Uradni list

Številka 32
Uradni list RS, št. 32/2000 z dne 13. 4. 2000
Uradni list

Uradni list RS, št. 32/2000 z dne 13. 4. 2000

Kazalo

1491. Pravilnik o postopku in načinu ocenjevanja mošta, vina in drugih proizvodov iz grozdja in vina, stran 3857.

Na podlagi 1. in 10. točke 42. člena zakona o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina (Uradni list RS, št. 70/97) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
P R A V I L N I K
o postopku in načinu ocenjevanja mošta, vina in drugih proizvodov iz grozdja in vina
I. VSEBINA PRAVILNIKA
1. člen
Ta pravilnik določa postopek in način ocenjevanja grozdnega in vinskega mošta (v nadaljnjem besedilu: mošt), vina, žganja iz vina oziroma iz drugih proizvodov iz grozdja in vina (v nadaljnjem besedilu: žganje) ter drugih proizvodov iz grozdja in vina, ki se ocenjujejo za pridobitev odločbe o ocenitvi (v nadaljnjem besedilu: ocenjevanje pridelkov in proizvodov).
Z odločbo o ocenitvi se ugotavlja primernost pridelkov in proizvodov za promet.
2. člen
Ocenjevanje pridelkov in proizvodov opravljajo pooblaščene organizacije (v nadaljnjem besedilu: pooblaščene organizacije).
Pooblaščene organizacije morajo izpolnjevati naslednje zahteve:
– neodvisnost in nevtralnost ocen;
– ustrezne kadre, najmanj enega zaposlenega z visoko izobrazbo kmetijske ali živilsko tehnološke fakultete z najmanj 5 let delovnih izkušenj v analitiki vina ter opravljen predpisan preizkus senzoričnih sposobnosti ter poznavanja enologije in predpisov o vinogradništvu in vinarstvu;
– ustrezne prostore za laboratorij in degustacijske prostore, ki izpolnjujejo s tem pravilnikom predpisane pogoje, predvsem pa omogočajo anonimnost ocenjevanja;
– laboratorijsko opremo za opravljanje analiz po predpisanih metodah oziroma metodah, katerih rezultat je enak meritvam narejenim po predpisanih metodah;
– možnost priključitve na bazo podatkov registra pridelovalcev grozdja in vina Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano;
– predpisana primerljivost in ponovljivost rezultatov analiz.
Pooblaščene organizacije na osnovi razpisa izbere in z odločbo imenuje minister, pristojen za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljnjem besedilu: minister).
3. člen
Ocenjevanje pridelkov in proizvodov obsega naslednje zaporedne faze:
– naročilo naročnika ali zahtevek pristojne inšpekcije,
– vzorčenje vzorca za oceno,
– preveritev podatkov o geografskem poreklu iz registra pridelovalcev grozdja in vina ali iz certifikata države izvoznice,
– laboratorijsko analizo vzorca (v nadaljnjem besedilu: analiza), razen za mešanice vina z drugimi proizvodi,
– organoleptično oceno vzorca, razen za zgoščen grozdni mošt in rektificiran zgoščen grozdni mošt,
– izdajo odločbe o ocenitvi vzorca.
II. NAROČILO
4. člen
Pri naročilu s strani naročnika se postopek ocene prične z izpolnitvijo naročilnice, ki je priloga 1 tega pravilnika. Naročilnica se izpolni v dveh izvodih, od katerih en izvod ostane naročniku ocene, en izvod pa spremlja vzorec.
III. VZORČENJE
5. člen
Vzorčenje obsega:
– ugotovitev količine pridelka ali proizvoda, ki ga predstavlja vzorec,
– poenotenje vzorca,
– nalivanje v steklenice in pečatenje, če s tem predpisom ni drugače določeno.
Podatki o količinah pridelka ali proizvoda morajo ustrezati podatkom iz registra pridelovalcev grozdja in vina (prijava pridelka) in podatkom iz kletarske evidence.
