Na podlagi 3., 25., in 241. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87 in 5/90) in zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 10/91, 13/93, 66/93, 35/97, 87/97 in 73/98), 2. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96), uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95) in 21. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94 in 14/95, 26/97, 70/97, 10/98 in 74/98) ter na podlagi 7. člena statuta Občine Dobrovnik, je Občinski svet občine Dobrovnik na 14. redni seji dne 28. 2. 2000 sprejel

S tem odlokom so predpisani ukrepi za zagotavljanje varstva javnega reda in miru, občanov in njihovega premoženja, zdravja in čistoče, zunanjega videza naselij, vasi, zaselkov in zelenih površin, ravnanja z opuščenimi vozili, čas trajanja javnih prireditev, okvirni pogoji in način za izobešanje in nošenje zastav, okvirna ureditev plakatiranja, postavljanja plakatov in transparentov ter varovanja pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju na območju Občine Dobrovnik.

Določbe tega akta veljajo za vse fizične in pravne osebe v Občini Dobrovnik.
Vse fizične in pravne osebe oziroma vsakdo, ki prebiva ali se začasno kakor koli mudi ali zadržuje na območju Občine Dobrovnik, je dolžan uravnavati svoje obnašanje, delo in življenje ter prebivanje ali zadrževanje tako, da:
– ne moti, vznemirja ali ovira drugih pri njihovem delu, razvedrilu ali počitku;
– da ne ogroža njihovega zdravja ali premoženja;
– skrbi za spoštovanje in upoštevanje splošnih javno priznanih moralnih in etičnih načel in se izogibati vseh drugih dejanj, ki so kot taka neprimerna;
– skrbi za primeren videz kraja kjer živi, dela ali se kakor koli drugače zadržuje;
– posebej je dolžan skrbeti, da ne opušča ali opravlja dejanj, ki so po tem odloku obvezna ali prepovedana.

Za storjene prekrške zoper javni red in mir so neposredno odgovorne osebe, ki jih same storijo.
Starši, skrbniki ali osebe, ki jim je zaupano varstvo ali vzgoja mladoletnikov, so odgovorni za prekrške, ki jih storijo mladoletniki, če so prekrški posledica njihove pomanjkljive skrbi ali pomanjkljivega in nezadostnega nadzorstva.

