Uradni list

Številka 51
Uradni list RS, št. 51/2000 z dne 9. 6. 2000
Uradni list

Uradni list RS, št. 51/2000 z dne 9. 6. 2000

Kazalo

2392. Odlok o letnemu planu razvoja in vzdrževanja avtocest za leto 2000 (OdLPVA2000), stran 6829.

Na podlagi drugega odstavka 24. člena zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97) in 172. člena poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 40/93, 80/94, 3/95, 28/96 in 26/97) je Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 12. 5. 2000 sprejel
O D L O K
o letnemu planu razvoja in vzdrževanja avtocest za leto 2000 (OdLPVA2000)
TEMELJI LETNEGA PLANA
Letni plan razvoja in vzdrževanja avtocest za leto 2000 (v nadaljevanju: letni plan) temelji na:
– nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 13/96 in 41/98, v nadaljnjem besedilu: NPIA),
– zakonu o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97, v nadaljnjem besedilu: ZJC),
– zakonu o zagotovitvi namenskih sredstev za graditev državnih cest, določenih v nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 57/98).
Porabo finančnih sredstev, ki jih določa letni plan razvoja predstavljajo v letu 2000 dejansko izvedena in obračunana dela (fakturirana realizacija).
1.0. Razvoj avtocest
1.1. Priprava projektne dokumentacije za avtocestne odseke, katerih gradnja je predvidena po letu 2000
V letu 2000 se pripravlja projektna in druga dokumentacija za vse avtocestne in druge cestne odseke iz nacionalnega programa, za katere še niso sprejete uredbe o lokacijskih načrtih in katerih pričetek gradnje je predviden po letu 2000.
Priprava projektne dokumentacije obsega:
– tehnično in strokovno preverjanje različnih variant poteka tras v prostoru in njihovo usklajevanje med posameznimi ministrstvi, lokalnimi skupnostmi in lastniki naprav, objektov in zemljišč,
– izdelava idejnih študij in idejnih projektov,
– strokovne priprave lokacijskih načrtov in v vodenje lokacijskih postopkov,
– izdelavo projektov za razpise in projektov za izvedbo,
– izvedba razpisov za pridobitev izvajalcev zgoraj navedenih del, kjer je to potrebno.
Projektna dokumentacija se v letu 2000 pripravlja za naslednje avtocestne odseke:
(imenovanje in oznake so v skladu z NPIA)
– 5 Maribor – Lenart,
– 6.1 Lenart – Cogetinci,
– 7 Beltinci – Pince (brez dvopasovne obvoznice Lendava)
– 8 Fram – Hajdina,
– 10.2 Hajdina – Ptuj,
– 11.2 priključek Ljubečna,
– 22.3 navezava na Luko Koper,
– 24 Koper – Izola,
– 26 Jagodje – Lucija,
– 31 Vrba – Peračica,
– 32 Peračica – Podtabor,
– 35 Šentvid – Koseze,
– 37 Bič – Hrastje,
– 38 Hrastje – Kronovo,
– 39 Kronovo – Smednik,
– 40 Smednik – Krška vas in
– 41 Krška vas – Obrežje.
V letu 2000 se pričnejo izdelovati tudi predhodne študije cestnih povezav med avtocestnim omrežjem Republike Slovenije in mejnimi prehodi z Republiko Hrvaško. V skladu z zahtevami PHARE programa in Evropske unije se mejne prehode z Republiko Hrvaško na bodočih avtocestah in hitrih cestah predvidi tudi za sanitarne in fitopatološke preglede.
Za dela pri pripravi projektne dokumentacije na navedenih odsekih so v letu 2000 predvidena finančna sredstva v višini 1.178,6 mio tolarjev, v kar niso zajeta sredstva za izdelavo lokacijskih načrtov in za vodenje lokacijskih postopkov.
1.2. Odkupi zemljišč in nepremičnin za odseke, ki se bodo pričeli graditi v letu 2000 ali kasneje
V letu 2000 se pridobivajo nepremičnine na trasah avtocestnih in cestnih odsekov, kjer je že ali pa je v letu 2000 predvidena izdaja uredbe o lokacijskem načrtu in je s tem podan formalno pravni pogoj za pričetek premoženjsko pravnih opravil, sama gradnja pa v tem letu še ni predvidena. Navedene aktivnosti se izvajajo na naslednjih odsekih:
– 3.2 AC Ptujska – priključek Zrkovska,
– 3.5 Šentvid – Koseze,
– 5 Maribor – Lenart,
– 40 Smednik – Krška vas,
– 41 Krška vas – Obrežje,
– 39 Kronovo – Smednik in
– ostalih odsekih, na katerih bo v letu 2000 sprejeta uredba o lokacijskem načrtu.
V letu 2000 je predvideno 378 mio tolarjev za pričetek izvajanja premoženjsko pravnih opravil na zgoraj omenjenih avtocestnih odsekih.
1.3. Gradnja avtocest in drugih cest
1.3.1. Nadaljevanje gradnje in dokončanje odsekov
V letu 2000 se nadaljuje oziroma dokončuje gradnja naslednjih odsekov in pododsekov (imenovanja in oznake so v skladu s Tabelo 3, NPIA):
2. Pesnica – Šentilj, dolžina 9,5 km
predan prometu: 18. 10. 1996
Odkupijo se zemljišča po dokončni odmeri.
3. Pesnica – Slivnica, dolžina 20,7 km
3.1. AC Slivnica – priklj. Ptujska (4,4 km)
predvidena predaja prometu: maj 2000
Izdelajo se strokovne podlage za dopolnitev lokacijskega načrta in projektne dokumentacije. Izvede se dokončna odmera in odkup zemljišč. Izvedejo se gradbena dela na pododseku avtoceste od km 2,60 do km 3,08, in sicer dela na zgornjem ustroju, odvodnjavanja cest, izvedba deviacij in priključkov, oprema cest ter ureditev komunalne in energetske infrastrukture. Izvedejo se gradbena dela na pododseku avtoceste od km 3,08 do km 6,70. Izvedejo se dela na zgornjem ustroju, odvodnjavanju, opremi avtoceste, deviacijah in priključnih cestah, ureditvi komunalne in energetske infrastrukture ter ureditvi obcestnega prostora. V letu 2000 se izvede tudi dokončanje ureditve regulacij vodotokov, protihrupnih ukrepov ter se odpravijo pomanjkljivosti ugotovljene na tehničnih pregledih. Izvršijo se zaključni obračuni z izvajalci del in pripravi zaključna upravna in tehnična dokumentacija.