Vzorec, ki se ocenjuje, predstavlja največ takšno količino pridelka ali proizvoda, ki nosi eno identifikacijsko številko pridelka iz registra pridelovalcev grozdja in vina. Pri uvoženem pridelku ali proizvodu predstavlja vzorec največ celotno količino uvoženega vina z enakimi lastnostmi in enakimi oznakami na spremljajočih dokumentih.
Poenotenje vzorca pridelkov in proizvodov je priprava vzorca tako, da predstavlja povprečje celotne količine pridelka ali proizvoda, ki jo predstavlja vzorec. Če se vzorec jemlje iz velike vinske posode (nad 10.000 litrov), se mora odvzeti najmanj na treh različnih globinah posode ali pa po predhodnem mešanju vsebine posode. Če se pridelek ali proizvod, ki ga predstavlja vzorec, nahaja v več posodah, se mora vzorec odvzeti tako, da se iz vsake posode odvzame sorazmerno količino vzorca, glede na količino pridelka ali proizvoda, ki jo predstavlja vzorec. Če je pridelek ali proizvod že ustekleničen, vzorčevalec naključno izbere steklenice.
Pred pečatenjem lahko vzorcem neustekleničenega vina, namenjenim hrambi pri pooblaščeni organizaciji oziroma pridelovalcu, predstavnik pooblaščene organizacije doda kalijev sorbat.
Pri moštu se pečatenje ne izvaja.
6. člen
Vzorčevalec ugotovi količino vina, ki ga predstavlja vzorec in dostavi vzorce pooblaščeni organizaciji.
Vzorčenje izvaja:
– naročnik vzorčenja za mošt, namizna vina in druge proizvode iz grozdja in vina, razen pečatenja;
– vzorčevalec pooblaščene organizacije za kakovostna vina ZGP;
– pristojni inšpektor za uvoženo vino ali inšpekcijski vzorec.
Pečatenje opravi predstavnik pooblaščene organizacije ob dostavi vzorca pridelka ali proizvoda pooblaščeni organizaciji, razen za razred kakovostnih vin, kjer predstavnik pooblaščene organizacije opravi pečatenje ob vzorčenju.
7. člen
Če želi pridelovalec vina na embalaži vina s slovenskim geografskim poreklom označiti morebitna dobljena odlikovanja za vino, mora za to podati naročilo pooblaščeni organizaciji za oceno vina in sicer največ 15 dni pred pošiljanjem vzorca na vinsko tekmovanje za pridobitev odlikovanja. Predstavnik pooblaščene organizacije vzorči dve steklenici vina za hrambo vina pri pridelovalcu. Pri jemanju vzorca predstavnik pooblaščene organizacije zapisniško ugotovi količino vina, ki jo predstavlja vzorec. Za vino mora biti pred posredovanjem na vinsko tekmovanje ugotovljena primernost za promet z odločbo o ocenitvi.
8. člen
Vzorec ustekleničenega vina in žganja za oceno obsega najmanj šest steklenic. Če je volumen steklenic manjši od 0,75 litra, mora biti število steklenic takšno, da skupni volumen vzorca doseže najmanj 4,25 litra/vzorec.
Dve steklenici (oziroma enakovredno število steklenic manjšega volumna) hrani pridelovalec, tri steklenice (oziroma enakovredno število steklenic manjšega volumna) so namenjene organoleptični oceni in analizi, eno steklenico (oziroma enakovredno število steklenic manjšega volumna) pa hrani pooblaščena organizacija.
Pri ocenjevanju mošta, neustekleničenega deželnega vina, ali drugih proizvodov iz grozdja in vina mora naročnik dostaviti v oceno najmanj tri steklenice z volumnom najmanj 0,75 litra oziroma ekvivalentno večje število steklenic manjšega volumna tako, da skupni volumen doseže najmanj dva litra.
Naročnik ocene hrani vzorce najmanj eno leto po prodaji celotne zaloge pridelka oziroma proizvoda, ki ga predstavlja vzorec, razen za deželno neustekleničeno vino in mošt, kjer hrani vzorce toliko časa, kot jih hrani pooblaščena organizacija.