Na celotnem območju Občine Dobrovnik je zaradi varstva javnega reda in miru prepovedano:
1. točiti in prodajati alkoholne pijače v gostinskih in drugih lokalih pred 7. uro zjutraj ter točiti v javnih lokalih alkoholne pijače osebam, pri katerih zunanji znaki kažejo, da so pod vplivom alkohola;
2. točiti alkoholne pijače mladoletnikom;
3. zadrževati se preko dovoljenega in uradno verificiranega obratovalnega časa v gostinskih in drugih lokalih in prireditvenih prostorih, kjer točijo alkoholne pijače;
4. pred pogrebom ali med trajanjem pogrebnih svečanosti, je zaradi spoštljivega odnosa do pokojnika v bližnji okolici, kjer ta nazadnje leži, prepovedano z glasbo ali kakor koli drugače motiti svojce ali druge udeležence pogrebnih svečanosti;
5. prenočevati po tujih kozolcih ali senikih, parkih, jasah, avtobusnih in drugih postajah ali čakalnicah, v zapuščenih vozilih ali v drugih za to neprimernih krajih in prostorih;
6. prati avtomobile ali druge prevozne in kmetijske stroje, zalivati vrtove, zelenice, vinograde ali kakor koli drugače na drug način porabljati (trošiti) vodo iz vodovodnih omrežij v času, ko je poraba v ta namen kakor koli omejena ali prepovedana;
7. kaditi v tistih javnih prostorih, kjer je kajenje prepovedano in je ta prepoved vidno označena;
8. v strnjenem naselju v času med 22. in 6. uro naslednjega dne, ob nedeljah in praznikih pa ves dan, opravljati dela in dejavnosti, ki povzročajo hrup, z izjemo kmetijskih sezonskih opravil ali del, ki so kakor koli povezana z nujnimi vzdrževalnimi ali adaptacijskimi deli;
9. puščati motorna in druga vozila, delovne stroje in druge stroje, ki za svoj pogon uporabljajo kakršnokoli gorivo, z delujočimi motorji in jih ogrevati v strnjenem naselju več kot 5 minut ali parkirati, postavljati motorna in druga vozila, prikolice ali druge delovne stroje na hišnih dohodih ali dovozih, zelenicah, igriščih ali drugih površinah, ki niso namenjena za parkiranje;
10. parkirati avtobuse ali tovorna vozila na posebej urejenih in ostalih parkirnih površinah, ki niso namenjena za parkiranje le-teh vozil ali so namenjena za parkiranje osebnih vozil oziroma so ti prostori namenjeni za dostavo;
11. ovirati promet ali preglednost cestnih in drugih javnih površin z odlaganjem kakršnega koli materiala več kot 12 ur, kolikor pa takšno odlaganje povzroča nevarnost za druge udeležence, je potrebno začasno deponiran material odstraniti takoj;
12. odlagati les ali drug material na javno površino, na kanalizacijsko ali vodovodno ali kakršno koli drugo omrežje ali drug objekt za splošno rabo;
13. uporabljati in metati petarde ali druga podobna pirotehnična ali eksplozivna sredstva na javnih prostorih ali javnih prireditvah;
14. popivati, piti ali kako drugače uživati alkoholne pijače izven – zunaj prostorov, ki so določeni za točenje alkoholnih pijač (npr. v ali pred prodajalnami, črpalkami ipd.);
15. vznemirjati, motiti ali kako drugače nadlegovati občane z zbiranjem kakršnih koli podatkov ali izjav, ki niso v interesu občine oziroma v javnem interesu ali na javnih mestih reklamirati ali prodajati kakršen koli tisk na vsiljiv ali žaljiv način;
16. kakorkoli s petjem, vpitjem, kričanjem ali drugimi oblikami nedostojnega vedenja motiti mir in nočni počitek občanov ali izzivati pretepe, nerede ali prepire;
17. na kakršen koli način motiti nočni počitek občanov v stanovanjskih zgradbah, večstanovanjskih objektih ali drugih takšnih prostorih;
18. igrati kakršne koli hazardne igre ali igre na srečo v javnih lokalih ali zasebnih prostorih razen iger, ki so dovoljene na podlagi zakona o igrah na srečo (Uradni list RS, št. 27/95) in ob upoštevanju pravilnika o uporabi igralnih avtomatov zunaj igralnic (Uradni list RS, št. 53/96);
19. voditi pse ali druge živali v javne lokale, na javne prireditve ali zborovanja ali druge javne prostore. Pri tem so izjema psi, ki vodijo slepe osebe in službeni psi policije;
20. prosjačiti po vaseh, hišah, domovih in na celotnem območju občine;
21. povzročati hrup z uporabo zvočnikov, televizijskih in radijskih aparatov, glasbil in drugih zvočnih aparatov ter vseh drugih oblik in vrst hrupa, ki jih je potrebno v času med 22. uro zvečer in 7. uro zjutraj prilagoditi na jakost določeno z uredbo o hrupu v bivalnem, naravnem ali življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95) ali voziti prevozna sredstva brez dušilcev zvoka (glušnikov) ali z neprimernimi dušilci, ki povzročajo čezmeren hrup;
22. prestaviti, odstraniti, uničiti, poškodovati, popisati ali kakor koli drugače onesnažiti napisne table, ograje, žive meje, javna opozorilna znamenja, spomenike, prometne znake, naprave za javno razsvetljavo, poštne nabiralnike, klopi, posode za odpadke, stojala za kolesa ali druge naprave in predmete za splošno uporabo;
23. povzročati kakršnokoli obliko čezmernega hrupa ali ropota v bližini šol, zdravstvenih ustanov ali drugih javnih ustanov.

