Na podlagi zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93, 1/96), odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Kočevje (Uradni list RS, št. 37/95), 4. člena odloka o statusnem preoblikovanju Javnega komunalnega podjetja Komunala Kočevje p.o. v Javno komunalno podjetje Komunala Kočevje d.o.o. (Uradni list RS, št. 47/96), 5. člena uredbe o načinu oblikovanja cen komunalnih storitev (Uradni list RS, št. 7/99), navodila o metodologiji za oblikovanje cen obveznih lokalnih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki in odlaganja ostankov komunalnih odpadkov (Uradni list RS, št. 27/98), zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87, 5/90 in Uradni list RS, št. 10/91, 13/93, 66/93), pravilnika o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 84/98), 27. člena statuta Občine Kočevje (Uradni list RS, št. 23/99) in 98. člena poslovnika o delu občinskega sveta (Uradni list RS, št. 3/96) je Občinski svet občine Kočevje na seji dne 28. 6. 1999 sprejel

S tem odlokom se določijo vrste odpadkov, nosilci in cilji ravnanja z odpadki, zbiranje odpadkov, odvažanje, odlaganje, način obračuna, ravnanja ter nadzor nad izvajanjem tega odloka na območju Občine Kočevje.

V Občini Kočevje je zbiranje, odvoz in odlaganje odpadkov obvezno.
Zbiranje odpadkov je organizirano po sistemu ločenega zbiranja in sortiranja.

Vrste odpadkov za katere je zadolžena občina:
– papir in lepenka,
– stekla,
– drobna plastika,
– drugi odpadki iz plastike,
– drobni kovinski odpadki (npr. pločevinke),
– drugi odpadki iz kovin,
– les,
– kompostirni kuhinjski odpadki iz gospodinjstev, menz in restavracij,
– olja in maščobe,
– oblačila,
– tekstil,
– barve, črnila, lepila in umetne smole,
– topila,
– kisline,
– baze,
– pralna sredstva,
– fotokemikalije,
– zdravila,
– pesticidi,
– baterije,
– flourescentne cevi in drugi odpadki, ki vsebujejo živo srebro,
– aerosoli (pršivke),
– oprema, ki vsebuje klorofluoroogljike,
– elektronska oprema (npr. tiskana vezja),
– odpadki vrtov in parkov (vključno z odpadki s pokopališč),
– odpadki, primerni za kompostiranje,
– zemlja in kamenje,
– drugi odpadki, neprimerni za kompostiranje,
– drugi komunalni odpadki,
– mešani komunalni odpadki,
– odpadki z živilskih trgov,
– odpadkov iz čiščenja cest,
– greznične gošče,
– nerabna in zavržena motorna vozila.
Občine in drugi odgovorni subjekti pa po pravilniku o ravnanju z odpadki niso zadolženi za naslednje vrste odpadkov:
– snovi, ki se izpuščajo z odpadnimi plini v zrak,
– radioaktivne odpadke,
– jalovino, ki nastaja pri iskanju, pridobivanju, predelovanju in nadaljnjem predelovanju mineralnih surovin,
– klavnične odpadke in kužni material živalskega porekla,
– živinska gnojila in organske snovi, primerne za kompostiranje, ki nastajajo in se uporabljajo v kmetijstvu skladno s predpisi,
– snovi, ki se odvajajo z odpadnimi vodami neposredno v vode ali v kanalizacijo,
– odpadke, ki nastajajo pri iskanju, izkopavanju, prevažanju, skladiščenju in ravnanju z bojnimi sredstvi ter pri njihovem uničevanju.
Našteti odpadki se rešujejo po drugih predpisih in so zanje zadolžena specializirana podjetja.

Nosilci ravnanja z odpadki so naslednji: občina, izvajalci in povzročitelji odpadkov.