Pooblaščena organizacija hrani vzorce kot sledi:
– za kakovostno vino in žganje najmanj dve leti po opravljeni oceni;
– za namizno ustekleničeno vino najmanj eno leto po opravljeni oceni;
– za deželno neustekleničeno vino in za druge proizvode iz grozdja in vina 7 mesecev po opravljeni oceni;
– za mošt 33 dni po opravljeni oceni.
IV. PREVERITEV PODATKOV O GEOGRAFSKEM POREKLU
9. člen
Ugotavljanje geografskega porekla in drugih lastnosti za mošt, vino in druge proizvode iz grozdja in vina obsega:
a) za pridelke in proizvode, pridelane na območju Republike Slovenije, preveritev podatkov iz registra pridelovalcev grozdja in vina in sicer tako, da se preko identifikacijske številke pridelka ugotovi:
– kje je bilo grozdje in vino pridelano in s tem določitev najožje možne oznake geografskega porekla pridelka oziroma proizvoda,
– iz grozdja katere sorte, sort vinske trte je bil pridelek, proizvod pridelan,
– ali je bil za grozdje opravljen pregled dozorelosti grozdja v času trgatve, v skladu s pravilnikom o kontroli kakovosti grozdja v času trgatve in drugimi predpisanimi pogoji;
b) za pridelke, proizvode, ki niso pridelani na območju Republike Slovenije, preveritev listin o geografskem poreklu pooblaščene institucije države pridelovalke grozdja, iz katerega je pridelan oziroma predelan pridelek ali proizvod.
Predstavnik pooblaščene organizacije preveri skladnost podatkov v naročilnici s podatki iz kletarske evidence in sicer: številko posode, v kateri se nahaja pridelek oziroma proizvod, podatek o morebitnem povečanju skupnega alkohola in popravku kisline in v primeru obogatitve navedbo odločbe o dovolitvi obogatitve.
V. ANALIZA
10. člen
Analiza se izvede za tiste parametre, ki so za posamezen predelek ali proizvod navedeni v prilogi 2 tega pravilnika.
Analiza proizvodov iz grozdja in vina, ki niso navedeni v prilogi 2 tega pravilnika, se opravi za parametre, kot jih določajo posebni predpisi.
Pri naročilu s strani pristojnega inšpektorja pooblaščena organizacija naredi analizo le tistih parametrov, ki jih zahteva inšpektor.
Analize se opravi po predpisanih metodah, v najmanj eni ponovitvi oziroma na način, ki zagotavlja enak rezultat (ponovljivost in primerljivost), kot pri predpisanih metodah.
Za vsako analizo pooblaščene organizacije mora pooblaščena organizacija zagotoviti ponovljivost in primerljivost rezultatov, pri čemer gre za ponovljivost in primerljivost ne glede na izbran laboratorij, metodo oziroma izbranega analitika oziroma aparature in material in ne glede na časovni razmak.
Ponovljivost in primerljivost se izračunavata upoštevaje standardno deviacijo za posamezen analitski parameter, predpisano v analiznih metodah. Rezultat vsake meritve mora biti znotraj meja srednje vrednosti, povečane ali zmanjšane za dvakratno vrednost standardne deviacije.
Če se za prodajo izven območja Republike Slovenije zahteva dodatna analiza, jo pooblaščena organizacija opravi na zahtevo naročnika in jo vključi v oceno.
Če so rezultati analize v nasprotju s predpisom o kakovosti vina in drugih proizvodov iz grozdja in vina, se organoleptična ocena ne opravi.
VI. ORGANOLEPTIČNA OCENA
11. člen
Organoleptična ocena obsega:
– pri moštu in drugih proizvodih iz grozdja in vina ugotovitev, ali je pridelek ali proizvod organoleptično primeren za promet;