Javni shodi in javne prireditve potekajo na podlagi zakona o javnih shodih in javnih prireditvah (Uradni list SRS, št. 20/73, 42/86, 5/90 in Uradni list RS, št. 8/90, 10/91, 17791, 13/93, 66/93 in 29/95).
Za vzdrževanje javnega reda in miru na javnem shodu in javni prireditvi je odgovoren vodja shoda oziroma prireditelj, ki ga določi organizator, v gostinskem lokalu pa poslovodja ali druga odgovorna oseba oziroma zasebni gostinec.
Oseba, ki je odgovorna za vzdrževanje javnega reda in miru je dolžna:
1. poskrbeti za red in disciplino ter za varnost na prireditvenem prostoru oziroma v javnem lokalu;
2. poskrbeti, da se odstranijo osebe, ki ogrožajo javni red in mir, motijo, nadlegujejo ali kakor koli žalijo občane;
3. zaključiti prireditev ob uri, ki je navedena v posebni odločbi ali potrdilu o priglasitvi prireditve oziroma zapreti in izprazniti javni lokal po izteku obratovalnega časa;
4. po končani prireditvi prostor očistiti takoj, najkasneje pa v roku 12 ur in ga vzpostaviti v prvotno stanje;
5. zagotoviti izvršitev drugih ukrepov in nalog iz odločbe o dovolitvi prireditve ali potrdila o priglasitvi javnega shoda oziroma javne prireditve;
6. poskrbeti, da se mladina do 15. leta starosti po 22. uri brez spremstva staršev ali druge osebe, ki mladoletnike spremlja, ne zadržuje na prireditvenem prostoru ali v javnem lokalu;
7. poskrbeti, da lahko obiskovalci javnih shodov ali javnih prireditev parkirajo svoja vozila tako, da s tem ne ovirajo ali ogrožajo drugih udeležencev v cestnem prometu.

Javne prireditve z uporabo zvočnih naprav na območju Občine Dobrovnik, lahko trajajo:
1. na prostem in pod šotori:
a) ob delavnikih od ponedeljka do četrtka najdlje do 22. ure,
b) ob petkih, sobotah in pred dela prostimi dnevi:
– v stanovanjskih in poslovno-trgovskih, stanovanjskih območjih najdlje do 24. ure,
– na območjih, kjer v bližnji okolici (najmanj 500 m) ni objektov namenjenih za stalno prebivanje najdlje do 2. ure naslednjega dne;
2. v zaprtih prostorih:
a) ob delavnikih od ponedeljka do četrtka najdlje do 24. ure,
b) ob petkih, sobotah in dan pred dela prostimi dnevi:
– v stanovanjskih in poslovno-trgovskih-stanovanjskih območjih najdlje do 1. ure naslednjega dne,
– na območjih, kjer v bližnji okolici (najmanj 500 m) ni objektov namenjenih za stalno prebivanje do 2. ure naslednjega dne;
3. javne prireditve z uporabo zvočnih naprav lahko izjemoma trajajo tudi med 22. in 6. uro naslednjega dne na podlagi posebnega dovoljenja za uporabo zvočnih naprav na javni prireditvi, ki jo izda pristojni upravni organ po predhodnem soglasju pristojnega organa Občine Dobrovnik.
Ne glede na omejitve navedene v prejšnjih odstavkih tega člena, lahko pristojni organ izda dovoljenje za uporabo teh naprav v podaljšanem času po poprejšnjem soglasju pristojnega organa Občine Dobrovnik, vendar se mora v tem podaljšanem času glasnost teh naprav v odprtih prostorih ustrezno zmanjšati.

