Na podlagi petega odstavka 20. člena energetskega zakona (Uradni list RS, št. 79/99 in 8/00) ter 3. in 7. člena zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93 in 30/98) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o načinu izvajanja gospodarskih javnih služb s področja distribucije električne energije
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta uredba ureja način izvajanja gospodarske javne službe distribucija električne energije (v nadaljnjem besedilu: distribucija), gospodarske javne službe dobava električne energije tarifnim odjemalcem (v nadaljevanju: dobava tarifnim odjemalcem) in gospodarske javne službe upravljanje distribucijskega omrežja (v nadaljnjem besedilu: upravljanje omrežja), zlasti pa določa:
– pravice in obveznosti izvajalcev javne službe (obveznosti javne službe);
– organizacijsko zasnovo opravljanja teh javnih služb;
– način in pogoje zagotavljanja storitev, ki sestavljajo javno službo;
– pravice in obveznosti uporabnikov;
– način financiranja posamezne javne službe.
2. člen
Gospodarske javne službe po tej uredbi štejejo v smislu energetskega zakona za ločene energetske dejavnosti.
Distribucijo električne energije in dobavo tarifnim odjemalcem lahko opravlja na določenem območju le ista pravna ali fizična oseba.
3. člen
Poleg pomenov, določenih v energetskem zakonu, imajo izrazi v tej uredbi še naslednji pomen:
– distributer: je izvajalec javne službe distribucija električne energije;
– dobavitelj električne energije: je izvajalec javne službe dobava električne energije tarifnim odjemalcem;
– javno omrežje: je sistem povezanih naprav, ki so namenjene prenosu in distribuciji električne energije do odjemalcev;
– odklop: je prekinitev električne povezave med priključkom in distribucijskim omrežjem;
– poslovno občutljiv podatek: je posamezen podatek ali sklop povezanih podatkov, ki kaže na značilnost ali okoliščino gospodarskega poslovanja pravne ali fizične osebe, kot so podatki o cenah, sklenjenih pogodbah in njihovi vsebini, obsegu poslovanja, poslovnih rezultatih, in podobno;
– prekinitev dobave: je začasna prekinitev oskrbe z električno energijo v primerih in pod pogoji, ki jih določa energetski zakon in na njegovi podlagi izdani predpisi;
– ustavitev dobave: je odklop in prekinitev oskrbe z električno energijo v primerih in pod pogoji, ki jih določa energetski zakon in na njegovi podlagi izdani predpisi;
– priključek: je sklop električnih vodov in naprav, s katerimi so objekti proizvajalca ali odjemalca električne energije povezani z objekti in napravami distribucijskega omrežja;
– tarifni odjemalec: je odjemalec električne energije, ki po določbah energetskega zakona ni upravičeni odjemalec;
– upravljalec omrežja: je upravljalec distribucijskega omrežja električne energije;
– uporabnik distribucijskega omrežja: je pravna ali fizična oseba, ki ima po določbah zakona in te uredbe pravico dostopa do omrežja.
II. SKUPNE DOLOČBE ZA VSE TRI JAVNE SLUŽBE
4. člen
Gospodarsko javno službo po tej uredbi mora izvajalec opravljati nepretrgano ves čas.
Obveznost po prvem odstavku tega člena začne za distributerja teči s trenutkom sklenitve pogodbe z upravljalcem omrežja v skladu s prvim in drugim odstavkom 12. člena te uredbe ali v primeru, da opravlja distribucijo in upravljanje distribucijskega omrežja ista pravna ali fizična oseba, s sprejemom internega akta, s katerim so urejena razmerja med ustreznima organizacijskima enotama po tretjem odstavku 12. člena te uredbe, ali z dnem dokončnosti odločbe, ki uredi njuna razmerja po četrtem odstavku 12. člena te uredbe, in traja ves čas veljavnosti te pogodbe ali odločbe, oziroma dokler je izvajalec v skladu s predpisi upravičen in dolžan izvajati javno službo.
Obveznost po prvem odstavku tega člena začne za upravljalca omrežja teči z dnem dokončnosti sklepa o določitvi upravljalca omrežja in traja ves čas veljavnosti tega sklepa, oziroma dokler je izvajalec v skladu s predpisi upravičen in dolžan izvajati javno službo.
Javni službi distribucija električne energije in dobava tarifnim odjemalcem je treba izvajati na določenem območju hkrati. Obveznost po prvem odstavku tega člena začne za dobavitelja tarifnim odjemalcem hkrati, ko začne po drugem odstavku tega člena obveznost za distributerja. Če izvajalcu preneha pravica in dolžnost opravljati eno od teh dveh javnih služb, preneha tudi pravica in dolžnost opravljati drugo.
Izvajalec javne službe po tej uredbi lahko začasno prekine izvajanje javne službe le iz razlogov, ki jih določa energetski zakon in splošni pogoji za dobavo in odjem električne energije iz omrežja za distribucijo električne energije, ki jih predpiše vlada v skladu z drugim odstavkom 70. člena energetskega zakona.
5. člen
Izvajalec javne službe je dolžan pri gradnji, vzdrževanju ali upravljanju distribucijskega omrežja in izvedbi priključkov tarifnih odjemalcev ter merjenju električne energije ravnati v skladu z načelom najboljše dosegljive tehnologije, zlasti s tem, da uporablja take gradbene in tehnične rešitve, ki brez nesorazmernih stroškov v največji možni meri zagotavljajo varnost distribucijskega omrežja in priključkov, zanesljivost njegovega delovanja in dobave električne energije tarifnim odjemalcem ter varstvo okolja.