Cilji, ki jih dosežemo z ločenim zbiranjem odpadkov in deponiranjem so naslednji:
a) razbremenimo odlagališča oziroma prostor kot nacionalno vrednost,
b) nudenje dolgoročnih rešitev:
– zmanjšanje količin vseh vrst odpadkov,
– postopno zniževanje nevarnostnega potenciala odpadkov kot takih in odloženih na odlagališčih,
– nadzor nad snovnimi tokovi odpadkov, ki nastajajo v slovenskem prostoru in v obeh smereh prehajajo državno mejo,
– optimalno izrabo snovne in energetske vrednosti odpadkov,
– vzpostavitev sistema infrastrukturnih objektov za obdelavo in predelavo ter varno in okolju sprejemljivo končno oskrbo odpadkov.
c) Zahteve po kar najmanjšem odlaganju odpadkov v okolje, kar je mogoče doseči po obvezujočem vrstnem redu:
– s preprečevanjem nastajanja odpadkov (zapiranje proizvodnih ciklusov) in razstrupljanje,
– ločevanjem odpadkov in maksimalnim recikliranjem – suhim separiranjem (dogovor s sosednjimi občinami za skupno postavitev postaje) ter osnovno izrabo odpadnih materialov,
– z varno končno oskrbo odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati ali ponovno uporabiti, po naslednjem vrstnem redu (obdelava in odstranjevanje):
– termična obdelava z izrabo energetske vrednosti odpadkov,
– sežig,
– odlaganje.

Povzročitelji odlagajo odpadke v posode za odpadke. Le izjemoma je dovoljeno odlagati odpadke v pravilno zavezanih PVC vrečkah (odpadki osebne higiene, stiropor, tekstil).
Posode za odpadke povzročitelji v skladu z urnikom odvoza dostavijo na odjemna mesta.
Razpored odvoza se določi z urnikom, ki ga prejme vsako gospodinjstvo in vsi drugi povzročitelji odpadkov.

Zbirno mesto za odpadke je ustrezno urejen prostor, na katerem povzročitelji odlagajo odpadke v posode za odpadke.
Odjemno mesto za odpadke je ustrezno urejen prostor, od koder izvajalci odvažajo odpadke.
Povsod, kjer je primerno, naj bosta zbirno in odjemno mesto na istem prostoru.

Zbirno in odjemno mesto za odpadke morata ustrezati funkcionalnim, estetskim, higiensko-tehničnim ter požarnovarstvenim pogojem in ne smeta ovirati ali ogrožati prometa na javnih površinah.
Povzročitelji so dolžni čistiti zbirna in odjemna mesta ter zagotoviti, da so posode za odpadke v uporabnem stanju.
Izvajalec je dolžan čistiti zbirna in odjemna mesta, če je do onesnaženja prišlo po njegovi krivdi. Izvajalec mora zagotoviti popravilo oziroma zamenjavo posod za odpadke, če je do okvar oziroma poškodb prišlo po njegovi krivdi.
Izvajalec je dolžan prati (5 m3 in več) in skupne zabojnike.
Skupni zabojniki pri ločenem zbiranju odpadkov so last občine oziroma upravljalca.

Zbirna in odjemna mesta določajo izvajalci v soglasju s povzročitelji in lastniki zemljišč. V primeru spora o zbirnih in odjemnih mestih odloči pristojni občinski organ.

Upravljalci tržnic, sejmišč, igrišč, avtobusnih in železniških postaj in postajališč, parkov in parkirišč, ulic, pločnikov in trgov ter lastniki in upravljalci trgovin in lokalov, morajo namestiti potrebno število košev za odpadke ali druge primerne tipizirane posode za odpadke.

Organizatorji kulturnih, športnih in drugih javnih prireditev in aktivnosti na prostem morajo poskrbeti, da so prireditveni prostori v času trajanja prireditve opremljeni z ustreznimi posodami za odpadke.
Organizatorji morajo zagotoviti, da je prireditveni prostor v roku 12 ur po končani prireditvi počiščen.

Razpored odvoza in vrste posod za odpadke se določijo z urnikom. Razpored in posode morajo ustrezati značilnostim in količini posameznih odpadkov.
V primeru izpada odvoza zaradi višje sile ali večjih ovir na odvozu (sneg, zapore cest, okvare vozil ...) so izvajalci dolžni opraviti odvoz odpadkov najkasneje v naslednjih dveh dneh po prenehanju ovire.
Inšpekcijski organi lahko z odločbo naložijo izvajalcu večjo pogostost odvoza na stroške povzročitelja.

Glede na način ravnanja z odpadki se le-ti delijo na naslednje vrste:
1. sekundarne surovine (steklo, papir, les),
2. biološki odpadki, primerni za kompostiranje (kuhinjski odpadki iz gospodinjstev, menz in restavracij, odpadki iz vrtov in parkov, vključno z odpadki s pokopališč),
3. gradbeni odpadki,
4. kosovni odpadki (večji gospodinjski aparati, pohištvo, deli avtomobilov, drugi večji kovinski predmeti),
5. nenevarni odpadki iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti,
6. gošča iz greznic, čistilnih naprav in usedline iz peskolovov,
7. nevarni odpadki (ostanki zdravil, baterije, ostanki barv in topil, druge hitro vnetljive jedke in strupene snovi, odpadno olje, ostanki gnojil, živalski ostanki, neohlajen pepel ...),
8. ostanki odpadkov.