3.4. Zrkovska cesta od km 0,0 do km 0,87 (0,9 km)
predvidena predaja prometu: september 2000
Izvede se odkup zemljišč in objektov, rešijo premoženjsko pravne zadeve rušencev, opravi se dokončna odmera zemljišč. Opravijo se zemeljska dela in temeljenje, dela na zgornjem ustroju, odvodnjavanju, opremi ceste in komunalni infrastrukturi. Izvajajo se gradbena dela na premostitvenih objektih, postavljajo se protihrupne zaščite ter hortikulturne ureditve. Odpravijo se pomanjkljivosti, ugotovljene na tehničnih pregledih. Opravijo se zaključni obračuni z izvajalci ter pripravi se zaključena upravna in tehnična dokumentacija.
3.6. Hitra cesta – 2B (2,4 km)
predvidena predaja prometu: november 2001
Zaključuje se odkup zemljišč in objektov ter rešijo premoženjsko pravne zadeve rušencev. Dokončajo se pripravljalna dela, gradnja se nadaljuje z zemeljskimi deli in temeljenjem, gradbenimi in obrtniškimi deli, izvedbo priključnih ramp in cest ter z izgradnjo premostitvenih objektov. Ureja se komunalna infrastruktura.
4. Slivnica – Fram – BDC, dolžina 7 km
predan prometu: 24. 10. 1997
Na trasi avtoceste in hitre ceste se opravi dokončna odmera in odkup zemljišč. Opravi se dokončni poračun izdelane projektno-tehnične dokumentacije. Na avtocesti se izvede tudi dela na razširitvi nadvoza in nadhoda za pešce (v primeru uskladitve lokacije priključka AC Fram – Hajdina).
6. Lenart – Beltinci, dolžina 42,3 km
6.2. Cogetinci – Vučja vas (12,1 km)
predvidena predaja prometu: oktober 2004
Po sprejemu uredbe o LN se izdela investicijski program ter projektna dokumentacija PGD – PZI. Opravi se izbor izvajalca za odkup zemljišč in odkup teh zemljišč, opravi se razpisni postopek za predkvalifikacijo za gradbena dela.
6.3. Vučja vas – Beltinci z rekonstrukcijo R353 (14,6 km)
predvidena predaja prometu: september 2003
Odkupi se zemljišča za AC Vučja vas – Beltinci, nadaljuje se z arheološkimi izkopavanji ter izdelavo PGD – PZI projektov za most čez Muro. Prične se z gradnjo mostu čez Muro (ureditev gradbišča, geodetska dela, zemeljska dela, temeljenje). Prične se s pripravo in organizacijo gradbišča ter glavna dela (zemeljska dela in gradnja objektov) na odseku AC Vučja vas – Beltinci.
7. Beltinci – Pince, dolžina 34,4 km
7.5. Obvoznica Lendava, dvopasovnica, dolžina 6,8 km
predan prometu: 31. 7. 1999
Izvede se dokončna odmera zemljišč in odkup teh zemljišč, izvrši se izvedba pasivne protihrupne zaščite na osnovi rezultatov meritev hrupa in opravijo se zaključni obračuni z izvajalci. Zaključuje se upravna in tehnična dokumentacija.
9. Slovenska Bistrica – Hajdina, dolžina 9,6 km
9.1. Priključek Slovenska Bistrica – sever, dolžina 0,8 km
predan prometu: 29. 9. 1997
Izvede se dokončna odmera in odkup zemljišč, ter izvede se meritve hrupa.
9.2. Rekonstrukcija G1-2 od priključka Sl. Bistrica do obvoznice Pragersko (3,5 km)
predana prometu: 1. 7. 1999
Izvede se dokončna odmera in odkup zemljišč.
9.3. Obvoznica Pragersko (5,3 km)
predvidena predaja prometu: december 2001
Po sprejemu odloka o lokacijskem načrtu se izdela projektna dokumentacija PGD – PZI ter investicijski program. Izvrši se parcelacija in odkup zemljišč.
10. Hajdina – Ormož, dolžina 30 km
10.1. Obvoznica Ormož, dvopasovnica, dolžina 3,7 km
predana prometu: 11. 9. 1998
Izvedejo se meritve hrupa ter protihrupni ukrepi po izvedenem monotoringu. Dokončajo se odkupi po izvedeni končni odmeri zemljišč, zagotovi se varnejša prometna ureditev križišča obvoznice in regionalne ceste.
10.5. Gorišnica – Ormož (10,2 km)
predvidena predaja prometu: december 2001
Pridobivajo se potrebna zemljišča in se plačajo odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč. Nadaljuje se z arheološkimi izkopavanji in dopolnitvijo PGD – PZI dokumentacije po reviziji. Pridobi se enotno dovoljenje za gradnjo ter izvede razpis za izvajalca gradbenih del. Prične se s pripravljalnimi deli, zemeljskimi deli in deli na zgornjem ustroju. Izvajajo se dela na odvodnjavanju, regulacijah, deviacijah in priključnih cestah, gradijo se premostitveni objekti.
11. Hoče – Arja vas, dolžina 47 km
predan prometu: 25. 10. 1996
Izvede in dokonča se dodatne meritve hrupa. Izvrši se dokončna odmera in odkup zemljišč. Na viaduktih se postavijo cestno vremenske postaje.
11.1. Priključek Lopata, dolžina 3,1 km
predvidena predaja prometu: december 2001
Predviden je sprejem uredbe o lokacijskem načrtu. Izdelajo se projekti PGD – PZI in PZR ter investicijski program, opravi se odmera in parcelacija zemljišč, pridobivajo se zemljišča in objekti. Izvajajo se arheološka izkopavanja, opravi se plačilo odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč. Prične se postopek razpisa za izvajanje gradbenih del.
12. Arja vas – Vransko, dolžina 20,9 km
predan prometu: 19. 9. 1997
Dokončujejo se dela na meritvah vpliva avtoceste na okolje, izvede se dokončna ureditev zemljiško-knjižnih zadev, opravi se plačilo odškodnine za zemljišča in plačilo odvzetih zemljišč po dokončni izmeri. Dokonča se dodatne protihrupne zaščite.
13. Blagovica – Šentjakob, dolžina 20,2 km
Na celotnem odseku Blagovica – Šentjakob se pridobijo vsa potrebna zemljišča, dokonča se prestavitev in zaščita plinovoda, nadaljuje se z usposabljanjem obstoječih cest, ki so potrebne zaradi gradnje avtoceste Blagovica – Šentjakob.
13.1. Šentjakob – Krtina (8,1 km)
predvidena predaja prometu: december 2000
Na etapi Šentjakob – Krtina se izvede vsa pripravljalna dela, zemeljska dela in dela na zgornjem ustroju. Zgradijo se premostitveni objekti in izvedejo se ureditve regulacij vodotokov ter prestavitve elektrovodov. Nadaljuje se z gradnjo nadomestnih objektov ter izvede se vodni rov Drtijščica in zadrževalnik Drtijščica. Nadaljuje se z arheološkimi izkopavanji v okolici Dragomlja in Podrečja.