6. člen
Pravna oseba, ki opravlja dve ali vse tri gospodarske javne službe po tej uredbi, mora za vsako od njih uporabljati določbe energetskega zakona o:
– pripravljanju, revidiranju in objavi letnih računovodskih izkazov na način, ki velja za velike gospodarske družbe (37. člen energetskega zakona);
– pripravljanju ločenih računovodskih izkazov za vsako od teh javnih služb in ločeno od ostalih energetskih dejavnosti in od drugih gospodarskih dejavnosti, ki jih opravlja (prvi in drugi odstavek 38. člena energetskega zakona);
– oblikovanju in predložitvi v okviru letnega poročila pravil o razporeditvi sredstev, obveznosti do virov sredstev, prihodkov in odhodkov na posamezno gospodarsko javno službo iz te uredbe, drugo energetsko dejavnost in na drugo gospodarsko dejavnost (tretji odstavek 38. člena energetskega zakona);
– vključitvi vsake transakcije s povezano družbo ali družbo z istimi lastniki v letno poročilo;
– zagotoviti ločeno izvrševanje teh javnih služb v posebnih organizacijskih enotah.
Pravna oseba iz prvega odstavka tega člena ne sme navzkrižno subvencionirati posamezne javne službe, ki jo ureja ta uredba, iz druge ali drugih dveh, kakor tudi ne subvencionirati javne službe po tej uredbi iz druge dejavnosti.
Pravna oseba mora tudi zagotoviti, da med organizacijskimi enotami, v katerih se ločeno izvršujejo javne službe, ne prehaja do nikakršne izmenjave ali posredovanja poslovno občutljivih podatkov, do katerih je posamezna enota prišla pri izvajanju svoje javne službe, razen kolikor je to nujno potrebno za izvrševanja javne službe v drugi enoti. Ta prepoved velja tudi za morebitno izmenjavo ali posredovanje teh podatkov drugim delom pravne osebe, ali drugim pravnim osebam.
Določbe druge, tretje, četrte in pete alinee prvega odstavka, določbe drugega in tretjega drugega odstavka tega člena se uporabljajo tudi za fizične osebe, ki opravljajo dve ali vse tri gospodarske javne službe iz te uredbe.
III. DISTRIBUCIJA ELEKTRIČNE ENERGIJE
3.1. Opredelitev javne službe
7. člen
Gospodarska javna služba distribucija električne energije obsega:
– transport električne energije po distribucijskem omrežju;
– odgovornost za tekoče in investicijsko vzdrževanje distribucijskega omrežja;
– odgovornost za razvoj in graditev distribucijskega omrežja.
Ni gospodarska javna služba:
– transport električne energije po neposrednem oskrbovalnem vodu upravičenega odjemalca izključno za lastno porabo, bodisi od prenosnega oziroma distribucijskega omrežja bodisi od proizvajalca;
– transport električne energije po neposrednem vodu v lasti proizvajalca od mesta proizvodnje do prenosnega oziroma distribucijskega omrežja;
– vzdrževanje vodov iz prve in druge alinee tega odstavka.
3.2. Organizacijska zasnova izvajanja distribucije električne energije
8. člen
Za opravljanje distribucije električne energije na določenem območju lahko ustanovi država javno podjetje.
Območje, na katerem javno podjetje opravlja distribucijo električne energije se določi z aktom o ustanovitvi javnega podjetja.
Javno podjetje iz prvega odstavka tega člena mora opravljati na istem območju tudi javno službo dobave električne energije tarifnim odjemalcem.
9. člen
Če za opravljanje distribucije na določenem območju država ne ustanovi javnega podjetja ali javno podjetje preneha oziroma preneha njegova pravica opravljati to javno službo, se za opravljanje distribucije na tem območju na podlagi javnega razpisa podeli koncesija.
Koncesijo za opravljanje distribucije je mogoče podeliti le hkrati v istem postopku s koncesijo za opravljanje javne službe dobave električne energije tarifnim odjemalcem.
10. člen
Koncesija v skladu z 9. členom te uredbe se podeli pred pridobitvijo energetskega dovoljenja za zgraditev distribucijskega omrežja, ki je predmet koncesije.
V koncesijskem aktu ali razpisu koncesije je treba med pogoji za pridobitev koncesije določiti tudi pogoje, ki jih je treba izpolniti za pridobitev energetskega dovoljenja za distribucijsko omrežje.
Koncesionar lahko pridobi energetsko dovoljenje za distribucijsko omrežje, ki je predmet koncesije, po dokončnosti odločbe o izbiri koncesionarja.
11. člen
Javno podjetje iz 8. člena ali koncesionar iz 9. člena te uredbe pridobita izključno pravico opravljati javno službo distribucije električne energije na območju, za katero je javno podjetje ustanovljeno oziroma na katerem je podeljena koncesija.
3.3. Način zagotavljanja distribucije električne energije
12. člen
Izvajalec distribucije električne energije mora pred začetkom izvajanja te gospodarske javne službe skleniti z upravljalcem distribucijskega omrežja pogodbo, s katero le-ta prevzame upravljanje distribucijskega omrežja, s katerim distributer opravlja to javno službo.
Upravljalec distribucijskega omrežja je dolžan skleniti pogodbo o prevzemu distribucijskega omrežja v upravljanje z vsako pravno ali fizično osebo, ki ima v skladu s predpisi pravico opravljati distribucijo električne energije.