Sekundarne surovine
Odpadki, ki se posebej zbirajo kot sekundarne surovine (npr. papir, steklo, les), se odlagajo v posebne zabojnike na ekoloških otokih ali se zbirajo z občasnim odvozom. Sekundarne surovine je prepovedano odlagati v druge posode za odpadke.

Kompostiranje
Biološke odpadke, primerne za kompostiranje, povzročitelji lahko sami kompostirajo, ali pa jih odlagajo v specialne zabojnike (v 80 l pri individualnih hišah in 240 l pri blokih).
Biološke odpadke je prepovedano odlagati v posode za odpadke oziroma zabojnike, ki za to niso namenjeni, razen na območjih, na katerih ni specialnih zabojnikov za biološke odpadke.

Gradbeni odpadki
Gradbene odpadke je, razen v manjših količinah, prepovedano odlagati na odlagališče. Možno jih je uporabiti po drobljenju za spodnji ustroj cest ali za nasip.
Za odlaganje gradbenih odpadkov je odgovoren povzročitelj. O mestu odlaganja gradbenih odpadkov odloči upravna enota v lokacijskem postopku.

Kosovni odpadki
Kosovni odpadki se odvažajo na odlagališče. Odvoz opravlja izvajalec odvoza odpadkov, dvakrat letno po načelu od vrat do vrat.
Če povzročitelj sam pripelje kosovne odpadke na odlagališče, jih mora odložiti na mestu, ki je za to določeno.

Nenevarni odpadki iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti
Z nenevarnimi odpadki iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti se ravna kot z drugimi komunalnimi odpadki, s tem da morajo povzročitelji obvezno skleniti pogodbo za odvoz odpadkov s pooblaščenim izvajalcem in pogodbo za odlaganje odpadkov na odlagališče.
V pogodbi morajo biti natančno določene vrste odpadkov, ki se odvažajo in odlagajo na odlagališču.
Izvajalec odvoza odpadkov in upravljalec deponije sta dolžna zavrniti sklenitev pogodbe za odpadke, za katere obstaja sum, da so nevarni.
Povzročitelji iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti le izjemoma lahko sami odvažajo odpadke na odlagališče. V tem primeru morajo skleniti pogodbo o odlaganju odpadkov.

Gošče
Gošče iz greznic, dehidrirano blato iz čistilne naprave ter usedline iz peskolovov se odlagajo na komunalno deponijo, če analize ustrezajo zakonskim določilom. Navedene prevoze lahko opravlja le upravljalec kanalizacije, čistilne naprave ter komunalne deponije.

Nevarni odpadki
Nevarne odpadke je prepovedano odlagati na odlagališče.
Nevarne odpadke je prepovedano odlagati v posode za odpadke ali jih spuščati v kanalizacijo.
V primeru, da gre za nevaren odpadek, se šteje, da je odpadek nevaren, dokler povzročitelj z ustrezno strokovno študijo ne dokaže nasprotno.
Nevarne odpadke mora povzročitelj shraniti v ustrezni embalaži in na ustrezno urejenem mestu v okviru lastnih poslovnih površin in jih oddati pooblaščeni organizaciji.
Če upravljalec deponije uredi prostor za hrambo določene vrste nevarnih odpadkov, jih zbira z občasnim odvozom s specialnim vozilom.
Določene vrste nevarnih odpadkov se lahko zbirajo tudi s specialnimi posodami, ki so nameščene na javnih mestih ali v določenih lokalih (npr. zbiranje rabljenih baterij).
Upravljalec odlagališča mora zavrniti sprejem nevarnih odpadkov, če zanje nima ustrezno urejenega mesta hrambe.

Mešani odpadki in ostanki odpadkov
Mešane odpadke, ki se jih zbira v 120 l zabojnikih pri individualnih stanovanjskih hišah in v 1000 l zabojnikih pri blokih se pripelje na prebiranje v stacionirano sortirnico, kjer se izločijo še koristne sestavine.
Po sortiranju se ostanki odpadkov odložijo na odlagališče po predhodnem drobljenju, baliranju ali stiskanju.