13.2. Krtina – Lukovica (CP Kompolje; 6,2 km)
predvidena predaja prometu: december 2001
Na etapi Krtina – Lukovica in delu etape Lukovica – Blagovica (do CP Kompolje) se izvedejo vsa pripravljalna dela, nadaljuje se z zemeljskimi deli, gradnjo premostitvenih objektov in regulacij vodotokov. Izvede se prestavitev elektrovodov in vodovoda. Gradi se čistilna naprava Lukovica ter gradi se zbiralnik za odpadno vodo.
13.3. Lukovica (CP Kompolje) – Blagovica (5,9 km)
predvidena predaja prometu: december 2002
Opravijo se prestavitve komunalnih vodov.
14. Zadobrova – Tomačevo, dolžina 4,3 km
predana prometu: 31. 10. 1996 in 27. 8. 1999
Izvede se dokončna ureditev premoženjsko pravnih zadev.
15. Malence – Šentjakob, dolžina 10,7 km
predvidena predaja celotnega odseka prometu: 2000
Odkupi se kmetija Samec, dokonča se leva polovica avtoceste med priključkom Zasavske ceste in razcepom Zadobrova ter dokonča se obrabni sloj na celotnem odseku od stika avtocestnega odseka Šentjakob – Krtina s priključkom Zasavske ceste. Dokončno se uredijo premoženjskopravne zadeve.
17. Čebulovica – Divača, dolžina 5,1 km
predan prometu: 12. 7. 1995
Izvede se dokončna ureditev premoženjskopravnih zadev in ureditev dostopnih poti.
18. Divača – Dane, dolžine 8,4 km
predan prometu: 8. 12. 1995
Uredi se dokončna ureditev premoženjskopravnih zadev ter ureditev dostopnih poti po dokončani premoženjskopravni obravnavi. Izvede se izgradnja daljnovoda do počivališča Povir.
19. Dane – Fernetiči, dolžine 3,8 km
predan prometu: 14. 11. 1997
Dokonča se ureditev premoženjskopravnih zadev ter ureditev dostopnih poti po dokončani premoženjskopravni obravnavi.
20. Divača – Kozina, dolžina 6,7 km
predan prometu: 27. 3. 1998
Dokonča se ureditev premoženjskopravnih zadev. Dokonča se dela na ABC sistemu pobiranja cestnine na CP Divača.
21. Kozina – Klanec, dolžina 4,8 km
21.1. Kozina – Klanec od km 6,7 do km 7,5 (0,8 km)
predvidena predaja prometu: oktober 2000
Dokonča se vsa zemeljska dela in dela na vseh objektih, v celoti se izvede dela na zgornjem ustroju, dela na odvodnjavanju in opremi ceste ter dela na deviacijah in hortikulturni ureditvi. Zgradi se čelna cestninska postaja Kozina in cestninska postaja v območju priključka Kozina, vključno z ABC sistemom pobiranja cestnine. Zgradi se avtocestna baza Kozina.
21.2. Kozina – Klanec od km 7,5 do km 11,5 (4 km)
predvidena predaja prometu: oktober 2000
Dokončajo se vsa zemeljska dela, dela na zgornjem ustroju in dela na vseh objektih. Izvedejo se vsa dela na deviacijah, odvodnjavanju, opremi ceste in hortikulturni ureditvi.
22. Klanec – Ankaran, dolžina 14,6 km
22.1. Srmin – Socerb (10,1 km)
predvidena predaja prometu: december 2003
Prične se z začetnimi gradbenimi deli na trasi, na posameznih deviacijah in na posameznih prestavitvah vodov. Prične se izvajati zemeljska dela. Prične se s pripravljalnimi deli za gradnjo viaduktov Črni kal in Bivje. Prične se s pripravljalnimi deli na portalih predora Dekani.
22.2. Socerb – Klanec (4,5 km)
predvidena predaja prometu: december 2003
Prične se z začetnimi gradbenimi deli na trasi, na posameznih objektih in deviacijah in na posameznih prestavitvah komunalnih vodov. Prične se s pripravljalnimi deli na portalih predora Kastelec.
23. Škofije – Srmin, dolžina 3,1 km
predvidena predaja prometu: december 2001
Prične se izvajati gradbena dela na trasi, na posameznih deviacijah in na posameznih prestavitvah vodov. Prične se z izvajanjem zemeljskih del in z deli na pokritem ukopu Škofije.
25. Izola – Jagodje, dolžina 3,6 km
predan prometu: 10. 6. 1999 (dograditev dveh pasov na dolžini 2,3 km)
Dokončno se uredijo premoženjskopravne zadeve.
27. Razdrto – Vipava, dolžina 15,8 km
27.1. HC razcep Razdrto – km 1,3 (1,3 km)
predvidena predaja prometu: november 2000
Dokonča se vsa dela na zgornjem ustroju in opremi ceste. Zgradi se nova cestninska postaja Razdrto, vključno z avtomatskim sistemom pobiranja cestnine (ABC).
27.2. Rebernice (10,7 km)
predvidena predaja prometu: november 2003
Izdela se dokumentacija PGD – PZI, izvede se parcelacija in odkup zemljišč. Izvede se postopek razpisa za oddajo gradbenih del.
27.3. Vipava – Podnanos, dolžina 3,8 km
predvidena predaja prometu: december 2000
Prične se izvajati pripravljalna dela in zemeljska dela, vzporedno z zemeljskimi deli se opravijo dela na odvodnjavanju, izvajajo se dela na objektih, izvedejo se vsa tista dela, potrebna za predajo ceste prometu.
28. Vipava – Selo, dolžina 11,5 km
predan prometu: 25. 10. 1999
Odpravijo se vse pomanjkljivosti ugotovljene na tehničnih pregledih in dokončajo se premoženjskopravne zadeve.
29. Selo – Šempeter, dolžina 11,8 km
predan prometu: 24. 5. 1996
Uredijo se dostopne poti po dokončani obravnavi premoženjskopravnih zadev.
30. Vransko – Blagovica, dolžina 16,8 km
30.1. Vransko – Trojane (8,6 km)
predvidena predaja prometu: november 2002
Na trasi avtoceste se nadaljuje z zemeljskimi deli, z deli na zgornjem ustroju in odvodnjavanju. Nadaljuje in dokončuje se z deli na premostitvenih objektih, opornih in podpornih zidovih ter kamnitih zložbah in na izgradnji viadukta Ločica. V predorih Ločica in Jasovnik se opravi izkop predorske cevi s podgradnjo in notranjo oblogo. Izvedejo se gradbiščni priključki, zaplavno uvajalni objekti in regulacije vodotokov. Opravijo se dela na deviacijah.