Če opravlja distribucijo in upravljanje distribucijskega omrežja ista pravna ali fizična oseba, mora razmerja med organizacijskima enotama v zvezi s prevzemom distribucijskega omrežja v upravljanje iz 13. člena te uredbe urediti s pogodbi podobnim internim aktom, ki obsega tudi ceno, po kateri ena organizacijska enota notranje obračunava distribucijo električne energije drugi v skladu z merili iz 23. člena te uredbe.
Če do sklenitve pogodbe iz prvega in drugega odstavka tega člena ne pride v roku, določenem v sklepu o določitvi upravljalca omrežja, ali če pogodba preneha in ni sklenjena nova, lahko na zahtevo distributerja ali upravljalca distribucijskega omrežja minister, pristojen za energetiko, na predhodno mnenje Agencije za energijo z odločbo naloži drugi stranki oddajo ali prevzem upravljanja distribucijskega omrežja in uredi medsebojna razmerja med obema strankama. Določbe tega odstavka se uporabljajo tudi v primeru, če ni v navedenem roku sestavljen interni akt med organizacijskima enotama iz tretjega odstavka tega člena.
Distributer ne sme začeti z izvajanjem javne službe distribucije električne energije, dokler ni sklenjena pogodba iz prvega in drugega odstavka tega člena oziroma sprejet interni akt iz tretjega odstavka tega člena, ali dokler ni dokončna odločba iz četrtega odstavka tega člena uredbe.
Sklenjeno pogodbo iz prvega in drugega odstavka tega člena oziroma sprejet interni akt iz tretjega odstavka tega člena morajo stranke poslati Agenciji za energijo.
13. člen
Distributer in upravljalec distribucijskega omrežja v pogodbi iz prvega in drugega odstavka 12. člena te uredbe uredita vse medsebojne pravice in obveznosti v zvezi z zagotavljanjem distribucije električne energije in upravljanjem omrežja, ki je predmet pogodbe, zlasti pa:
– način prevzema distribucijskega omrežja v upravljanje;
– obveznosti distributerja v zvezi z zagotavljanjem takega stanja distribucijskega omrežja, ki omogoča varno, zanesljivo in učinkovito obratovanje tega omrežja;
– pravice in obveznosti distributerja v zvezi s priključitvijo proizvajalcev in odjemalcev na distribucijsko omrežje;
– način usklajevanja vzdrževalnih posegov v distribucijsko omrežje ter izvajanja poskusov in kontrolnih meritev;
– ureditev medsebojnih razmerij glede širitve distribucijskega omrežja;
– pravice in obveznosti strank v zvezi z medsebojnim obveščanjem;
– razmerja med strankama v zvezi s prekinitvijo obratovanja distribucijskega omrežja;
– ceno za distribucijo električne energije, ki jo upravljalec omrežja plačuje iz cene za uporabo omrežja distributerju oziroma interno obračuna, če opravlja distribucijo električne energije in upravljanje distribucijskega omrežja ista pravna ali fizična oseba.
Če opravlja distribucijo in upravljanje distribucijskega omrežja ista pravna ali fizična oseba, mora razmerja med organizacijskima enotama, ki opravljata posamezno javno službo, urediti v internem aktu iz tretjega odstavka 12. člena te uredbe tako, da ostali izvajalci distribucije električne energije niso v manj ugodnem položaju od te pravne ali fizične osebe.
Če minister, pristojen za energetiko, ugotovi kršitev drugega odstavka tega člena, izda po uradni dolžnosti odločbo iz četrtega odstavka 12. člena te uredbe, s kateri naloži upravljalcu distribucijskega omrežja, da zagotovi enako ugodne pogoje tudi drugim distributerjem električne energije.
14. člen
Distributer je dolžan priključiti na omrežje, s katerim izvaja to javno službo, vsako pravno ali fizično osebo, ki pridobi soglasje upravljalca distribucijskega omrežja.
Pravna ali fizična oseba, ki želi odjemati električno energijo iz javnega omrežja, se mora priključiti na distribucijsko omrežje, če gre za tarifnega odjemalca električne energije.
15. člen
Distributer je dolžan dopustiti in omogočiti upravljalcu omrežja izvedbo vseh ukrepov na in v zvezi z distribucijskim omrežjem, ki omogočajo varno, zanesljivo in učinkovito vodenje ter obratovanje tega omrežja.
16. člen
Distributer je dolžan distribuirati oziroma omogočiti distribucijo vse električne energije, glede katere ni bil zavrnjen dostop do omrežja v skladu z zakonom in to uredbo, kot to nalaga vodenje upravljalca omrežja.
3.4. Vzdrževanje distribucijskega omrežja
17. člen
Distributer je dolžan investicijsko in tekoče vzdrževati oziroma zagotavljati tekoče vzdrževanje distribucijskega omrežja, s katerim izvaja to javno službo tako, da je ves čas ohranjena njegova nezmanjšana funkcionalnost, obratovalna usposobljenost in varnost delovanja.
Upravljalec omrežja lahko zahteva, da izvajalec distribucije opravi posamezna vzdrževalna dela na distribucijskem omrežju.
Če distributer ne opravi zahtevanih vzdrževalnih del, lahko upravljalec omrežja zahteva, da minister, pristojen za energetiko, z odločbo naloži izvajalcu distribucije potrebna vzdrževalna dela.
18. člen
Distributer mora organizirati stalno službo, ki mora razpolagati z ustreznim številom usposobljenih ljudi in opremo za takojšnje posege v zvezi z odpravljanjem poškodb in okvar na distribucijskem omrežju in priključkih tarifnih odjemalcev.