Odlagališče je prostor ali objekt, ki omogoča varno in nadzorovano končno ali začasno odlaganje odpadkov.
V okviru odlagališča se lahko uredijo deponije za začasno skladiščenje sekundarnih surovin in deponije za začasno hrambo nevarnih snovi.
Deponije za začasno hrambo nevarnih snovi se lahko uredijo le, če je določen nadaljnji postopek za ravnanje s temi snovmi oziroma je znan odjemalec.

Krajevna skupnost oziroma naselje, ki je prizadeto zaradi bližine odlagališča, ima pravico do odškodnine oziroma rente.
Način in višina zagotavljanja odškodnine se določita s pogodbo med lastnikom deponije in prizadeto krajevno skupnostjo ali z občani, krajani, kjer je deponija.

Režim obratovanja odlagališča mora zajemati ukrepe sanacije oziroma rekultiviranje odlagališča med in po koncu obratovanja deponije v skladu s predpisi.
Dostop na odlagališče je možen le v obratovalnem času, ko je prisoten dežurni delavec.
Če povzročitelj sam pripelje odpadke, dežurni delavec evidentira vstop na deponijo, kontrolira vrsto pripeljanih odpadkov in določi mesto, na katerega se odpadki odložijo.

Če se za odvoz odpadkov iz gospodinjstev uporabljajo posode za odpadke, se cene določijo glede na velikost stanovanjske površine, velikost posode (m3), na število prebivalcev v gospodinjstvu ali pa glede na količino nesortiranih in sortiranih odpadkov.
Če se uporabljajo zabojniki, se cena odvoza razdeli na število povzročiteljev (število gospodinjstev, število vikendov...).
Pri odvozu odpadkov od počitniških objektov se upošteva tretjina povprečne cene odvoza iz gospodinjstev.
Odvoz odpadkov iz poslovnih objektov se izvaja po posebni pogodbi med izvajalcem odvoza in pozročiteljem. Pri določanju cene se upošteva velikost poslovnih prostorov in količina ter vrsta odpadkov.
Če povzročitelj sam izvaja odvoz, se cena deponiranja določi glede na količino in vrsto odpadkov.

Povzročitelji so dolžni v roku 30 dni sporočiti izvajalcem podatke in spremembe, ki vplivajo na obračun stroškov odvoza odpadkov in deponiranja. V nasprotnem primeru reklamacije ne bodo upoštevane.

Cene se oblikujejo tako, da vključujejo poleg osnovne cene odvoza odpadkov še ločeno ceno odlaganja odpadkov in urejanje deponije.
Ob ceni se lahko v skladu z zakonom uvede prispevek za investicijska vlaganja ali taksa za obremenjevanje okolja.
Sredstva zbrana iz prispevka ob ceni ali taksi so namenska in se uporabljajo za rekultiviranje odlagališča, za širjenje ločenega zbiranja, za plačilo rente krajevni skupnosti oziroma naselju, ki je prizadeto zaradi bližine odlagališča, za sanacijo črnih odlagališč ob urbanih naseljih in za izgradnjo novih zmogljivosti.

Pri oblikovanju cen se upoštevajo še naslednja načela:
1. cena odvoza odpadkov iz gospodinjstev ne sme biti odvisna od oddaljenosti deponije v Občini Kočevje,
2. cene odlaganja odpadkov so lahko diferencirane po vrstah odpadkov,
3. cene odvoza in odlaganja odpadkov za druge občine se določijo po dejanskih stroških – diferencirano.
Oblikovanje cen odvoza, ravnanja in deponiranja odpadkov urejajo uredbe Vlade Republike Slovenije.

Odlaganje odpadkov v nasprotju z določili tega odloka je prepovedano.
Povzročitelj, ki odloži odpadke v nasprotju z določili tega odloka, jih je dolžan na svoje stroške odstraniti in sanirati nastalo škodo. V primeru, da tega v roku, ki mu je določen ne stori, odstranitev zagotovi občina na stroške povzročitelja.
Za nepravilno odlaganje se šteje tudi skladiščenje surovin, repromateriala in drugih stvari, za katere obstaja sum, da lahko onesnažijo okolje. Lastnik stvari je v primeru suma dolžan z ustrezno strokovno analizo dokazati, da je način ustrezen oziroma nenevaren za okolje.