S ciljem in namenom, da se zavaruje občane in njihovo premoženje, je na območju Občine Dobrovnik prepovedano:
1. na prireditvah in v javnih lokalih imeti pri sebi orožje ali nevarno orodje, s katerim se lahko telo huje okvari ali spravi v nevarnost življenje druge osebe ali oseb. Pri tem so izvzeti pooblaščeni delavci policije in druge pooblaščene osebe, ki opravljajo naloge v sklopu svojega delovnega področja;
2. namerno ščuvati, dražiti ali plašiti živali;
3. opustiti opravila ali odstraniti objekte in naprave za varnost občanov in njihovega premoženja;
4. igrati kakršne koli oblike športov (nogomet, košarka, sankanje, drsanje idr.) na javnih cestah ali površinah, ki niso namenjene za take igre;
5. odstranjevati, uničevati, popisovati ali kako drugače poškodovati kakršnekoli informacije oziroma table, ki služijo za informiranje vaščanov oziroma javnemu interesu in namenu;
6. prislanjati, naslanjati kolesa, kolesa z motorjem, motorna kolesa k stenam hiš in robnikom, izložbam ali vitrinam ali na druge kraje, kjer lahko tako opravilo povzroči škodo ali ovira promet;
7. prenašati ali netiti ogenj na način, ki ogroža varnost prometa, premoženja ali povzroča zadimljenje kraja, kjer prebivajo občani občine;
8. odmetavati goreče vžigalice, cigarete ali druge ogorke in pepel, v katerem je žerjavica na krajih, kjer je nevarnost požara in je ta jasno izražena z določenim opozorilom ali znakom;
9. streljati z zračno puško, fračo, lokom ali drugimi napravami ali metati kamenje in druge nevarne predmete na kraju, kjer je lahko zaradi tega ogrožena varnost ljudi, živali ali njihovega premoženja;
10. puščati na javnih površinah ali na javnih prostorih, kjer se odvija kakršne koli promet, živali brez nadzorstva ali puščati domače živali, da povzročajo škodo na tujih njivah, vrtovih ali drugih površinah;
11. na zasebnih ali javnih površinah trgati ali uničevati cvetje, sekati ali kakorkoli drugače poškodovati drevesa, živo mejo, okrasno grmičevje ali drugo, ki je okras okolja ali splošna korist, pobirati sadje, vrtnine in poljske pridelke, kositi trave na tujih površinah ali kako drugače poškodovati tuje rastline;
12. prižigati ali kuriti ogenj na odprtem prostoru v neposredni bližini stavb ali drugih objektov, gozdov, suhe trave ali drugih krajih kjer ogenj, ki ni ustrezno zavarovan, lahko povzroči nevarnost širših razsežnosti ali večjo materialno škodo;
13. odstranjevati, ugašati ali kakorkoli drugače poškodovati signalne naprave, svetlobne znake ali druga svetlobna telesa, ki služijo za razsvetljavo javnih prostorov, krajev ali nevarnih mest;
14. kakor koli namerno ovirati uporabo elektrike, vode ali poškodovati kakršnekoli električne in telekomunikacijske naprave (npr. RTV oddajnike, oddajnike lokalnih kabelskih sistemov, itd.);
15. kakorkoli ovirati promet pešcev na javnih pločnikih z odlaganjem kakršnihkoli predmetov, ki na tak kraj ne sodijo;
16. graditi ali puščati ograje, drevesa in žive meje ob javnih poteh v takem stanju in tako visoko, da ogrožajo varnost občanov ali s tem kazijo zunanji videz kraja;
17. na ograje ob javnih poteh postavljati nevarne predmete (npr. steklo, bodeče žice, ipd.);
18. puščati predšolske in druge otroke, ki niso sposobni samostojne hoje brez nadzorstva na prometnih in drugih nevarnih mestih;
19. kuriti, sežigati travo, listje, odpadke ali druge posebne odpadke na krajih, kjer je velika nevarnost, da zanetijo požare ali povzročajo ekološke katastrofe.