– pri vinu in žganju oceno barve, bistrosti, vonja, okusa in harmoničnosti;
– pri vinu, ki ima tlak CO(2) večji od 1 bara, poleg parametrov iz prejšnje alinee še iskrenje in penjenje.
12. člen
Organoleptična ocena vina in žganja se izvede po dopolnjenem 20 točkovnem Buxbaum sistemu tako, da se posamezni parametri ocenjujejo kot sledi:
a) vina, s tlakom CO(2) do 1 bara, in žganja:
– do vključno 2 točki za bistrost vina, žganja;
– do vključno 2 točki za barvo vina, žganja;
– do vključno 4 točke za vonj vina, žganja;
– do vključno 6 točk za okus vina, žganja;
– do vključno 6 točk za harmoničnost vina, žganja.
b) vina, s tlakom CO(2) nad 1 barom:
– do vključno 2 točki za bistrost vina;
– do vključno 2 točki za barvo vina;
– do vključno 1 točko za iskrenje vina;
– do vključno 1 točko za penjenje vina;
– do vključno 4 točke za vonj vina;
– do vključno 5 točk za okus vina;
– do vključno 5 točk za harmoničnost vina.
Ocenjuje se na eno decimalno mesto natančno, pri čemer se drugo decimalno mesto zaokroži.
13. člen
Organoleptično oceno opravi tripartitna, najmanj petčlanska komisija pokuševalcev z ocenjevanjem vzorca na pokušnji. Tripartitna komisija je sestavljena iz predstavnikov pridelovalcev grozdja in vina, potrošnikov in strokovnjakov s področja vinogradništva in vinarstva.
Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena organoleptično oceno za mošt izvede najmanj tričlanska komisija.
Starost pokuševalca mora biti najmanj 18 let. Pokuševalec, ki ima več kot 70 let, mora vsako leto pozitivno opraviti ponoven preizkus organoleptičnih sposobnosti.
V komisiji pokuševalcev ne sme sodelovati pokuševalec, ki ima zaradi bolezni ali jemanja zdravil trenutno zmanjšano občutljivost čutil.
Če je pri kateri od ocen zaradi razlogov, navedenih v tem pravilniku, izločena ocena katerega od pokuševalcev, mora biti število pokuševalcev v komisiji ustrezno večje.
14. člen
Ocenjevanje organizacijsko in strokovno vodi predsednik komisije, ki ga imenuje pooblaščena organizacija izmed imenovanih pokuševalcev.
Naloge predsednika komisije so zlasti:
– preveritev ustreznosti vrstnega reda ocenjevanja vzorcev, ki je narejen na podlagi podatkov iz registra pridelovalcev grozdja in vina ter podatkov analize;
– preveritev ustreznosti pogojev za organoleptično ocenjevanje;
– zagotovitev anonimnosti vzorcev;
– izločitev pokuševalca oziroma pokuševalčeve ocene, če pokuševalec ocenjuje lastno vino, vino ožjega družinskega člana ali organizacije, v kateri je zaposlen;
– zagotovitev nemotenega in pravilnega poteka ocenjevanja vzorcev, predvsem sledljivost vzorcev;
– odreditev ponovne ocenitve vzorca, če se ocene posameznih pokuševalcev, po izločitvi najvišje in najnižje ocene, razlikujejo pri posameznem vzorcu za več kot eno točko;
– da poskrbi za usposabljanje pokuševalcev za ocenjevanje po tem pravilniku tako, da v obdobju 2 mesecev od uveljavitve tega pravilnika zagotovi dodatno, vzporedno ocenjevanje in primerjavo rezultatov po pravilniku o postopku in načinu ocenjevanja vina in vinskega mošta (Uradni list SRS, št. 41/89).
Predsednik komisije pri ocenjevanju ne sodeluje.
15. člen
Vrstni red ocenjevanja vzorcev mora teči po naslednjem hierarhičnem vrstnem redu:
– vina v ožjem pomenu besede pred posebnimi vini;
– mirno vino pred gaziranim, biser oziroma penečim;
– belo vino pred rose in pred rdečim;
– zvrst pred sortnim vinom;
– nearomatično vino pred aromatičnim;