Občina in izvajalec zagotavljata postopno sanacijo črnih odlagališč odpadkov ob urbanih naselijih, za katere ni mogoče ugotoviti povzročitelja. Pravne in fizične osebe kot lastniki nepremičnin, so dolžni skrbeti za ohranjanje čistega okolja in preprečevati onesnaževanje z odpadki. Občina oziroma lastnik lahko za čiščenje posameznih kritičnih območij odda dela s pogodbo oziroma koncesijo drugemu izvajalcu.

Občina in izvajalec sta dolžna seznaniti povzročitelje z novim načinom ravnanja z odpadki. V ta namen se izdelajo propagandne zloženke, obvestila, objave po radiu ter uporabijo druge oblike prijaznega pristopa obveščanja.

Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka opravlja komunalni nadzornik, pristojne inšpekcijske službe, pooblaščeni delavci izvajalca odvoza in upravljalca deponije.

1. Z denarno kaznijo 20.000 SIT se kaznuje za prekršek povzročitelj, če se ne vključi v organizirano zbiranje in odvoz odpadkov (2. člen odloka).
2. Z denarno kaznijo od 10.000 SIT do 80.000 SIT se kaznuje za prekršek povzročitelja (posameznik oziroma gospodinjstvo), če ravna v nasprotju z 11., 12., 13., 14. in 16. členom tega odloka.
3. Z denarno kaznijo od 20.000 do 160.000 SIT se kaznuje za prekršek povzročitelja (posameznik oziroma gospodinjstvo), ki ravna v nasprotju s 15. členom odloka.
4. Z denarno kaznijo od 5.000 do 80.000 SIT se kaznuje za prekršek povzročitelja, ki ravna v nasprotju s 3., 5. in 23. členom.
5. Z denarno kaznijo od 20.000 do 160.000 SIT se kaznuje za prekršek povzročitelja, ki opravlja proizvodno ali storitveno dejavnost, če ravna v nasprtoju z 11., 12., 13., 14., 15. in 16. členom odloka.
6. Z denarno kaznijo od 40.000 do 320.000 SIT se kaznuje za prekršek povzročitelja, ki opravlja proizvodno ali storitveno dejavnost, če ravna v nasprotju s 17. členom odloka.
7. Z denarno kaznijo od 10.000 do 80.000 SIT se kaznuje za prekršek povzročitelja, ki ravna v nasprotju s 7. in 8. členom odloka.
8. Z denarno kaznijo od 20.000 do 160.000 SIT se kaznuje za prekršek:
– izvajalca odvoza, če ravna v nasprotju s 15. in 21. členoma odloka,
– upravljalca odlagališča, če ravna v nasprotju s 15. členom odloka.
9. Z denarno kaznijo od 10.000 do 160.000 SIT se kaznuje za prekršek povzročitelja, ki odloži odpadke na način ali na mesto, ki za to ni določeno ali na neprimeren način skladišči surovine, repromateriale ali druge stvari (26. člen odloka).
10. Če je bilo ravnanje povzročitelja v nasprotju z določili in odloka je imelo za posledico ogrožanje življenja ali zdravja ljudi, uničenje ali poškodbo ali kritično obremenjenost okolja, se storilca prekrška kaznuje z denarno kaznijo najmanj 500.000 SIT.
11. Organi, ki izvajajo nadzor nad izvajanjem tega odloka takoj na kraju samem izterjajo denarno kazen 5.000 SIT, za naslednje prekrške:
– če povzročitelj odloži v posodo za odpadke odpadek, ki ga ne bi smel,
– če zbirno ali odjemno mesto nista urejena oziroma očiščena,
– če goščo iz greznic odvaža izvajalec, ki za to nima dovoljenja,
– če povzročitelj odvrže manjšo količino odpadkov na mesto, ki za to ni določeno (manjša količina pomeni količino do vsebine ene PVC vrečke za odpadke).

Občina Kočevje lahko dovoli sosednjim občinam uporabo odlagališča, če so odpadki pripravljeni v skladu s pogoji, določenimi s tem odlokom in režimom odlagališča. Razmerja s sosednjo občino se določijo s pogodbo. Pogodba vsebuje ceno odlaganja, dovoza ter ravnanja z odpadki, del stroškov urejanja in rekultiviranja odlagališča tudi po prenehanju obratovanja in del sredstev za plačilo odškodnine naselju, kjer se odlagališče nahaja.

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o ravnanju z odpadki Občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 13/88) in spremembe in dopolnitve (Uradni list SRS, št. 40/89, Uradni list RS, št. 21/95, 2/96).

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.