30.2. Trojane – Blagovica (8,2 km)
predvidena predaja prometu: november 2004
Začne se izkop predorske cevi predora Trojane s podgradnjo.
34. Naklo – Kranj, dolžina 8,7 km
predvidena predaja prometu: november 2000
Izvede se hidroizolacija in voziščna konstrukcija z obrabnim slojem na viaduktu Rupovščica in mostu Kokra, končajo se vsa dela na trasi in deviacijah.
36. Višnja gora – Bič, dolžina 11,2 km
predvidena predaja prometu: september 2000
Pridobijo se še manjkajoča zemljišča, zaključijo se arheološke preiskave. Dokončajo se: hortikulturne ureditve, protihrupni ukrepi, prestavitve komunalnih vodov, zemeljska dela na drugi polovici trase, zgornji ustroji z obrabnim slojem, dela na odvodnjavanju. Izvedejo se regulacije in deviacije. Zgradijo se mostovi, podvozi in nadvozi. Zgradi se leva polovica viadukta Ivančna Gorica. Gradi se cestninska postaja z izpostavo avtocestne vzdrževalne baze v Dobu.
Nadaljevanje gradnje se v letu 2000 opravi na:
– 118,8 km novih odsekih štiripasovnih avtocest, od katerih bo 34,8 km v letu 2000 tudi predanih prometu,
– 0,9 km Zrkovske ceste v Mariboru in na dograditvi dveh pasov na 8,7 km dolgem odseku Naklo – Kranj, ki bosta v letu 2000 tudi predana prometu,
– 5,3 km obvoznice Pragersko,
– 3,1 km priključka Lopata,
– 2,4 km hitre ceste –2B (Maribor) in
– 10,2 km dvopasovnice Gorišnica – Ormož.
Izvajanje zaključnih del se v letu 2000 opravi na:
– 98,5 km štiripasovnih avtocest,
– 49,3 km dograditev dveh pasov k obstoječi dvopasovni avtocesti,
– 0,8 km priključka Sl. Bistrica – sever,
– obvoznicah Ormoža (3,8 km) in Lendave (6,8 km) ter
– 3,5 km rekonstrukcije med priključkom Sl. Bistrica in obvoznico Pragerskega.
Investicijske vrednosti del na odsekih:
– ki so bili predani prometu pred letom 2000 in na katerih se opravijo zaključna dela;
– za gradnjo katerih je pridobljeno enotno dovoljenje za gradnjo in se gradnja nadaljuje,
– za katere je predviden sprejem uredbe o lokacijskem načrtu v letu 2000 in se bodo zanje v letu 2000 izvajala le premoženjsko pravna opravila in pripravljalna dela,
so podane v Tabeli A.
Investicijske vrednosti odsekov, na katerih se gradnja v letu 2000 nadaljuje ali dokončuje, so podane v Tabeli B, ki prikazuje stare in nove ocene investicijskih vrednosti ter razlike med njimi s predvidenimi viri sredstev za pokritje teh razlik. Podani so tudi razlogi za spremembe investicijske vrednosti.
Investicijski vrednosti odsekov, na katerih je ugotovljena prekoračitev investicijskih vrednosti, sta podani v Tabeli C.
1.3.2. Pričetek gradnje novih avtocestnih odsekov
V letu 2000 se pričnejo naslednja dela na novih odsekih oziroma pododsekih (etapah):
3. Pesnica – Slivnica, dolžine 20,7 km
3.3. AC Zrkovska – priključek Pesnica (6,3 km)
predvidena predaja prometu: december 2004
Izdeluje se projektna dokumentacija PGD – PZI za celotno drugo etapo. Na delu 2. etape od Zrkovske c. do priključka Pesnica se opravi odkup zemljišč in nepremičnin. V celoti se izvedejo geološko – geomehanska dela. Izvedejo se razpisni postopki za: gradnjo mostu čez reko Dravo, oddajo gradbenih del na deviacijah lokalnih cest, oddajo gradbenih del za dokončanje rondoja v Pesnici in oddajo gradbenih del za gradnjo viaduktov na trasi. Pridobijo se enotna dovoljenja za gradnjo za celotno traso oziroma za posamezne pododseke in objekte, skladno z dinamiko pridobivanja zemljišč in objektov. Opravijo se arheološko raziskovalna dela. Izvedejo se pripravljalna dela za gradnjo mostu čez Dravo. Prične se z zemeljskimi deli in temeljenjem, gradbenimi deli na deviacijah lokalnih cest in z deli na dograditvi rondoja v Pesnici.
10. Hajdina – Ormož, dolžine 30 km
10.4. Markovci – Gorišnica (5,6 km)
predvidena predaja prometu: oktober 2002
Po reviziji se dopolni idejni projekt, izdeluje se osnutek lokacijskega načrta in opravi se njegova javna razgrnitev ter, izvajajo se aktivnosti za pridobitev uredbe o lokacijskem načrtu. Izdela se projektna dokumentacija PGD – PZI ter investicijska dokumentacija. Izvede se parcelacija in odkup zemljišč.
16a. Priključek Razdrto, dolžine 0,9 km
predvidena predaja prometu: maj 2001
Začne se z gradbenimi deli na trasi in objektih.
33. Podtabor – Naklo, štiripasovna avtocesta, dolžine 4,3 km
predvidena predaja prometu: maj 2002
Izdeluje se projektna dokumentacija PGD–PZI in PZR, opravijo se prenosi parcel na teren, odkupi zemljišč in nadomestne gradnje. Pridobijo se potrebna soglasja in dovoljenja za gradnjo, izvede se javni razpis za izvedbo del, prične se s pripravljalnimi deli.
Zgoraj navedena dela se v letu 2000 opravijo na:
– 10,6 km novih štiripasovnih avtocestah,
– 5,6 km dvopasovnice med Markovci in Gorišnico,
– priključku Razdrto.
Vrednost teh del v letu 2000 je 1.912 mio tolarjev.
Ocena investicijskih vrednosti navedenih odsekov pa je podana v Tabeli D, v kateri so podane ocene investicijskih vrednosti odsekov po stalnih cenah (september 1997), predvideni viri sredstev in skladnost planiranih investicij z veljavnim nacionalnim programom.
V letu 2000 se prične gradnja na odsekih v skupni dolžini 17,1 km in v skupni investicijski vrednosti 31.900,492.000 tolarjev (cene september 1997).