– bolj suha vina pred slajšimi;
– vina z višjo kislino pred vini z nižjo kislino;
– vina z manj alkohola pred vini z več alkohola;
– mlajši letnik pred starejšimi;
– vina pričakovane nižje kakovostne stopnje (upoštevajoč podatke o dejanskem geografskem izvoru in druge podatke iz registra pridelovalcev grozdja in vina) pred vini pričakovane višje kakovostne stopnje.
Predsednik komisije lahko v posameznih primerih odredi tudi drugačen vrstni red ocenjevanja.
16. člen
Pooblaščena organizacija mora zagotoviti, da je prostor, v katerem poteka ocenjevanje, dobro osvetljen, brez hrupa, prezračen, brez vonjav in s temperaturo med 18 in 24 °C.
Pokuševalci morajo imeti možnost izplakovanja kozarcev in izpljunjevanja požirkov ter možnost nevtralizacije okusa.
Kozarci morajo biti vinski, degustacijski, primerni za posamezno kategorijo vina oziroma žganja.
Vzorci morajo biti ocenjeni pri temperaturi vzorcev kot sledi:
– peneča, biser, gazirana vina pri 6 do 8 °C;
– posebna vina pri 8 do 10 °C;
– bela in rose vina pri 10 do 12 °C;
– vrhunska vina posebne kakovosti pri 10 do 14 °C;
– rdeča vina, starejša od dveh let, pri 16 do 20 °C;
– druga rdeča vina pri 12 do 16 °C;
– žganje pri 18 do 20 °C;
– drugi proizvodi iz grozdja in vina v skladu s priporočili za njihovo uživanje.
17. člen
Pred ocenjevanjem komisija oceni umeritveni vzorec tiste kategorije, ki je prva na vrsti za ocenjevanje. Umeritveni vzorec določi predsednik komisije tako, da izbere vzorec, ocenjen na prejšnjem ocenjevanju. V primeru šeste alinee drugega odstavka 14. člena tega pravilnika mora biti umeritveni vzorec iste kategorije kot vzorec, katerega ocenjevanje se ponavlja.
V enem dnevu smejo pokuševalci organoleptično oceniti največ 40 vzorcev.
18. člen
Pred organoleptičnim ocenjevanjem vsakega vzorca vina je pokuševalec seznanjen z letnikom in sorto vzorca oziroma informacijo o tem, ali gre za vino priznanega tradicionalnega poimenovanja, mlado vino ali barrique ter ali izpolnjuje pogoje za vino posebne kakovosti z navedbo vrste posebne kakovosti.
Pokuševalec oceni vzorec vina in žganja tako, da skladno s 12. členom tega pravilnika navede ločeno oceno za bistrost, barvo, vonj, okus, harmoničnost ter penjenje in iskrenje za biser, peneča in gazirana vina. Pokuševalec opiše vino, pri čemer mora opis vsebovati najmanj naslednje podatke:
– ali ima vino značaj navedene sorte;
– ali ima vino značaj vina posebne kakovosti (navede vrsto vina posebne kakovosti);
– ali ima vino značaj PTP;
– ali ima vino značaj barrique;
– ali ima vino značaj mladega vina.
Pokuševalec oceni pridelke in proizvode na predpisanem obrazcu za ocenjevanje pridelkov in proizvodov, ki je priloga 3 tega pravilnika.
19. člen
Število točk organoleptične ocene se izračuna tako, da se za vsak vzorec najprej izloči najnižja in najvišja ocena in se iz ostalih ocen določi aritmetična sredina, ki v skladu z 20. členom tega pravilnika vpliva na končno določitev ocene vina, žganja.
Najmanj 50% pokuševalcev mora potrditi, da je vino sortno značilno. Enak delež pokuševalcev mora potrditi, da ima vino značilnosti vina s priznanim tradicionalnim poimenovanjem, da ima značaj barrique ali značaj določene posebne kakovosti ali mladega vina.
Če se več kot 50% pokuševalcev odloči, da pridelek ali proizvod ni primeren za promet, pridelek, proizvod ni primeren za promet, tudi v primeru, ko bi teoretični izračun aritmetične sredine še dovoljeval promet s pridelkom, proizvodom.