Z namenom varovanja zdravja, varstva in čistoče bivalnega okolja, je prepovedano:
1. na športnih igriščih, avtobusnih in drugih postajališčih in drugih javnih krajih zanemarjati snago, higieno, red in čistočo tako, da se s tem kvari videz, moti okolica ali kakorkoli ogroža zdravje ljudi,
2. zanemarjati osebno čistočo in snago v stanovanjih in drugih zasebnih prostorih v takem obsegu, da to moti širšo okolico, povzroča zgražanje le te ali utegne škodovati zdravju ljudi,
3. voditi živali v javne prostore, otroška in druga igrišča, javna kopališča in na druge javne prostore, kjer je taka prepoved jasno izražena in označena. Taka prepoved izvzema službene pse policije in pse, ki vodijo slepe in slabovidne osebe,
4. prevračati, uničevati ali kakor koli drugače poškodovati postavljene koše za smeti ali druge posode, ki služijo za odlaganje in zbiranje odpadkov ali preiskovati vsebine teh posod,
5. prati, čistiti motorna in druga vozila ob potokih, javnih studencih, jezeru, rekah ali na drugih javnih krajih, kjer lahko pride do onesnaženja podtalnice ali vodnih virov,
6. voditi in kopati domače živali na krajih, kjer se običajno umivajo ali kopajo na javnih krajih vaščani (jezero, gramoznice in drugo),
7. kakorkoli prevažati, voziti ali prenašati kosti, kože, fekalije ali podobne odpadke v odprtih vozilih ali odprtih posodah in s tem povzročati smrad in zgražanje občanov,
8. povzročati smrad, nepotreben prah ali drugo obliko, ki kakorkoli neprijetno vpliva v določenem okolju na občane, pristojni organ (sanitarni ali drugi inšpektor) pa odredi, da se tako dejanje takoj ali v določenem roku odpravi,
9. metati ali izpuščati v obcestne jarke, kanale, potoke ali druge kraje kakršne koli predmete in tekočine (fekalije, odpadke, ipd.), ki lahko povzročijo zamašitev ali smrad in izzivajo negodovanja občanov,
10. z balkonov v stanovanjskih ali zasebnih stavbah izlivati, metati, iztepati, otresati karkoli in kakorkoli, kar povzroča nesnago v kraju ali ogroža zdravje ljudi,
11. puščati neobdelane ali neurejene kmetijske in druge površine v naseljih ali njihovi okolici, kjer se lahko zbirajo razni škodljivci ali le-to povzroča neposredno ogroženost vaščanov ali njihovo premoženje.

Za javni red in mir ter skrb za higieno in čistočo na javnih prireditvah in v javnih lokalih je odgovoren prireditelj oziroma odgovorna oseba gostinskega in drugega javnega lokala.
Odgovorna oseba je odgovorna in dolžna poskrbeti, da se po 22. uri odstranijo s prireditvenega prostora ali iz javnih lokalov, kjer točijo alkoholne pijače, vse osebe, ki so mlajše od 15 let. Izjeme so tiste osebe – mlajši mladoletniki ali otroci, ki so na takih prireditvah v spremstvu staršev ali skrbnikov.