1.3.3. Zaključna dela na avtocestah, zgrajenih pred letom 1994
Na določenih avtocestnih odsekih, ki so bili predani prometu že pred letom 1994 (pred ustanovitvijo družbe za avtoceste), se izvedejo zaključna in dodatna dela, ki so bila zahtevana ob izdaji lokacijskih odločb in so posledica meritve hrupa, ali pa so bila zahtevana pri tehničnih pregledih in jih zaradi potrebnih predhodnih postopkov ni bilo mogoče zaključiti hkrati z ostalimi deli. V sredstvih namenjenih za ta dela, so zajeta tudi sredstva za dokončno premoženjskopravno ureditev zadev na teh avtocestnih odsekih.
Zaključna dela se opravijo na naslednjih odsekih:
Razcep Razdrto, Razdrto – Čebulovica, Koper – Ankaran, Šempeter – Vrtojba, Malence – Šmarje Sap in Šmarje Sap – Višnja Gora.
Za ta namen je določeno 495 mio tolarjev.
V letu 2000 se zaključujejo zemljiško – knjižne zadeve na naslednjih odsekih:
Kozarje – Malence, Koseze – Kozarje, Črnuče – Tomačevo, Vrhnika – Postojna, Hrušica – Vrba, Predor Karavanke in Kranj vzhod – Šentvid.
Za ta namen je določeno 44,8 mio tolarjev.
2.0 Vzdrževanje in upravljanje avtocest
2.1. Redno vzdrževanje avtocest
V letu 2000 se za dela rednega vzdrževanja nameni 3.200 milijonov tolarjev.
Vrednost del za izvedbo rednega vzdrževanja je določena na osnovi porabe v preteklih letih z upoštevanjem vpliva DDV in odprtjem novih odsekov (Razdrto-Vipava (del), Vipava-Selo, Kozina-Klanec, Višnja Gora-Bič, Naklo-Kranj, Zadobrova-Šentjakob-Blagovica, Pesnica-Slivnica (del)), ki bodo v letu 2000 povečali obseg del rednega vzdrževanja.
Vrednosti posameznih del:
– dela na rednem vzdrževanju
(plačila po pogodbi z JPVAC)                 2.250 mio tolarjev,
– nabava posipnih materialov                   230 mio tolarjev,
– krpanje asfaltov, rezkanje,
zalivanje rež, talne označbe                   390 mio tolarjev,
– vzdrževanje servisnih con                     80 mio tolarjev,
– električna energija                          110 mio tolarjev,
– vzdrževanje MMP Karavanke                     40 mio tolarjev,
– dodatna ozelenitev, manjša
popravila objektov                             100 mio tolarjev.
S tem obsegom sredstev bodo zagotovljeni naslednji cilji rednega vzdrževanja:
– prometna varnost,
– prevoznost,
– ohranjanje in varstvo avtocest,
– varovanje okolja in
– urejen videz avtoceste.
Zimska služba
V okviru zimske službe se izvajajo redni pregledi, postavitev prometnih znakov, obvestilnih tabel in snežnih kolov za izvajanje zimske službe, postavitev palisad za obrambo pred snežnimi zameti ter preprečevanje in odpravljanje poledice in odstranjevanje snega z vozišča.
V stroške zimske službe je vključena tudi nabava posipnih materialov za preprečevanje poledice.
Letna služba
V času izven zimske službe poteka letna služba, ki zajema naslednja večja redna vzdrževalna dela: redni pregledi cestišč, obnavljanje talnih označb, košnja trave, čiščenje cestišča, kanalizacije in jarkov, postavljanje in odstranjevanje signalizacije za prometne zapore in drugo.
2.2. Obnavljanje avtocest
V letu 2000 se nadaljujejo obnovitvena dela dotrajanih vozišč, objektov in opreme, zato obseg zapor še ne bo bistveno zmanjšan. Večja obnovitvena dela se bodo opravljala izven turistične sezone razen obnovitev objektov, ki jih ni možno prekiniti. Organiziranje obnavljanja avtocest je gospodarska javna služba v pristojnosti DARS d.d.
Za obnovo vozišč, objektov in opreme se v letu 2000 nameni 2.030 milijonov tolarjev za naslednja dela v vrednosti:
– obnova vozišč (odseki:
Vrhnika – CP Log,
viadukt Verd – Vrhnika,
Goli vrh – Bandera,
Ravbarkomanda – Unec,
izvoz in uvoz Hrušica – Petrol,
Dramlje – viadukt Žepina – Celje)              930 mio tolarjev,
– obnova objektov
(Štampetov most ca. 150 mio tolarjev)          300 mio tolarjev,
– popravila cestne opreme                      150 mio tolarjev,
– obnova sistema klic v sili na
AC Ljubljana – Postojna                        180 mio tolarjev,
– obnova AC baz Postojna
in Slov. Konjice                               300 mio tolarjev,
– zamenjava odbojnih ograj
in zaščitnih mrež                              100 mio tolarjev,
– zagotavljanje prometne varnosti
na območju Brezovice                            40 mio tolarjev,
– ukrepi za zagotovitev prometne
varnosti na območju cestninske
postaje Logatec                                 30 mio tolarjev.
2.3. Naložbe v osnovna sredstva obstoječih avtocest
Za zagotavljanje enake stopnje opremljenosti je potrebno stare avtoceste opremi s sodobno elektrostrojno opremo, mehanizacijo za vzdrževanje in s protihrupnimi ograjami.
Za naložbe v osnovna sredstva se v letu 2000 nameni 1.390 milijonov tolarjev. Izvršijo se naslednja dela in nabave:
– nabava nove mehanizacije
in opreme kot nadomestitev dotrajane
mehanizacije in opreme za vzdrževanje            330 mio tolarjev,
– izgradnja protihrupnih ograj
(na območjih: Brezovica, Vrhnika,
Kozarje)                                         540 mio tolarjev,
– nabava »ABC« elektronskih tablic               180 mio tolarjev,
– oprema za prenos podatkov
ob AC Lj.-Fernetiči in AC Maribor-Vransko        220 mio tolarjev,
– nadaljnja razširitev ABC sistema               110 mio tolarjev,
– izdelava dokumentacije
za razširitev AC baze Ljubljana                   10 mio tolarjev.
2.4. Upravljanje in stroški pobiranja cestnin
Za naloge s področja upravljanja avtocest se nameni 2.880,8 mio tolarjev. Skladno z ZJC in zakonom o družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 57/93) se opravijo naslednje naloge:
– strokovno tehnične, razvojne, organizacijske in upravljalne naloge, ki so povezane z vzdrževanjem in varovanjem avtocest,
– organiziranje pobiranja cestnine,
– pobiranje nadomestil za površine servisne dejavnosti,
– zagotovitev čim višjega priliva virov sredstev z naslova upravljanja (optimizacija cestninskega sistema, trženje obcestnega prostora ipd.),
– optimizacija vzdrževalnih del s ciljem zmanjševanja stroškov,
– nadzor nad varovalnim pasom,
– zagotavljanje pogojev za varno vožnjo, skladno z veljavnimi predpisi,
– stroški, vezani na delo zaposlenih v DARS d.d. ter strokovnih in nadzornih organov družbe in stroški odnosov z javnostmi.