20. člen
Če vino ali žganje na organoleptični oceni dobi manj kot 12,1 točke, vino ali žganje ni primerno za promet.
Glede na zbrano število točk pri organoleptični oceni lahko vino pridobi naslednje oznake:
– vino, ocenjeno z najmanj 12,1 točke: namizno vino z nekontroliranim geografskim poreklom;
– vino, ocenjeno z najmanj 14,1 točke: namizno vino z geografsko oznako oziroma deželno vino – PGO;
– vino, ocenjeno z najmanj 16,1 točke: kakovostno vino z zaščitenim geografskim poreklom oziroma kakovostno vino ZGP ali kakovostno vino;
– vino, ocenjeno z najmanj 18,1 točke: vino, ki ima zaradi ocene v prometu lahko oznako vrhunsko vino ZGP oziroma za uvožena vina ekvivalentno oznako najvišje kakovosti.
VII. ODLOČBA O OCENITVI
21. člen
Ob upoštevanju podatkov o geografskem poreklu, podatkov o pogojih pridelave in nege vina iz registra pridelovalcev grozdja in vina, rezultatov analize in organoleptične ocene, morajo biti v odločbi vsebovani najmanj naslednji podatki:
a) za vino
1. geografsko poreklo in kakovost:
– oznaka, da je vino namizno z nekontroliranim geografskim poreklom ali
– oznaka, da je vino namizno z oznako vinorodne dežele (deželno vino PGO) ali
– oznaka, da je vino kakovostno z oznako vinorodnega okoliša, lahko tudi z navedbo ožjega pridelovalnega območja, ali
– oznaka, da je vino vrhunsko z oznako vinorodnega okoliša, lahko tudi z navedbo ožjega pridelovalnega območja;
2. število točk, ki jih je pri organoleptični oceni dobilo vino;
3. podatki analize;
4. letnik vina;
5. ali ima vino značilnosti vina s priznanim tradicionalnim poimenovanjem, določene sorte grozdja, značilnosti barrique, mladega vina ali značilnosti posebne kakovosti in katere;
b) za mošt, žganje, zgoščen grozdni mošt in rektificiran zgoščen grozdni mošt in druge proizvode iz grozdja in vina:
– oznaka geografskega porekla,
– organoleptična primernost za promet, razen za zgoščen grozdni mošt, rektificiran zgoščen grozdni mošt,
– podatki analize.
Če se z oceno ugotovi, da pridelek ali proizvod ni primeren za promet, se v odločbi opišejo razlogi.
22. člen
Odločbo o ocenitvi se izda:
– za mošt v roku dveh delovnih dni od prejema naročila;
– za vzorec, ki ga je povzorčila inšpekcija, v roku štirih delovnih dni od prejema zahtevka;
– za neustekleničeno deželno vino v roku 7 delovnih dni od prejema naročila;
– za druge pridelke in proizvode, ki se ocenjujejo, v roku 8 delovnih dni od prejema naročila.
23. člen
V odločbi o ocenitvi vzorca za mošt in neustekleničeno deželno vino mora biti naveden tudi rok veljavnosti odločbe in sicer:
– za mošt: 30 dni po izdaji odločbe;
– za neustekleničena deželna vina: največ 6 mesecev;
– za mlado vino: do datuma, ko je lahko mlado vino v prometu.
24. člen
Če se naročnik ne strinja z odločbo o ocenitvi, lahko v 8 dneh vloži na ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), zahtevek za ponovno oceno. Ministrstvo izmed pooblaščenih organizacij določi organizacijo, ki bo izvedla ponovno ocenjevanje. Ponovnega ocenjevanja ne opravi organizacija, ki je opravljala prvotno ocenjevanje. Pritožbeni vzorec se ocenjuje iz vzorca, ki ga zapečatenega hrani pooblaščena organizacija.
Analiza se v primeru pritožbe izvede po predpisani – klasični metodi in sicer v dveh ponovitvah, pri čemer je rezultat povprečje meritev. Komisija pokuševalcev je sestavljena iz devetih pokuševalcev; zagotovljena mora biti tripartitna zastopanost. Prvotni pokuševalci so pri ponovni oceni izločeni.