3.5. Odgovornost za razvoj distribucijskega omrežja
19. člen
Distributer je dolžan vsaki 2 leti pripraviti načrt razvoja distribucijskega omrežja za naslednjih 10 let na območju, na katerem izvaja to javno službo, upoštevaje podatke o zasedenosti omrežja oziroma njihove analize, ki jih zagotavlja upravljalec omrežja, in ga uskladiti z nacionalnim energetskim programom.
Distributer si je tudi dolžan prizadevati za vključitev načrta razvoja distribucijskega omrežja v prostorske planske akte, če pa to ni mogoče pa spremeniti načrt razvoja prenosnega omrežja in zagotoviti usklajenost med prostorskimi planskimi akti ter tem načrtom.
Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena je dolžan distributer, ki opravlja javno službo na podlagi koncesije, pripravljati načrte distribucijskega omrežja le za čas trajanja koncesije.
20. člen
Načrt razvoja distribucijskega omrežja mora distributer električne energije takoj po sprejemu poslati ministru, pristojnemu za energetiko.
Če minister ugotovi, da je načrt razvoja distribucijskega omrežja v določenih delih neskladen z nacionalnim energetskim programom, lahko zahteva, da ga distributer v teh delih spremeni.
21. člen
Distributer skladno s predpisi, ki urejajo poseganje v prostor izdaja soglasja k nameravanim posegom v prostor, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na objekte in naprave, ki sestavljajo omrežje za distribucijo električne energije, s katerim izvaja to javno službo.
Pri izdajanju soglasja iz prvega odstavka tega člena in določitvi pogojev za izvedbo nameravanega posega v prostor mora distributer skrbeti za tako stanje distribucijskega omrežja, da je omogočeno njegovo varno, zanesljivo in učinkovito obratovanje.
3.6. Financiranje distribucije električne energije
22. člen
Distributer pridobiva sredstva za financiranje javne službe s plačili cene distribucije električne energije, ki jo upravljalec omrežja plačuje iz cene za uporabo omrežja izvajalcu distribucije oziroma interno obračuna, če opravlja distribucijo in upravljanje distribucijskega omrežja ista pravna ali fizična oseba.
23. člen
Ceno distribucije električne energije določita distributer in upravljalec distribucijskega omrežja v pogodbi o prevzemu upravljanja tega omrežja iz prvega in drugega odstavka 12. člena te uredbe oziroma v internem aktu iz tretjega odstavka 12. člena te uredbe, če opravlja distribucijo in upravljanje distribucijskega omrežja ista pravna ali fizična oseba.
Višino cene in način njenega obračunavanja ter plačevanja določa splošni akt Agencije za energijo.
24. člen
Agencija za energijo z odločbo iz četrtega odstavka 12. člena te uredbe nadomesti pogodbo oziroma interni akt iz 12. člena te uredbe.
IV. DOBAVA TARIFNIM ODJEMALCEM
4.1. Opredelitev javne službe
25. člen
Gospodarska javna služba dobave električne energije tarifnim odjemalcem obsega:
– zagotavljanje električne energije tarifnim odjemalcem;
– prodajo električne energije tarifnim odjemalcem v skladu s tarifnim sistemom
– za prodajo električne energije na distribucijskem omrežju;
– informiranje tarifnih odjemalcev o gibanjih in značilnostih njihove porabe.
4.2. Organizacijska zasnova izvajanja javne službe
26. člen
Če je za izvajanje distribucije električne energije ustanovljeno na določenem območju javno podjetje v skladu z 9. členom te uredbe, mora to javno podjetje na istem območju izvajati tudi javno službo dobave električne energije tarifnim odjemalcem.
Obveznost hkratnega izvajanja obeh javnih služb iz prejšnjega odstavka tega člena določi ustanovitelj v aktu o ustanovitvi javnega podjetja.
27. člen
Če se za opravljanje distribucije na določenem območju podeli koncesija, mora koncedent v koncesijskem aktu zagotoviti, da se hkrati na istem območju in za isti čas istemu koncesionarju podeli tudi koncesija za opravljanje javne službe dobave električne energije.
Za podelitev obeh koncesij iz prejšnjega odstavka tega člena se izvede en razpis in izda ena odločba o izbiri koncesionarja, prav tako pa koncedent in koncesionar za obe koncesiji skleneta eno koncesijsko pogodbo.
28. člen
Javno podjetje iz 26. člena in koncesionar iz 27. člena te uredbe pridobita izključno pravico opravljati javno službo dobave električne energije tarifnim odjemalcem na območju, za katero je javno podjetje ustanovljeno oziroma na katerem je podeljena koncesija.
4.3. Način izvajanja javne službe
29. člen
Dobavitelj električne energije mora poskrbeti za to, da imajo tarifni odjemalci ves čas zagotovljeno vso električno energijo v skladu s pogodbo o dobavi.
V ta namen mora dobavitelj električne energije zagotoviti varnost dobave, zlasti s sklepanjem ustreznih dolgoročnih pogodb o dostopu do distribucijskega in prenosnega omrežja, dolgoročnih pogodb o nakupu električne energije, nakupom električne energije na organiziranem trgu električne energije ter v primerih izravnave odstopanja dobave in porabe električne energije neposredno od upravljalca prenosnega omrežja.
Minister, pristojen za energetiko, lahko z odločbo v upravnem postopku naloži dobavitelju električne energije posamezne ukrepe iz drugega odstavka tega člena, če je zaradi dobaviteljevega ravnanja pri nakupu električne energije (na primer prevelik delež nakupov na dnevnem ali krajšem trgovanju v okviru organiziranega trga, prevelika vezanost na nezanesljive proizvajalce, in podobno) ogrožena varnost dobave električne energije tarifnim odjemalcem.
