meri, kot to zahtevajo tiste konstrukcijske lastnosti
helikopterja, ki onemogočajo skladnost z referenčnim postopkom.

11.5.1.4 Referenčni postopki morajo biti izračunani za naslednje
referenčne atmosferske pogoje:

a) zračni tlak na nivoju morske gladine 1.013,25 hPa;

b) temperatura okoliškega zraka 25 stopinj C;

c) relativna vlaga 70 odstotkov;

d) brezvetrje.

11.5.1.5 Največje število vrt/min pri normalnem delovanju je
treba vzeti kot največjo vrtilno hitrost rotorja, ki je v skladu
s plovnostnimi omejitvami, ki jih je podal proizvajalec in
potrdil organ, ki je opravil certifikacijo.

11.5.2 Referenčni postopek

Referenčni postopek se določi, kot sledi:

a) helikopter mora biti stabiliziran v vodoravnem letu nad
referenčno točko poti leta na višini 150 m (490 čevljev);

b) ves čas med referenčnim postopkom preleta je treba ohraniti
hitrost 0,9 VH ali 0,9 VNE, ali 0,45 VH + 120 km/h (65 vozlov)
ali 0,45 VNE + 120 km/h (65 vozlov), kar je pač manjše. Za namene
pridobitve potrdila o hrupu je VH definirana kot hitrost leta
skozi zrak pri vodoravnem letu, ki se doseže z uporabo vrtilnega
momenta, ki odgovarja največji neprekinjeni moči najmanjšega
instaliranega motorja, ki je razpoložljiva pri zračnem tlaku na
nivoju morske gladine (1.013,25 hPa) in temperaturi okoliškega
zraka 25 stopinj C, razen če ni proizvajalec določil nižjo mejo
za plovnost, ki jo je odobril pooblaščeni organ;

c) prelet mora biti opravljen z vrtilno hitrostjo rotorja, ki je
stabilizirana pri največjih vrt/min pri normalnem delovanju, ki
je odobrena za vodoravni let;

d) helikopter mora biti v konfiguraciji za vodoravni let;

e) masa helikopterja mora biti največja vzletna masa, pri kateri
se zahteva izdaja spričevala o hrupu.

                 11.6 Postopki pri preizkušanju

11.6.1 Postopki pri preizkušanju morajo biti sprejemljivi za
URSZP.

11.6.2 Postopek pri preizkušanju in meritve hrupa morajo biti
izvedene in obdelane na odobren način, da dajo mero za
vrednotenje hrupa, ki je označena kot raven izpostavljanja zvoku
(SEL) v A-uteženih decibelih, kot je opisano v 4. dodatku III.
dela te priloge.

11.6.3 Testni pogoji in postopki morajo biti zelo podobni
referenčnim pogojem in postopkom ali pa morajo biti akustični
podatki prilagojeni s pomočjo metod, ki so opisane v 4. dodatku
III. dela te priloge, referenčnim pogojem in postopkom, opisanim
v tem poglavju.

11.6.4 Med preizkusom mora biti opravljeno enako število poletov
s čelnimi in hrbtnimi komponentami vetra.

11.6.5 Prilagoditve zaradi razlik med testnimi in referenčnimi
postopki leta ne smejo presegati 2 dB(A).

11.6.6 Med preizkusom povprečno število vrt/min rotorja ne sme
odstopati od največjega števila vrt/min pri normalnem obratovanju
za več kot + / - 1 odstotkov v obdobju, ko je raven hrupa nad
ravnjo, ki je za 10 dB manjša od temenske.

11.6.7 Hitrost helikopterja skozi zrak ne sme odstopati od
referenčne hitrosti skozi zrak, ki je primerna za prikaz leta, za
več kot + / - 5 km/h (+ / - 3 vozlov) v časovnem obdobju, ko je
raven hrupa nad ravnjo, ki je za 10 dB manjša od temenske.

11.6.8 Helikopter mora leteti znotraj meja + / - 10 stopinj od
navpične ravnine nad referenčno sledjo, ki gre skozi referenčni
položaj merjenja hrupa, v časovnem obdobju, ko je raven hrupa nad
ravnjo, ki je za 10 dB manjša od temenske.

11.6.9 Preizkuse je treba opraviti z maso helikopterja, ki ni
manjša od 90 odstotkov ustrezne največje dovoljene mase in se sme
opraviti z maso, ki ne presega 105 odstotkov ustrezne največje
dovoljene mase.