Zaradi varstva in zunanjega videza občine, naselij, vasi ali zaselkov, je prepovedano:
1. pisati, risati ali na kakršenkoli drug način poškodovati ali umazati zidove hiš, drugih stavb, ograj ali podobnih objektov, kjer je tako dejanje prepovedano,
2. postavljati šotore, barake, bivalne avto prikolice ali druge objekte, kjer je možno v teh bivati, na tista zemljišča ali prostore, kjer je tako bivanje prepovedano ali urejeno s posebnim režimom, ali za tako postavitev in bivanje ni soglasja lastnika zemljišča; če takšnega prepovedanega objekta, ki služi za bivanje ali zadrževanje lastnika ali imetnikov pravice uporabe, lastnik ali imetnik pravice uporabe ne odstrani na poziv pristojnega organa, ta organ odredi, da se tako postavljen objekt ali objekti odstranijo na stroške lastnika ali imetnika pravice uporabe; če takega lastnika ali imetnika pravice uporabe ni možno ugotoviti, se odstranitev opravi na stroške Občine Dobrovnik; v primeru naknadne ugotovitve lastnika ali imetnika pravice uporabe, se tako nastali stroški izterjajo naknadno; če je objekt uporaben, pa se tak hrani na zato posebej določenem prostoru ali objektu Občine Dobrovnik in se lastniku ne vrne dokler lastnik ali imetnik pravice uporabe ne poravna vseh stroškov, ki jih je občina s tako odstranitvijo ali hrambo imela, če se lastnik v roku 6 mesecev ne ugotovi, se takšni predmeti prodajo na dražbi izkupiček od prodaje pa je prihodek občine,
3. zlagati ali hraniti drva in druge predmete na takih krajih, kjer ovirajo prehod ali ogrožajo varnost, če je prehod na tem mestu običajno dovoljen,
4. odlagati ali puščati kakršnekoli odpadke ali predmete na krajih taborjenja, piknikovanja ali drugih sorodnih oblik zadrževanja (okolica Bukovniškega jezera, ipd.),
5. poškodovati, prevračati ali kako drugače uničevati klopi, ograje ali druge naprave na javnih mestih, krajih ali poteh, ali namerno odstraniti ali poškodovati stvari, objekte in površine, ki so javnega pomena,
6. opuščati tista nujna popravila zgradb ali naprav, kakor tudi namestitev ali vzdrževanje varnostnih naprav pri gradnjah ali popravilih ter puščati nezavarovane jame, jaške in podobne nevarne odprtine,
7. nanašati zemljo ali druge odpadke na javne ceste ali druge javne površine ali izpuščati fekalije in druge tekočine ali predmete na javne površine ali druge neprimerne kraje in mesta (npr. v obcestne jarke, potoke, bankine in drugo),
8. voziti ali parkirati na travnikih, njivah in drugih površinah brez soglasja lastnikov tega zemljišča ali drugega upravičenca,
9. puščati, odmetavati, odlagati poškodovana, uničena ali kako drugače neuporabna in neregistrirana vozila ali druge predmete na parkirnih ali drugih površinah; če lastnik ali upravičenec takih predmetov ne odstrani, se le-ti odstranijo na stroške lastnika ali upravičenca; če lastnik ali upravičenec ni znan, pa se taki predmeti odstranijo na za to določen kraj, tako nastali stroški pa se po morebitni ugotovitvi lastnika ali upravičenca refundirajo v proračun občine, ki je tako predhodno odstranitev opravila na svoje stroške; za določitev organizacije ali posameznika pa lahko župan občine podeli koncesijo ali sklene drugo pogodbo v tej zvezi, taki predmeti se hranijo 12 mesecev, za tem pa se prodajo na dražbi, izkupiček od prodaje pa je prihodek občine,
10. parkirati motorna in druga vozila na mestih, ki za parkiranje niso namenjena,
11. zapuščati neurejene kmetijske in druge površine v naseljih.

Lastniki oziroma uporabniki tovornih in drugih vozil, kmetijskih strojev in druge mehanizacije morajo takoj očistiti javno cesto, ki so jo onesnažili z vožnjo ali obračanjem teh vozil in strojev na koncu njiv in drugih kmetijskih in gozdnih površin oziroma cesto, ki so jo onesnažili s hlevskim gnojem, prstjo ali blatom.
Obračanje na njivah in drugih površinah mora biti urejeno tako, da s tem ni kakor koli ovirana javna površina.
Vzdrževalci oziroma upravljalci ceste so dolžni zaradi varnosti prometa in čistoče pravočasno odstraniti z asfaltnih ulic, trgov in pločnikov pesek, ki so ga v času zimske službe posipali zaradi poledice. Enako velja tudi za druge snovi, ki bi lahko vplivale na varnost prometa in čistočo površin.