Z izjemo stroškov pobiranja cestnin, se vsi navedeni stroški pretežno nanašajo na stroške v zvezi z izgradnjo novih avtocest, v manjši meri pa izhajajo iz nalog vzdrževanja in upravljanja avtocest.
3.0 Državne ceste v okviru avtocestnega programa
V okviru Nacionalnega programa izgradnje avtocest se nadaljuje izgradnja nekaterih državnih cest, ki omogočajo potek V. in X. koridorja (tudi obvoznice), oziroma navezujejo širša urbana območja na sistem avtocest.
1.1 Maribor: Levi breg
V letu 2000 se izvedejo odkupi zemljišč po dokončni odmeri. Na celotni trasi se dokonča odprava pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene na tehničnem pregledu.
1.2 Maribor: most – Erjavčeva
Izvedejo se odkupi zemljišč in objektov za rušenje, rešijo premoženjskopravne zadeve rušencev, pridobijo se upravna soglasja in dovoljenja (dopolnilno gradbeno dovoljenje), plača se odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč, dokonča se projektna dokumentacija in izvede razpisni postopek za oddajo del za gradnjo podhoda na rondo križišču z Goposvetsko. Izvajajo se zemeljska dela, dela na zgornjem ustroju, odvodnjavanju, deviacijah in priključkih, komunalni in energetski infrastrukturi ter premostitvenem objektu (galerija), deviaciji železniške proge in podhodu.
1.3 Maribor: Erjavčeva – Proletarskih brigad
Sklene se sporazuma z občino o financiranju izgradnje, izdela in potrdi se investicijski program, izvede se meritve vplivov na okolje. Opravijo se odkupi zemljišč, pridobijo se upravna soglasja in dovoljenja, plača se odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč, dokonča se projektna dokumentacije in izvede se razpisni postopek za oddajo del za gradnjo. Izvedejo se zemeljska dela, dela na zgornjem ustroju in odvodnjavanju.
2 Celje Magistrala S: rekonstrukcija Mariborske ceste
Za III. etapo rekonstrukcije se izdela projekt PZR, izdela se investicijski program, odkupuje se zemljišča, plača se odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč, pridobi se enotno dovoljenje za gradnjo ter izvede razpisni postopek za oddajo del. Opravijo se gradbena dela na III. in IV. etapi.
3.1 Želodnik – Vodice: Obvoznica Mengeš
Izdela se idejni projekt, lokacijski načrt ter investicijski program.
3.3 Želodnik – Vodice (brez odseka Obvoznica Mengeš – Preserje)
Izdela se idejni projekt, lokacijski načrt ter investicijski program.
4.1 Šmarje – Dragonja (III. pas)
Izvedejo se dela na dograditvi pasu za počasni promet od km 6,60 do km 7,22 in od km 7,80 do km 9,12 na G1-11
4.2 Slavček – Tomos
Izdela se projektna in investicijska dokumentacija, odkupujejo se zemljišča ter prične se z gradbenimi deli.
5.1 Obvoznica Novo mesto: Muhaber – Bučna vas
Dokončajo se dela na prestavitvi električnih prostozračnih vodov, dokonča se pejsažne ureditve, odkupijo se zemljišča po dokončni odmeri ter plača odškodnina.
5.2 Obvoznica Novo mesto: Bučna vas – Ločna
Pridobijo se še nepridobljena zemljišča in delna gradbena dovoljenja. Nadaljujejo se dela na trasi, gradnji opornih zidov ter prestavitvi komunalnih in energetskih vodov. Gradi se nadvoz.
6 Mele – Šratovci – Radenci
Odkupijo se zemljišča po dokončni odmeri, odpravijo pomanjkljivosti na celotni trasi, ki so bile ugotovljene na tehničnem pregledu.
Vrednost gornjih del po posameznih cestnih odsekih prikazuje Tabela E:
Postavka »rehabilitacije« iz tabele E je namenjena za preplastitve in popravila tistih državnih cest, na katerih je povečan tovorni promet zaradi izvajanja nacionalnega programa izgradnje avtocest. Te ceste so obvozne ceste za V. koridor v času intenzivne gradnje in planiranih zapor ter v primeru prometnih nesreč in druge višje sile.
V letu 2000 se nadaljuje intenzivna izgradnja avtocestnega odseka Vransko – Blagovica preko Trojan, pri čemer se promet na glavni cesti v času zgostitve in prometnih zapor preusmerja na vzporedne smeri: Debro – Laško, Marija Reka – Podmeja, Trbovlje – Hrastnik, nadvoz za železnico v Zidanem mostu, Šempeter, Šentjakob – Dolsko, ki se ustrezno usposobijo.
Z izgradnjo odseka hitre ceste Razdrto – Vipava in povečanjem gradbiščnega prometa na G1-12 po Rebernicah se del prometa preusmeri na ceste: Hrušica – Kalce – Podkraj in AC Razdrto – Divača –Sežana.
Zaradi vzpostavitve V. koridorja v smeri Maribor – Lendava se pristopi k sanaciji nekaterih cestnih odsekov na G1-3: Lenart – Radgona (plaz pod Elblom), Šikole – Pragersko, križišče pri Gerečji vasi in Hodoš – Martjanci.
Zaradi izgradnje avtocestnih odsekov med Hrušico in Obrežjem, se sanira odseke v Jesenicah (R3-637), Brezovici (R2-409) in Trebnjem (H1).
Stroški inženiringa so vključeni v vrednost izvedbe navedenih del.
Opomba:
V zgornji tabeli so našteti odseki cest, ki so določeni za usposobitev za večje obremenitve zaradi predvidenih obvozov in ukrepi za zagotovitev varnosti zaradi povečanega prometa.
Opomba:
V Tabeli G je določen odsek ceste iz programa državnih cest, ki se izvajajo v okviru nacionalnega avtocestnega programa. V nacionalnem programu je za te odseke navedena vrednost (kvota), v višini katere DARS d.d. sofinancira izvedbo del oziroma ukrepov na teh odsekih. Zaradi prerazporeditve obveznosti med DARS d.d. in MO Maribor kot sofinancerjema v tabeli navedenega odseka, je vrednost, ki jo financira DARS povečana za 20%, to je za obseg, ki ga dopuščajo tolerance, predvidene v nacionalnem programu.