                            III. DEL

              POSTOPKI ZA VREDNOTENJE TER NAVODILA
            IN ENAČBE ZA RAČUNANJE HRUPA ZRAKOPLOVOV
                   IN POMOŽNIH POGONSKIH ENOT

DODATKI 1 - 6

1. DODATEK. Postopki za vrednotenje hrupa podzvočnih reaktivnih
letal, za katera je bila vloga za potrditev plovnosti za prototip
prejeta pred 6. oktobrom 1977

1. Uvod;

2. Pogoji za preizkušanje in meritve za izdajanje spričeval o
hrupu;

3. Meritev hrupa, ki ga povzroča letalo v letu, na zemlji;

4. Izračun dejansko zaznane ravni hrupa iz izmerjenih podatkov za
hrup;

5. Sporočanje podatkov URSZP in korigiranje izmerjenih podatkov;

6. Poimenovanje;

7. Matematična formulacija "noy" preglednic;

8. Slabljenje zvoka v zraku;

9. Podrobni korekcijski postopki.

2. DODATEK. Postopek za vrednotenje hrupa za naslednja letala

1. Podzvočna reaktivna letala, za katera je bila vloga za
potrditev plovnosti za prototip prejeta 6. oktobra 1977 ali
kasneje;

2. Propelerska letala z maso, večjo od 5.700 kg, za katera je
bila vloga za potrditev plovnosti za prototip prejeta 1. januarja
1985 ali kasneje in pred 17. novembrom 1988;

3. Propelerska letala z maso večjo od 8.618 kg, za katera je bila
vloga za potrditev plovnosti za prototip prejeta 17. novembra
1988 ali kasneje;

4. Helikopterji;

1. Uvod;

2. Pogoji za preizkus in merjenje hrupa zaradi izdaje spričevala
o hrupu;

3. Meritev hrupa, sprejetega na zemlji, ki ga povzroča letalo v
letu;

4. Izračun dejansko zaznane ravni hrupa iz izmerjenih podatkov za
hrup;

5. Sporočanje podatkov URSZP in korigiranje izmerjenih podatkov;

6. Poimenovanje: simboli in enote;

7. Slabljenje zvoka v zraku;

8. Prilagoditev rezultatov preizkusov helikopterja med letom;

9. Prilagoditev rezultatov preizkusov letala med letom.

3. DODATEK. Postopek za vrednotenje hrupa propelerskih letal,
katerih masa ne presega 8.618 kg in za katera je bila vloga za
potrditev plovnosti za prototip prejeta pred 17. novembrom 1988
zaradi izdaje spričevala o hrupu

1. Uvod;

2. Pogoji za preizkušanje in meritve za izdajanje spričeval o
hrupu;

3 Meritev hrupa, sprejetega na zemlji, ki ga povzroča letalo v
letu;

4. Sporočanje podatkov URSZP in korigiranje izmerjenih podatkov.

4. DODATEK Postopek za vrednotenje hrupa helikopterjev, katerih
največja dovoljena vzletna masa ne presega 2.730 kg, zaradi
izdaje spričevala o hrupu

1. Uvod;

2. Pogoji za preizkušanje in meritve za izdajanje spričeval o
hrupu;

3. Definicija enote za hrup;

4. Meritve hrupa, sprejetega na zemlji, ki ga povzroča helikopter
v letu;

5. Prilagoditev rezultatov preizkusov;

6. Sporočanje podatkov URSZP in veljavnost rezultatov.

5. DODATEK. Nadzor hrupa zrakoplovov na letališčih in njihovi
bližnji okolici

1. Uvod;

2. Definicija enote za hrup;

3. Merilna oprema;

4. Namestitev terenske opreme.

6. DODATEK. Postopek za vrednotenje hrupa propelerskih letal,
katerih masa ne presega 8.618 kg, za katera je bila vloga za
potrditev plovnosti za prototip prejeta 17. novembra 1988 ali
kasneje, zaradi izdaje spričevala o hrupu

1. Uvod;

2. Pogoji za preizkušanje in meritve za izdajanje spričeval o
hrupu;

3. Definicija enote za hrup;

4. Meritve hrupa, sprejetega na zemlji, ki ga povzroča letalo v
letu;

5. Prilagoditev rezultatov preizkusov;

6. Sporočanje podatkov URSZP in veljavnost rezultatov.

DOPOLNILA  A - E

DOPOLNILO A) Enačbe za izračun ravni hrupa kot funkcije vzletne
mase.