Lastniki, najemniki ali uporabniki objektov so dolžni:
1. čistiti in vzdrževati hišna pročelja, table, napise in druge oznake na poslopjih ali objektih,
2. odstranjevati sneg izpred stanovanjskih hiš in pločnikov in tako omogočati neovirano hojo pešcem po javnih površinah,
3. odstraniti zastarele, neuporabne ali uničene napisne in druge table ali napise, ki so nepotrebni in neprimerni,
4. skrbeti, da so napisi na poslovnih stavbah ali drugih mestih napisani v skladu s statutom občine in drugimi predpisi,
5. skrbeti za primerno vzdrževanje in namestitev snegolovov, odtočnih cevi ali žlebov za odtok meteornih in drugih voda in drugih podobnih predmetih na pročelju hiš in drugih objektov ob cestah ali javnih površinah,
6. sežigati gume, odpadno olje, tekstilne odpadke in umetne mase v naravnem okolju,
7. imeti nepokrit oziroma nezavarovan vodnjak, jamo, jašek ali drugo odprtino, kjer obstaja kakršna koli nevarnost za življenje ali zdravje ljudi,
8. odstraniti tiste objekte, ograje ali druge predmete, ki niso primerni za obnovo oziroma jih lastniki ali upravičenci ne mislijo obnoviti, niso pod posebno kulturno ali varstveno zaščito, njihov videz pa je nevaren za širši krog ljudi in kazi videz kraja ali okolice ali povzroča kakršno koli nevarnost.

Organizacije, ki so odgovorne za vzdrževanje higiene, reda in čistoče na javnih krajih, športnih in drugih igriščih ali na drugih javnih krajih, postajališčih, trgovinah ter prireditelji vseh vrst javnih prireditev so dolžni:
– skrbeti za red in čistočo na tistih krajih, za katerega so zadolženi,
– poskrbeti, da se na takih krajih nahaja zadostna količina košev za zbiranje smeti ali odpadkov ali drugih primernih posod, ki so namenjeni za zbiranje smeti ali odpadkov,
– po koncu obratovalnega časa ali prireditve očistiti poslovne prostore z okolico le-teh,
– po kakršni koli dejavnosti ali prireditvi poskrbeti, da se takšen prostor vzpostavi v takšno stanje, kot je bil pred prireditvijo.

Za ureditev izložb ali drugih krajev v sklopu poslovnih prostorov ali lokalov, ki služijo reklami v sklopu objekta in dejavnosti, ki se v tem objektu opravlja, so dolžni poskrbeti lastniki ali imetniki pravice uporabe teh prostorov ali lokalov oziroma lokala.
Sama ureditev takih izložb ali drugih krajev, ki služijo svojemu namenu v skladu s prejšnjim odstavkom tega člena, morajo biti primerno urejene in ne smejo s svojim videzom kaziti samega lokala ali širše okolice ob lokalu.

Zastavo države je dovoljeno nositi, izobešati ali jo kako drugače uporabljati le v skladu z zakonom o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o Slovenski narodni zastavi (Uradni list RS, št. 67/94), kjer so pogoji za uporabo, nošenje in izobešanje zastav jasno navedeni.
Zastave, prapore ali druge simbole društev in ostalih organizacij, je dovoljeno nositi ob jubilejnih praznikih teh organizacij ali društev in ob drugih pomembnejših priložnostih.
Zastave, prapore ali druge simbole v smislu drugega odstavka tega člena, se smejo uporabljati le v organiziranih sprevodih, nosi pa se jih na čelu sprevoda ali organizirane kolone ali povorke. Takih zastav, praporov ali drugih simbolov ni dovoljeno nositi na sprevodih in prireditvah, ki imajo izključno zabavni značaj.

Mesta za plakatiranje, nameščanje plakatov, panojev in transparentov ter vseh drugih oblik oglaševanja, ki služijo namenu, da se širša javnost seznani z vsebino, se lahko postavljajo le na to določenih mestih.
Taka mesta in pogoji za postavljanje, lepljenje in celotne sklope v zvezi s plakati, panoji, transparenti in drugimi oblikami oglaševanja, je Občina Dobrovnik uredila z odlokom o plakatiranju in reklamiranju na območju Občine Dobrovnik. V tem aktu je tudi določeno, da lahko Občina Dobrovnik ob upoštevanju določenih pogojev v tej zvezi, za ta opravila lahko podeli tudi koncesijo.