Rezultat ponovne ocene je dokončen.
25. člen
Pridelki in proizvodi morajo biti ocenjeni pred oddajo v promet končnemu potrošniku in ob uvozu.
Ocenjeni pridelki oziroma proizvodi se po opravljeni oceni ne smejo spreminjati.
Če se pridelki oziroma proizvodi po oceni spremenijo tako, da sprememba lahko vpliva na spremembo ocene, jih je treba pred ponudbo končnemu potrošniku ponovno oceniti. V vsakem primeru je treba pridelke in proizvode ponovno oceniti, če so se po njihovi oceni izvajali enološki oziroma drugi postopki, ki bi lahko bistveno vplivali na oceno.
Določbe prejšnjega odstavka ne veljajo za spremembe mošta, vezane na normalni potek vrenja mošta, in za več kot 10 let staro arhivsko vino, za katerega je že bila izdana odločba o ocenitvi, katerega skupna količina ne presega 1000 litrov v seriji. Tako mošt kot arhivsko vino iz tega odstavka gresta lahko v promet brez ponovne ocenitve.
V primeru ponovne ocene je veljavna časovno zadnja izvedena ocena za določen pridelek oziroma proizvod.
Če se mošt, vino, žganje in drugi proizvodi iz grozdja in vina mešajo z drugimi proizvodi, ki ne izvirajo iz grozdja, mošta ali vina, morajo biti mošt, vino, žganje oziroma drugi proizvodi iz grozdja in vina ocenjeni pred mešanjem.
Pri uvozu vina oziroma drugega proizvoda iz grozdja in vina poteka postopek ocene na enak način, kot je to določeno za primerljivo kakovostno stopnjo vina oziroma drugega proizvoda iz grozdja in vina s slovenskim geografskim poreklom.
26. člen
Kopije izdanih odločb se hranijo v arhivu pooblaščene organizacije 10 let po izdaji. Kopije druge dokumentacije (ocenjevalni listi...) se hranijo tri leta.
VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
27. člen
Do uveljavitve predpisa o analiznih metodah se uporabljajo metode, kot jih določa mednarodna konvencija za poenotenje metode za analizo in ocenjevanje vina (Uradni list FLRJ – mednarodne pogodbe, št. 5/58, Uradni list RS, št. 68/97).
Do imenovanja pooblaščenih organizacij iz 2. člena tega pravilnika so pooblaščene organizacije naslednje:
– Kmetijski inštitut Slovenije,
– Kmetijski zavod Maribor in
– Kmetijsko veterinarski zavod Nova Gorica.
Do 1. 1. 2003 je število steklenic, določeno v prvem odstavku 8. člena tega pravilnika, ki jih je treba dostaviti v analizo manjše, in sicer 5 steklenic ali enakovredno število steklenic, katerih skupen volumen znaša najmanj 3,5 litra.
Do uveljavitve predpisa o ugotavljanju sposobnosti pokuševalcev pokuševalce imenuje pooblaščena organizacija.
28. člen
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati pravilnik o postopku in načinu ocenjevanja vina in vinskega mošta (Uradni list SRS, št. 41/89), mednarodna lestvica za ocenjevanje vina (Uradni list SRS, št. 46/70), odločba o imenovanju strokovnih delovnih organizacij, ki določajo vinarske strokovne komisije za ocenjevanje vina po mednarodni lestvici (Uradni list SRS, št. 46/70) in 32., 37. in 38. člen pravilnika o kakovosti vina (Uradni list SFRJ, št. 17/81 in 14/89).
29. člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 321-03-60/00
Ljubljana, dne 7. aprila 2000.
Ciril Smrkolj l. r.
Minister
za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Priloga 1: Obrazec: Naročilnica za oceno mošta, vina in drugih
proizvodov iz grozdja in vina