30. člen
Dobavitelj električne energije je dolžan, v skladu s splošnimi pogoji za dobavo in odjem iz distribucijskega omrežja po drugem odstavku 70. člena energetskega zakona, skleniti pogodbo o dobavi električne energije z vsakim tarifnim odjemalcem, ki je priključen na distribucijsko omrežje distributerja iz 26. oziroma 27. člena te uredbe.
Pogodba se praviloma sklene za nedoločen čas, razen če tarifni odjemalec ne zahteva drugače.
Tarifni odjemalec sme vsak čas odstopiti od pogodbe o dobavi energije, dobavitelj pa le, če mu preneha pravica in dolžnost opravljati gospodarsko javno službo dobave tarifnim odjemalcem.
Koncesionar sme v pogodbi o dobavi energije tarifnim odjemalcem predvideti določbe, ki mu omogočajo odstop od pogodbe s potekom časa koncesije, če le-ta ne bo podaljšana ali če ne pridobi nove koncesije za to gospodarsko javno službo na istem območju.
Pogodbe o dobavi električne energije tarifnim odjemalcem se sklepajo v standardni obliki (adhezijska pogodba).
Podrobneje določajo pravice in obveznosti tarifnega odjemalca in dobavitelja splošni pogoji za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja, ki jih sprejme vlada v skladu z drugim odstavkom 70. člena energetskega zakona.
31. člen
Dobavitelj mora najmanj enkrat letno informirati posameznega tarifnega odjemalca o gibanju in značilnostih porabe električne energije značilnih skupin tarifnih odjemalcev.
Pri tem mora dobavitelj opozarjati tarifne odjemalce na obstoječe in načrtovane programe vzpodbujanja teh odjemalcev k učinkoviti rabi energije, bodisi tiste, ki jih izvaja dobavitelj ali tiste, ki jih na njegovem območju izvajanja javne službe izvajajo druge pravne ali fizične osebe.
4.4. Financiranje javne službe
32. člen
Javna služba dobave električne energije tarifnim odjemalcem se financira iz plačil tarifnih odjemalcev.
Tarifni sistem in tarifne postavke za električno energijo sprejme vlada, in sicer tako, da cena električne energije za tarifne odjemalce obsega tudi ceno uporabe prenosnega in distribucijskega omrežja.
V. UPRAVLJANJE DISTRIBUCIJSKEGA OMREŽJA
5.1. Opredelitev javne službe
33. člen
Gospodarska javna služba upravljanje distribucijskega omrežja obsega:
– vodenje in obratovanje distribucijskega omrežja;
– zagotavljanje dostopa do omrežja upravičenim odjemalcem in proizvajalcem električne energije;
– izvajanje sistemskih obratovalnih navodil.
34. člen
Upravljanje, vodenje in obratovanje distribucijskega omrežja obsega zlasti:
– upravljanje pretoka električne energije po distribucijskem omrežju, upoštevaje tudi izmenjave energije z ostalimi povezanimi omrežji;
– skrb za varno in zanesljivo obratovanje distribucijskega omrežja;
– zagotavljanje optimalne restavracije sistema po motnjah;
– skrb za usklajeno delovanje distribucijskega omrežja s sosednjimi omrežji;
– skrb za sistemske zaščitne naprave;
– skrb za števčne in obratovalne meritve v distribucijskem omrežju;
– oblikovanje obratovalne statistike.
35. člen
Upravljalec distribucijskega omrežja je dolžan zagotavljati upravičenim odjemalcem in proizvajalcem električne energije dostop do omrežja na način in pod pogoji, določenimi v energetskem zakonu in na njegovi podlagi izdanih predpisih ter v skladu s sklenjenimi pogodbami o dostopu do omrežja.
Vsi upravljalci distribucijskega omrežja v Republiki Sloveniji so dolžni pri zajemanju in vodenju operativnih podatkov o upravičenih odjemalcih:
– zbirati in voditi iste podatke in na enak način;
– uporabljati enak format zajemanja podatkov;
– uporabljati za zbiranje in vodenje teh podatkov isto programsko opremo,
– uporabljati enotne parametre, načine in postopke zbiranja ter vodenja podatkov, tako da je omogočena takojšnja in nemotena izmenjava teh podatkov o vsakem upravičenem odjemalcu med posameznimi distributerji.
Če distributerji ne uporabljajo enakih načinov in postopkov iz drugega odstavka tega člena, jih določi Agencija za energijo.
Vsak distributer mora na zahtevo upravičenega odjemalca operativne podatke o njem v 10 dneh od prejema zahteve posredovati drugemu distributerju, kadar je to potrebno za izvršitev pogodbe o nakupu in prodaji električne energije
5.2. Organizacijska zasnova izvajanja javne službe
36. člen
Javno službo upravljanja distribucijskega omrežja lahko na določenem območju opravlja:
– javno podjetje, ki opravlja distribucijo električne energije na tem območju;
ali
– koncesionar, ki pridobi koncesijo za opravljanje te javne službe na določenem območju.
Javno podjetje ali koncesionar pridobita izključno pravico izvajanja te javne službe na območju, za katero je javno podjetje ustanovljeno oziroma na katerem je podeljena koncesija.
37. člen
Vlada lahko določi javno podjetje, ki opravlja distribucijo električne energije na določenem območju za upravljalca distribucijskega omrežja na tem območju s sklepom o določitvi upravljalca distribucijskega omrežja iz 39. člena te uredbe.