Opuščeno vozilo je vozilo, s katerega so odstranjene registrske tablice ali je brez veljavne registracije ali je huje poškodovano in nihče ne skrbi zanj, na parkirnem prostoru, pločniku, zeleni površini, kmetijski površini, gozdni površini, ali na drugih površinah, katere lastnik je pravna ali fizična oseba oziroma na javni cesti in javni prometni površini, ki je vknjižena ali se uporablja kot javno dobro.

Odstranitev opuščenega vozila odredi z odločbo pristojni organ. Odločba o odstranitvi se vroči lastniku vozila ali izvajalcu odstranitve, kadar lastnik ni znan. Vsi ostali pogoji za odstranitev takšnih vozil so urejeni v odloku Občine Dobrovnik o ravnanju in drugimi ukrepi s takimi vozili.

Z denarno kaznijo od 20.000 do 50.000 SIT se kaznuje za prekršek, kdor:
1. ravna v nasprotju z določili drugega odstavka 5. člena,
2. ravna v nasprotju z določili 1., 2., 3., 5., 6., 7., 9., 10., 13., 15., 16., 17., 20., 21., 22., in 23. točke 4. člena,
3. ravna v nasprotju z določili 1., 3., 5., 7., 8., 9., 12., 13., 4., 16., 17., 18. in 19. točke 7. člena,
4. ravna v nasprotju z določili 1., 4., 5., 6., 7., 8., 9. in 10. točke 8. člena,
5. ravna v nasprotju z določili 1., 2., 4., 5., 6., 7. in 9. točke 10. člena,
6. ravna v nasprotju z določili 8. točke 12. člena.
Pravna oseba ali oseba, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti iz tega člena, se kaznuje z denarno kaznijo od 150.000 do 400.000 SIT, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo od 30.000 do 100.000 SIT.

Z denarno kaznijo od 10.000 do 50.000 SIT se kaznuje za prekršek, kdor:
1. ravna v nasprotju z določili 4., 8., 11., 12., 14., 18. in 19. točke 4. člena,
2. ravna v nasprotju z določili 2., 4., 6., 10., 11. in 15. točke 7. člena,
3. ravna v nasprotju z določili 2., 3. in 11. točke 8. člena,
4. ravna v nasprotju z določili 3., 8., 10. in 11. točke 10. člena,
5. ravna v nasprotju z določili 1., 2., 3., 4., 5., 6., in 7. točke 12. člena,
6. ravna v nasprotju z določili 9. člena,
7. ravna v nasprotju z določili 11. člena,
8. ravna v nasprotju z določili 13. člena,
9. ravna v nasprotju z določili 14. člena,
10. ravna v nasprotju z določili 15. člena,
11. ravna v nasprotju z določili 16. člena.
Pravna oseba ali oseba, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti iz tega člena, se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo od 50.000 do 250.000 SIT, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo od 30.000 do 100.000 SIT.

Za izvajanje 14. in 15. člena tega odloka so odgovorne pooblaščene uradne osebe in redarske ali druge za to pooblaščene osebe.

Če stori prekršek po tem aktu mladoletna oseba, se kaznuje njegove starše, skrbnika ali rejnika z denarno kaznijo iz prvega odstavka 14. in 15. člena tega akta. Odgovornost slednjih nastane, če so zavestno ali iz malomarnosti zanemarili vzgojo in potrebno varstvo mladoletnika.

Postopek zaradi storitve prekrška po tem odloku lahko predlagajo:
– policijske postaje ali druge enote Ministrstva za notranje zadeve RS, ki so pooblaščene za pregon,
– upravni organi, inšpekcijske službe in druge upravne službe,
– občinske službe (komunalni redar ali drugi pooblaščenec s strani župana ali druge pooblaščene službe),
– vsak organ s svojega področja pristojnosti ter
– oškodovanec.

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o javnem redu in miru Občine Lendava (Uradne objave, št. 26/85).

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.