4.0 Program ukrepov na železnicah v okviru avtocestnega programa
V letu 2000 je v nacionalnem programu izgradnje avtocest predvideno, da se del sredstev, zbranih iz “bencinskega tolarja” nameni za urejanje cestno železniških prehodov na železniških progah, ki predstavljajo V. prometni koridor na področju Republike Slovenije.
Tako bodo urejeni naslednji železniški prehodi:
– podvoz Debro                              50,000.000 tolarjev,
– povezovalna cesta
Stopče-Grobelno                             40,000.000 tolarjev,
– izvedba enega avtomatskega
cestnega prehoda in ukinitev drugega
na progi Ponikva-Pragersko
z izvedbo obvozne ceste                     50,000.000 tolarjev,
– nadvoz Zamušani                           85,000.000 tolarjev,
– podhod Ješenca                            51,000.000 tolarjev,
– podvoz Okroglica-proj.
dokumentacija                               20,000.000 tolarjev,
– Ivančna Gorica – ureditev
nivojskega prehoda                          20,000.000 tolarjev,
– železniški prehod Ivanjkovci              40,000.000 tolarjev,
– nadvoz Lipa – Štore                       20,000.000 tolarjev,
– avtomatski cestni prehod
Osluševci                                    40,000.000 tolarjev
in
– odkup zemljišč in izgradnja
povezovalne poti v Podlogu                  34,000.000 tolarjev.
Preko teh cestnih prehodov potekajo obvozne poti v času zapor obstoječih poti v V. koridorju med gradnjo avtoceste in v izrednih razmerah tudi na glavnih obvoznih smereh.
5.0 Stroški za pripravo investicij in nadzor izvajanja (inženir)
V letu 2000 predstavlja delo Inženirja organizacijo in nadzor nad 44 velikimi investicijami na področju avtocest in ostalih cest. Poleg tega se intenzivirajo dela na 8 investicijah na odsekih državnih cest v sklopu avtocestnega programa. V letu 2000 strokovne ekipe Inženirja nadaljujejo organizacijo in nadzor nad predhodnimi deli in pripravo projektne dokumentacije na 16 odsekih avtocest, katerih gradnja je predvidena po letu 2000. Inženir v letu 2000 nadzira tudi dela na vzdrževanju že zgrajenih avtocest. Dolžina teh cest se bo v letu 2000 še povečala.
Za opravljanje del inženirja so v letu 2000 predvidena finančna sredstva v višini 2.100 mio tolarjev.
Delež stroška inženirja v letu 2000 predstavlja 2,5% od celotne porabe, predvidene s planom razvoja in vzdrževanja avtocest za leto 2000.
Dela inženirja zajemajo predvsem naslednje naloge:
– pridobivanje vseh upravnih dovoljenj, študij in tehnične dokumentacije,
– izvajanje nadzora izvedbe gradnje (trasa AC z objekti, deviacije, regulacije, nadomestni objekti, elektrovodi, plinovodi in druge komunalne naprave),
– skrb za odpravo pomanjkljivosti zgrajenih objektov in napak v garancijski dobi, ter investicijsko vzdrževanje zgrajenih objektov,
– priprava in razvijanje vseh vrst tehnoloških postopkov potrebnih za gradnjo in vzdrževanje AC,
– pridobivanje tehnične dokumentacije za vse objekte in strokovno svetovanje (objekti, mostovi, viadukti, podvozi, nadvozi),
– vodenje postopkov pri pridobivanju zemljišč in reševanje druge pravne problematike,
– vodenje postopkov za vse razpise, kalkulacije in preverjanje ponudbenih cen in vrednosti vseh ponujenih del,
– računalniška obdelava podatkov in podpora strokovnim službam,
– odnosi z javnostmi in pridobivanje strokovne literature,
– pridobivanje celotne tehnične dokumentacije in izvajanje nadzora nad gradnjo predorov,
– tehnična kontrola projektne dokumentacije in strokovnih rešitev,
– razreševanje celovite ekološke problematike v zvezi z izgradnjo AC,
– planiranje in nadzor rednega vzdrževanja AC,
– storitve posameznih strokovnjakov in tehnične ekspertize.
DARS d.d. ima z organizacijami, ki opravljajo delo inženirja, sklenjene dolgoročne pogodbe, ki so potekle konec leta 1999 za izvajanje strokovnih in svetovalnih storitev v zvezi z graditvijo avtocest in drugih cest, predvidenih v nacionalnem programu izgradnje avtocest. Z aneksi so podaljšane pogodbe že v preteklih letih za dokončanje prevzetih in nedokončanih del po pogodbah z izbranimi izvajalci za izvajanje teh storitev na avtocestnih odsekih, katerih priprava ali gradnja se je pričela do konca leta 1999 in jih je skladno z zakonom o obligacijskih razmerjih izbrani izvajalec dolžan dokončati.
Za vsa tista dela, ki se do konca leta 1999 še niso pričela, kot tudi za avtocestne in cestne odseke, oziroma etape, katerih gradnja se bo pričela v letu 2000 in kasneje, pa se strokovne in svetovalne storitve oddajo po postopku oddaje javnih naročil.
6.0 Financiranje plana razvoja in vzdrževanja avtocest, programa razvoja ostalih cest in programa ukrepov na železnicah
6.1. Sredstva na osnovi zakona o zagotovitvi namenskih sredstev za graditev državnih cest določenih v nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji
Osnovni vir za financiranje nacionalnega programa izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji so sredstva, ki se zagotavljajo na osnovi zakona o zagotovitvi namenskih sredstev za graditev državnih cest, določenih v nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji (ZZSNGC Uradni list RS, št. 57/98). Po NPIA je za leto 2000 iz tega naslova predviden priliv v višini 45.190,942.000 tolarjev. Proračun Republike Slovenije za leto 2000 je omejil priliv iz tega vira na 29.605,011.000 tolarjev. Zmanjšan priliv namenskih sredstev (bencinski tolar) vpliva na finančno konstrukcijo in spreminja razmerje med temeljnimi viri programa.
6.2. Cestnine in najemnine
6.2.1. Prihodki iz cestnin
Na dan 1. 1. 2000 se pobira cestnina za 222,7 km avtocest. (Skupna dolžina avtocest, ki jih DARS, d.d. upravlja in vzdržuje, pa znaša 299,525 km cest in 94,831 km priključkov.)
Za leto 2000 se pobere cestnina v obsegu ca. 17.098 mio tolarjev. Za dosego te višine priliva se cestnina za prvi najnižji cestninski razred poveča marca 2000 za 9% na 9,2 tolarjev za prevoženi km avtoceste oziroma hitre ceste. Glede na dokončanje odsekov avtocest se odprejo tudi nove cestninske postaje Bič, Kozina (čelna), priključki Kozina, Divača in Razdrto.