Javno podjetje iz prejšnjega odstavka tega člena določi vlada za upravljalca distribucijskega omrežja za določen čas, ki ni krajši od 10 in ne daljši od 15 let.
38. člen
Če vlada ne določi za upravljalca distribucijskega omrežja javnega podjetja v skladu z 37. členom te uredbe, lahko na določenem območju podeli koncesijo koncesionarju po javnem razpisu.
Trajanje koncesije ne sme biti krajše od 10 in ne daljše od 15 let.
Po sklenitvi koncesijske pogodbe določi vlada s sklepom o določitvi upravljalca distribucijskega omrežja iz 39. člena te uredbe koncesionarja za upravljalca distribucijskega omrežja za čas trajanja koncesije.
39. člen
S sklepom o določitvi upravljalca distribucijskega omrežja vlada določi zlasti:
– distribucijsko omrežje, ki ga upravljalec omrežja upravlja;
– obveznost upravljalca omrežja, da prevzame v upravljanje tudi drugo distribucijsko omrežje;
– rok, v katerem mora upravljalec distribucijskega omrežja prevzeti v upravljanje obstoječe distribucijsko omrežje s tem, da sklene pogodbe iz prvega in drugega odstavka 12. člena te uredbe ali izdela interni akt o ureditvi razmerij med organizacijskima enotama iz tretjega odstavka 12. člena te uredbe;
– čas trajanja upravljanja distribucijskega omrežja.
Rok iz tretje alinee prejšnjega odstavka in čas upravljanja omrežja iz četrte alinee prejšnjega odstavka začneta teči z dokončnostjo sklepa o določitvi upravljalca distribucijskega omrežja.
5.3. Priključitev na omrežje in odklop od distribucijskega omrežja
40. člen
Vsak proizvajalec ali upravičeni odjemalec električne energije, ki se glede na napetostni nivo svoje proizvodnje ali odjema lahko priključi na distribucijsko omrežje, ima pravico do priključitve na to omrežje.
Določba prejšnjega odstavka velja tudi za posrednika, ki v skladu s 73. členom energetskega zakona oskrbuje odjemalce na zaokroženem gospodarskem območju, ki je obstajalo ob uveljavitvi energetskega zakona.
Tehnične in druge pogoje za priključitev določajo sistemska obratovalna navodila.
41. člen
Pred začetkom izdelave priključka mora proizvajalec ali upravičeni odjemalec pridobiti soglasje upravljalca distribucijskega omrežja za priključitev.
Pogoje in merila za izdajo soglasja določajo splošni pogoji za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja, izdani v skladu z drugim odstavkom 70. člena energetskega zakona.
O izdaji soglasja odloči upravljalec omrežja z odločbo v upravnem postopku, o pritožbi zoper to odločbo pa odloča minister, pristojen za energetiko.
Po dokončnosti odločbe o soglasju je dolžan distributer omogočiti priključitev upravičenega odjemalca ali proizvajalca na distribucijsko omrežje, če priključek izpolnjuje tehnične in druge pogoje, določene s sistemskimi obratovalnimi navodili.
42. člen
Upravljalec distribucijskega omrežja prekine ali ustavi dobavo tarifnemu odjemalcu oziroma odklopi upravičenega odjemalca od distribucijskega omrežja iz razlogov za prenehanje dobave energije, navedenih v 75., 76. in 77. členu energetskega zakona.
Določba prejšnjega odstavka tega člena se smiselno uporablja tudi za odklop proizvajalca od distribucijskega omrežja.
5.4. Dostop do distribucijskega omrežja
43. člen
Upravičeni odjemalci in proizvajalci električne energije imajo pravico do dostopa do distribucijskega omrežja za izvršitev pogodb, evidentiranih na organiziranem trgu z električno energijo, ali sklenjenih na tem trgu, razen če jim upravljalec omrežja dostop zavrne.
V imenu in za račun upravičenega odjemalca ali proizvajalca lahko dostop do omrežja uveljavljajo tudi trgovec z električno energijo, zastopnik in posrednik.
Pravna ali fizična oseba, ki opravlja v skladu s to uredbo hkrati javni službi distribucije in dobave tarifnim odjemalcem, uveljavlja dostop do distribucijskega in do prenosnega omrežja za distributerja kot upravičenega odjemalca. Stroške tega dostopa do omrežja mora ta pravna ali fizična oseba vključiti v ločeni račun za izvajanje javne službe dobave tarifnim odjemalcem.
44. člen
Če opravlja pravna oseba, ki je upravljalec distribucijskega omrežja, tudi drugo energetsko dejavnost, zaradi katere je upravičen uveljavljati dostop do omrežja, mora ta dostop uveljavljati na enak način in pod enakimi pogoji, kot to velja za ostale upravičence do dostopa, kar zlasti velja za ceno dostopa, vrstni red in postopek uveljavljanja dostopa in način njegovega plačevanja.
Določba prejšnjega odstavka tega člena ne velja za prednost pri dostopu, ki jo upravljalec distribucijskega omrežja zagotovi dobaviteljem tarifnih odjemalcev po 52. členu te uredbe.
45. člen
Dostop do omrežja se uveljavlja na dva načina:
– s sklenitvijo pogodbe o dostopu do omrežja;
– s trenutnim dostopom do omrežja v okviru izravnavanja odstopanj.
46. člen
S pogodbo o dostopu do omrežja, ki jo skleneta uporabnik omrežja in upravljalec omrežja, pridobi uporabnik omrežja za določen čas zagotovljen dostop do distribucijskega omrežja za določeno količino energije ob določenem času in v določeni smeri.