           NAROČILNICA ZA OCENO MOŠTA, VINA IN DRUGIH
                  PROIZVODOV IZ GROZDJA IN VINA

1. ime in priimek, naslov oziroma firma naročnika:

2. vrsta pridelka oziroma proizvoda:

3. grozdje za pridelek oziroma proizvod je pridelano na
vinorodnem območju RS: DA/NE

(če ni, je treba priložiti dokumentacijo o geografskem izvoru,
potrjeno s strani pooblaščene organizacije države pridelovalke
oziroma proizvajalke)

4. identifikacijska številka pridelka iz registra pridelovalcev
grozdja in vina:

(če bo pridelek, proizvod v prometu označen z eno od oznak
geografskega porekla vinorodnega območja Republike Slovenije)

5. vzrok morebitnega potrebnega povzorčenja vina s strani
pooblaščene organizacije:

- naročnik ocene želi za vino pridobiti naziv kakovostno vino;

- naročnik ocene želi za vino pridobiti naziv kakovostno vino
ZGP;

- naročnik ocene želi za vino pridobiti naziv priznano
tradicionalno poimenovanje PTP;

- naročnik ocene želi pridobiti možnost označitve morebitnega
odlikovanja.

6. količina mošta, vina oziroma drugega proizvoda iz grozdja in
vina, ki predstavlja vzorec:

7. številka posode iz katere je mošt, vino oziroma drug proizvod
iz grozdja in vina, ki se ocenjuje:

(podatek iz kletarske evidence)

8. podatek o številki serije (za vino, ki je oziroma bo v prodaji
kot ustekleničeno):

9. podatek o morebitni obogatitvi mošta in številka odločbe o
odobritvi obogatitve:

10. podatek o morebitnem slajenju vina:

11. podatek o morebitnem popravku kisline:

12. datum vzorčenja:

13. podatki o vinu, katere želi naročnik označiti na embalaži:
sorta, navedba posebne kakovosti, značaj PTP, značaj barrique,
mlado vino, arhivsko vino:

14. podpis vzorčevalca ali podpis prevzemnika vzorca:

(v primeru vzorčenja vina oziroma drugega proizvoda s strani
predstavnika pooblaščene organizacije se pod naročilo po
opravljenem vzorčenju podpiše predstavnik pooblaščene
organizacije, ki je izvedel vzorčenje)

15. podpis naročnika ocene:

16. datum:

Priloga, obvezna za vrhunsko vino: zapisnik pooblaščene
organizacije o kontroli dozorevanja grozdja v vinogradu oziroma o
prevzemu grozdja v kleti namenjenega pridelavi vrhunskega vina
(za letnik grozdja 1999 in kasnejše letnike)

Priloga 2: Analize, ki se pri pridelkih in proizvodih izvajajo

1. Mošt

- sladkor v g/l,

- skupna kislina, računana kot vinska kislina, v g/l.

2. Namizno vino

- alkohol v vol.%,

- skupni ekstrakt v g/l,

- ekstrakt brez sladkorja v g/l,

- reducirajoči sladkor v g/l,

- skupna kislina, računana kot vinska kislina, v g/l,

- hlapna kislina, računana kot ocetna kislina, v g/l,

- prosta žveplasta kislina v mg/l,

- relativna gostota pri 20 stopinj C.

3. Kakovostno vino in posebna vina

- alkohol v vol.%,

- skupni ekstrakt v g/l,

- ekstrakt brez sladkorja v g/l (računsko),

- reducirajoči sladkor v g/l,

- saharoza,

- nehlapna kislina, izračunana kot vinska kislina v g/l,

- skupna kislina, računana kot vinska kislina, v g/l,

- hlapna kislina, računana kot ocetna kislina, v g/l,

- prosta žveplasta kislina v mg/l,

- skupna žveplasta kislina v mg/l za polsladka in sladka vina,

- pepel,

- pH,

- relativna gostota pri 20 stopinj C,

- obnašanje na zraku,

- izgled vina in usedline,

po letu 2002 pa še:

- obnašanje na mrazu,

- obnašanje v inkubatorju - mikrobiološki preizkus.

4. Peneče, biser in gazirano vino, poleg analiz iz točke 3 te
priloge še:

- citronska kislina,

- fosfati v mg/l,

- tlak CO(2) pri 20 stopinj C, v barih.