DOPOLNILO B) Navodila za izdajanje spričeval o hrupu za
propelerska letala "STOL".

DOPOLNILO C) Navodila za izdajanje spričeval o hrupu za vgrajene
pomožne pogonske enote (APU) in združene sisteme zrakoplova med
opreacijami na tleh.

DOPOLNILO D) Navodila za vrednotenje alternativne metode za
merjenje hrupa helikopterja med priletom.

DOPOLNILO E) Uporaba zahtev Priloge št. 16 k Čikaški konvenciji
za izdajanje spričeval o hrupu za propelerska letala.

                       Priloga številka 02

         SLOVENSKI SKUPNI LETALSKI PREDPISI S5-JAR 36 -
                        HRUP ZRAKOPLOVOV

PODDEL A)       - SPLOŠNO

S5-JAR 36.1     Obseg urejanja

S5-JAR 36.2     Pomen izrazov

PODDEL B)       - PODZVOČNA REAKTIVNA LETALA IN PROPELERSKA TEŽKA
                LETALA (3. pogl. 1. dela Priloge št. 16 h Čikaški
                konvenciji)

S5-JAR 36 100   Obseg urejanja

S5-JAR 36 110   Merjenje hrupa

S5-JAR 36 120   Referenčne točke za merjenje hrupa

S5-JAR 36 130   Testne točke za merjenje hrupa

S5-JAR 36 140   Največje ravni hrupa

S5-JAR 36 150   Prekoračitve ravni hrupa

S5-JAR 36 160   Referenčni postopki za certificiranje hrupa

S5-JAR 36 1170  Testni postopki

PODDEL C)       - PROPELERSKA LETALA, KI NE PRESEGAJO 9.000 kg -
                Vloga za certifikacijo tipa ali izpeljane enačice
                prejeta 1. julija 1996 ali kasneje (10. pogl. 1.
                dela Priloge št. 16 h Čikaški konvenciji)

S5-JAR 36 200   Obseg urejanja

S5-JAR 36 210   Postopek za ovrednotenje hrupa

S5-JAR 36 220   Referenčne točke za merjenje hrupa

S5-JAR 36 230   Največje ravni hrupa

S5-JAR 36 240   Referenčni postopki za certificiranje hrupa

S5-JAR 36 250   Testni postopki

PODDEL D)       - HELIKOPTERJI (8. pogl. 1. dela Priloge št. 16 h
                Čikaški konvenciji)

S5-JAR 36 300   Obseg urejanja

S5-JAR 36 310   Postopek za ovrednotenje hrupa

S5-JAR 36 320   Referenčne točke za merjenje hrupa

S5-JAR 36 330   Največje ravni hrupa

S5-JAR 36 340   Prekoračitve ravni hrupa

S5-JAR 36 350   Referenčni postopki za certificiranje hrupa

S5-JAR 36 360   Testni postopki

PODDEL E)       - HELIKOPTERJI KI NE PRESEGAJO 2.730 kg NAJVEČJE
                CERTIFICIRANE VZLETNE MASE (11. pogl. 1. dela
                Priloge št. 16 h Čikaški konvenciji)

S5-JAR 36 400   Obseg urejanja

S5-JAR 36 410   Metoda za ovrednotenje hrupa

S5-JAR 36 420   Referenčne točke za merjenje hrupa

S5-JAR 36 430   Največje ravni hrupa

S5-JAR 36 440   Referenčni postopki za certificiranje hrupa

S5-JAR 36 450   Testni postopki

TEHNIČNI DODATKI

DODATEK A) Meritev in analiza izmerjenih vrednosti hrupa
zrakoplova v enotah dejansko zaznane ravni hrupa (Perceived noise
level) za certificiranje hrupa podzvočnih reaktivnih letal,
propelerskih težkih letal in helikopterjev

DODATEK B) Postopek za ovrednotenje hrupa za certificiranje
propelerskih letal, ki ne presegajo 9.000 kg - Vloga za
certifikacijo tipa ali izpeljane enačice prejeta 1. julija 1996
ali kasneje

DODATEK C) Postopek za ovrednotenje certificiranja hrupa za
helikopterje, ki ne presegajo 2.730 kg največje certificirane
vzletne mase

DODATEK D) Enačbe za izračunavanje ravni hrupa v odvisnosti od
vzletne mase