Če opravlja upravljalec distribucijskega omrežja tudi drugo energetsko dejavnost, zaradi katere želi uveljaviti dostop do omrežja s sklenitvijo pogodbe po prvem odstavku tega člena, mora dostop pridobiti na enak način kot drug uporabnik omrežja, namesto pogodbe pa sprejeti interni akt o ureditvi razmerij med organizacijskima enotama, za katerega veljajo določbe te uredbe o pogodbi o dostopu do omrežja.
Sklenjene pogodbe iz prvega odstavka tega člena in interne akte iz drugega odstavka tega člena je treba nemudoma, najkasneje pa do začetka njihovega izvrševanja, poslati Agenciji za energijo. Agencija lahko odloči, da se ji namesto celotnih pogodb oziroma internih aktov pošljejo le določeni bistveni podatki iz teh pogodb, in določi te podatke.
47. člen
Pogodba se sklene na podlagi zahteve uporabnika omrežja, kateri mora biti priložena pogodba ali pogodbe o nakupu in prodaji električne energije, zaradi katere ali katerih se zahteva dostop do omrežja.
Če upravljalec omrežja v skladu z energetskim zakonom in to uredbo ne zavrne zahteve za dostop do omrežja, je dolžan skleniti pogodbo iz prvega odstavka tega člena.
Upravljalec omrežja je dolžan skleniti pogodbo iz prvega odstavka tega člena tudi v primeru, ko tako odloči agencija v skladu s tretjim odstavkom 27. člena energetskega zakona v postopku odločanja o pritožbi uporabnika omrežja, ki je vložil zahtevo za sklenitev pogodbe.
Če ni s pogodbo iz prvega odstavka tega člena drugače določeno, je dolžan uporabnik omrežja plačati pogodbeno zagotovljeni dostop do omrežja v celoti, ne glede na to, koliko električne energije je bilo v okviru tega dostopa ob posameznem času preneseno.
48. člen
Trenutni dostop do omrežja dobi uporabnik omrežja s tem, da izpolni pogoje za dostop, ki jih določajo sistemska obratovalna navodila.
49. člen
Upravljalec omrežja lahko zavrne dostop do omrežja le zaradi tehničnih in obratovalnih omejitev v distribucijskem omrežju.
Pri odločanju o dostopu do omrežja mora upravljalec omrežja upoštevati razvidne in nediskriminatorne kriterije kot so vrstni red prispetja zahtev za dostop do omrežja; sorazmerno zmanjšanje dostopa vsem uporabnikom, ki zahtevajo dostop; javna dražba in podobno. Te kriterije, ki so lahko za posamezne dele omrežja različni in jih upravljalec omrežja določi v soglasju z Agencijo za energijo, mora uporabljati tudi za trenutni dostop do omrežja po 48. členu te uredbe.
Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena lahko upravljalec zavrne dostop do omrežja, če bi onemogočilo ali otežilo oskrbo tarifnih odjemalcev.
5.5. Financiranje upravljanja distribucijskega omrežja
50. člen
Upravljanje distribucijskega omrežja se financira iz cene za uporabo distribucijskega omrežja, ki jo plačujejo uporabniki omrežja upravljalcu distribucijskega omrežja za vsak posamezen dostop do omrežja.
Višino cene in način njenega obračunavanja ter plačevanja določa splošni akt Agencije za energijo.
5.6. Druge določbe o načinu upravljanja distribucijskega omrežja
51. člen
Upravljalec distribucijskega omrežja je na zahtevo kvalificiranega proizvajalca električne energije, ki:
– ima nazivno moč na mestu priključitve na distribucijsko omrežje največ 1 MW in
– je priključen na distribucijsko omrežje s katerim upravlja ta upravljalec,
dolžan skleniti za nedoločen čas pogodbo o odkupu vse električne energije, ki jo tak kvalificirani proizvajalec proizvede, in sicer po ceni, ki jo določi minister, pristojen za energetiko, v soglasju z Agencijo za energijo.
Stroške odkupa električne energije po tem členu se upošteva pri določitvi cene za uporabo distribucijskega omrežja.
Poračun stroškov prednostnega dispečiranja mora izdelati upravljalec omrežja v 15 dneh po izteku koledarskega leta in ga predložiti agenciji.
52. člen
Upravljalec omrežja mora zagotavljati upravljalcu prenosnega omrežja, s katerimi je povezano omrežje njegovega izvajanja javne službe, vse potrebne podatke, da je zagotovljeno varno in učinkovito obratovanje vseh omrežij in njihovo vzajemno delovanje.
Upravljalec omrežja mora zagotavljati organizatorju trga električne energije vse podatke, ki jih le-ta potrebuje za delovanje trga električne energije.
Upravljalec omrežja mora varovati zaupne ali poslovno občutljive podatke, do katerih je prišel pri izvajanju svoje javne službe. Ta določba pa ne velja za podatke, ki jih je v skladu z zakonom dolžan zagotavljati Agenciji za energijo.
53. člen
Upravljalec omrežja je dolžan najmanj enkrat mesečno na svoje stroške objaviti podatke o zasedenosti distribucijskega omrežja po posameznih distribucijskih smereh.
Če upravljalec omrežja zagotovi trajno objavo podatkov o zasedenosti distribucijskega omrežja na elektronski način, mora podatke ažurirati najmanj enkrat na dan.