6.2.2. Prihodki iz povračil za spremljajoče dejavnosti ob avtocestah
V letu 2000 se iz naslova nadomestil za uporabo površin za spremljajoče dejavnosti ob avtocestah zbere skupno 240 mio tolarjev.
V uporabi bodo naslednje večje površine s spremljajočimi objekti ob avtocestah: Postojna, Lom, Tepanje, Voklo, Jesenice, Barje, Dobrenje, Fernetiči – sever in jug, Lopata, Vogrsko in Kozina.
6.2.3. Drugi prihodki
Po določilih pogodbe o rednem vzdrževanju in varstvu avtocest v Republiki Sloveniji je izvajalec Javno podjetje za vzdrževanje avtocest, dolžan vse prilive na svoj račun iz naslova storitev tretjim osebam (npr. izterjane odškodnine od zavarovalnic, cestne zapore za druge izvajalce idr.) sproti evidentirati, mesečno poročati o realizaciji in jih nakazati na račun DARS, d.d.
V letu 2000 se iz naslova drugih prihodkov predvidoma skupno zbere 150 mio tolarjev.
6.3. Posojila
Za vse cestne odseke, na katerih se je pričela gradnja v letu 1999 in prej, so kreditna sredstva skladno z nacionalnim programom zagotovljena z zakoni o soglasju in zakoni o poroštvu, ki omogočajo črpanje kreditov v skupni višini 1.415,4 mio USD.
Pred oddajo del za odsek AC Zrkovska – priključek Pesnica (del odseka Pesnica – Slivnica) Vlada Republike Slovenije predloži v sprejem Državnemu zboru predlog zakona o soglasju in predlog zakona o poroštvu za 70 mio USD kreditov. V letu 2000 je predviden manjši obseg gradnje novih cestnih odsekov, kot jih predvideva NPIA za leto 2000, zato je v celoti predvideno črpanje kreditov v skupni višini 198,10 mio USD ali 36,916 mlrd tolarjev.
Črpani bodo naslednji tuji krediti:
– kredit Evropske investicijske
banke EIB II                             6.000,000.000 tolarjev,
– kredit Evropske investicijske
banke EIB III                            1.800,000.000 tolarjev,
– kredit Evropske investicijske
banke EIB IV                               837,658.000 tolarjev,
– kredit banke Kreditanstalt
fur Wiederaufbau KfW II                 17.107,329.000 tolarjev,
– kredit Autovie Venete
AUV ali TFK                                887,904.000 tolarjev.
Prav tako bo črpan tudi kredit konzorcija slovenskih bank KB IV v višini 6.316,793.000 tolarjev. Predvideno je tudi črpanje novega finančnega kredita v višini 3.966,316.000 tolarjev.
V primeru, da sredstva iz kredita Autovie Venete (AUV) v letu 2000 še ne bodo operativna, se sredstva za izvedbo investicije zagotovijo iz novega finančnega kredita (TFK).
7.0 Primerjava obsega letnega plana razvoja in vzdrževanja avtocest za leto 2000 z obsegom predvidenim v nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji za leto 2000
Tabela H v nadaljevanju prikazuje primerjavo obsega virov in porabe predvidenega v veljavnem nacionalnem programu za leto 2000 z obsegom predvidenim v planu razvoja in vzdrževanja avtocest za leto 2000.
V nacionalnem programu je za leto 2000 predvideno črpanje kreditov v skupni vrednosti 283 mio USD, po usklajevanju proračuna Republike Slovenije za leto 2000 pa je možno črpanje kreditov le v višini 200 mio USD. Plan črpanja kreditov za prihodnje leto je usklajen s to vrednostjo.
8.0 Ocena potrebnih virov za realizacijo avtocestnega programa v letu 2001
Letni plan razvoja in vzdrževanja avtocest za leto 2000 je osnova za intenzivno nadaljevanje gradnje v prihodnjem letu na nekaterih najtežjih in najdražjih avtocestnih in drugih cestnih odsekih v smeri vzhod – zahod: Lenart – Beltinci, Slivnica – Pesnica, Hajdina – Ormož, Vransko – Blagovica, Blagovica – Šentjakob, Klanec – Srmin in Razdrto – Vipava. Poleg tega bo gradnja v polnem teku na odsekih Podtabor – Naklo in Krška vas – Obrežje v smeri sever jug. Skupno se v letu 2001 nadaljuje gradnja na 20 avtocestnih in cestnih odsekih in etapah, dokonča se pet odsekov in etap, zaključna dela se izvajajo na šestih avtocestnih odsekih, na novo pa se prično graditi trije odseki. Skupno se v letu 2001 gradi 34 odsekov in etap. Izvajajo se tudi ukrepi na železnicah.
Na državnih cestah se nadaljujejo dela na petih odsekih in dokončajo se dela na sedmih. En odsek se prične graditi na novo.
Za realizacijo navedenih gradenj se v letu 2001 zagotovi 446,7 mio USD, oziroma 83.243 mio tolarjev. Za interkalarne obresti za najete kredite, obveznosti iz investicij (plačilo obresti in glavnic najetih kreditov) ter upravljanje in vzdrževanje že zgrajenih avtocest se zagotovi dodatnih 94,3 mio USD, oziroma 17.572 mio tolarjev. Skupaj se za leto 2001 zagotovi 541 mio USD, oziroma 100.815 mio tolarjev.
Za nadaljevanje in dokončanje gradnje za sprejete pogodbene obveznosti za zaključna dela na avtocestah in državnih cestah v letu 2001 se zagotovi najmanj 426,5 mio USD, oziroma 79.478 mio tolarjev, od tega polovica iz sredstev bencinskega tolarja in polovica iz kreditov. S tema viroma se pokrijejo obveznosti, ki jih določajo pogodbe iz preteklih let in leta 2000.
V prvi polovici leta 2000 Vlada Republike Slovenije posreduje Državnemu zboru Republike Slovenije predlog zakona o ratifikaciji poroštvene pogodbe za kredit EIB IV (160 mio EUR) za gradnjo odseka Klanec – Ankaran in predlog zakona o ratifikaciji poroštvene pogodbe za italijanski kredit AVV S.p.A. v višini 92,5 milijard lir za gradnjo odseka Razdrto – Vipava ter predlog zakona o poroštvu za novi finančni kredit v višini 110 mio EUR za gradnjo več drugih avtocestnih odsekov.
Avtocestni program prehaja letos in naslednje leto v obdobje najintenzivnejše gradnje, zato se v letu 2001 zagotovi finančne vire najmanj v višini predvideni v NPIA.
Št. 321-10/89-2/402
Ljubljana, dne 12. maja 2000.
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Janez Podobnik, dr. med. l. r.

AAA Zlata odličnost