54. člen
Upravljalec distribucijskega omrežja je dolžan pripraviti in skrbeti za izvedbo spodbujevalnih programov učinkovite rabe energije v skladu s 67. členom energetskega zakona. Upravljalci omrežja morajo sodelovati pri pripravi teh programov, lahko pa pripravijo tudi skupne programe. Programi morajo biti usklajeni z nacionalnim energetskim programom, načrtom razvoja distribucijskega omrežja in drugimi programi učinkovite rabe energije.
Posamezen program pripravi upravljalec omrežja na lastno pobudo, dolžan pa ga je pripraviti, če tako zahteva za učinkovito rabo energije pristojni državni organ ali organizacija. Če upravljalec omrežja takega programa ne pripravi, ga pripravi za učinkovito rabo energije pristojni državni organ na stroške upravljalca omrežja, in mu naloži, da poskrbi za njegovo izvedbo.
Stroški za izvedbo programa se lahko po pridobljenem soglasju Agencije za energijo deloma ali v celoti krijejo iz cene za uporabo omrežja.
K posameznemu programu, višini njegovih stroškov in načinu njegovega pokrivanja mora pred začetkom njegovega izvajanja dati soglasje minister, pristojen za energetiko.
VI. OBSTOJEČI ZAOKROŽENI GOSPODARSKI KOMPLEKSI
55. člen
Posrednik na obstoječem zaokroženem gospodarskem kompleksu po 73. členu energetskega zakona lahko ne glede na 9. člen te uredbe brez razpisa pridobi skupno koncesijo za opravljanje gospodarske javne službe distribucije električne energije in dobave tarifnim odjemalcem. Razen glede razpisa se za podelitev te koncesije uporabljata 9. in 27. člen te uredbe. Posrednik ne more opravljati javne službe upravljanje distribucijskega omrežja.
Do pridobitve koncesije mora posrednik:
– prodajati tarifnim odjemalcem električno energijo po tarifi, ki je predpisana za dobavo električne energije tem odjemalcem na distribucijskem omrežju;
– omogočiti upravičenim odjemalcem na obstoječem zaokroženem gospodarskem kompleksu, da se priključi neposredno na distribucijsko ali prenosno omrežje, po potrebi z zgraditvijo neposrednega oskrbovalnega voda.
56. člen
Če posrednik ne pridobi koncesije v 10 mesecih po uveljavitvi uredbe iz drugega odstavka 7. člena energetskega zakona, mora v nadaljnjih 3 mesecih skleniti z upravljalcem distribucijskega omrežja najemno ali drugo ustrezno pogodbo, s katero se zagotovi, da upravljalec distribucijskega omrežja:
– pridobi posest omrežja na obstoječem zaokroženem gospodarskem kompleksu,
– prevzame odgovornost za njegovo vzdrževanje na stroške posrednika in
– začne na njem izvajati javno službo distribucije.
Če v tem nadaljnjem roku ni sklenjena pogodba iz prejšnjega odstavka tega člena, ali če ta pogodba preneha pa v tem roku ne pride do sklenitve nove, ima pravico upravljalec distribucijskega omrežja odklopiti omrežje v lasti posrednika in mu prenehati z dobavo električne energije.
Če so v primeru iz drugega odstavka tega člena izpolnjeni pogoji za razlastitev, se tak del omrežja razlasti. Po razlastitvi se v skladu s to uredbo razpiše skupno koncesijo za opravljanje gospodarske javne službe distribucije električne energije in dobave tarifnim odjemalcem na zaokroženem gospodarskem kompleksu.
VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
57. člen
Javna podjetja za distribucijo električne energije:
– Elektro Ljubljana, d.d., Slovenska 56, Ljubljana,
– Elektro Maribor, d.d., Vetrinjska 2, Maribor,
– Elektro Celje, d.d., Vrunčeva 2, Celje,
– Elektro Gorenjska, d.d., Bleiweisova cesta 6, Kranj,
– Elektro Primorska, d.d., Erjavčeva 22, Nova Gorica,
so javna podjetja v smislu 8. člena te uredbe, ustanovljena za opravljanje distribucije električne energije na območjih, kot so določena v njihovih dosedanjih aktih.
58. člen
Določbe 6. člena te uredbe o ločitvi opravljanja obeh javnih služb po tej uredbi se začnejo uporabljati 1. 1. 2001.
Določbe o dostopu do omrežja se začnejo za upravičene odjemalce uporabljati v 18 mesecih od uveljavitve energetskega zakona in se do 1. 1. 2003 uporabljajo le za dostop do omrežja za električno energijo, proizvedeno v Republiki Sloveniji, razen če v skladu s 115. členom energetskega zakona vlada ta rok skrajša.
59. člen
Dobavitelji morajo skleniti adhezijske pogodbe o dobavi električne energije s tarifnimi odjemalci v skladu s to uredbo najkasneje do 1. 1. 2003.
60. člen
Dobavitelji so dolžni pogodbe veljavne na dan 14. 4. 2001 avtomatsko podaljšati do 15. 10. 2001.
Upravičeni odjemalec lahko vsak čas odstopi od pogodbe o nadaljnji dobavi po prejšnjem odstavku z odpovednim rokom, ki ni daljši od enega meseca.
Dobavitelj, ki je dobavljal električno energijo do 1. 1. 2001, je dolžan upravičene odjemalce pisno obvestiti o pravici in pogojih nadaljnje dobave po tem členu uredbe najkasneje do 15. 2. 2001.
61. člen
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 312-30/2000-1
Ljubljana, dne 25. maja 2000.
Vlada Republike Slovenije
mag. Anton Rop l. r.
Podpredsednik
