Uradni list

Številka 90
Uradni list RS, št. 90/1999 z dne 5. 11. 1999
Uradni list

Uradni list RS, št. 90/1999 z dne 5. 11. 1999

Kazalo

4306. Odlok o posebni in podrejeni rabi javnih površin, stran 13519.

Na podlagi drugega odstavka 9. člena zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93), 1. in 4. člena zakona o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 29/65, 7/70 in 7/72 in Uradni list RS, št. 18/91) in 26. člena statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 32/95, 33/95, 71/97 in 13/98) je Mestni svet mestne občine Ljubljana na 8. seji dne 4. 10. 1999 sprejel
O D L O K
o posebni in podrejeni rabi javnih površin
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se za območje Mestne občine Ljubljana (v nadaljevanju: MOL) določijo pogoji in način posebne in podrejene rabe javnih površin ter plačilo komunalne takse za rabo javnih površin.
2. člen
Pojmi imajo po tem odloku naslednji pomen:
Javne površine so:
– občinske ceste (v nadaljevanju: ceste),
– parki, drevoredi, zelenice, otroška igrišča in gozdovi s posebnim namenom (v nadaljevanju: zelene površine).
Posebna raba cest pomeni rabo cest za:
– postavitev gostinskih vrtov, kioskov, premičnih prodajnih objektov,
– prodajo srečk, prodajo časopisov,
– postavitev prodajnih avtomatov,
– postavitev gradbenih odrov ali gradbišč,
– postavitev neprometnih znakov in usmerjevalnih tabel,
– ulične nastope, snemanje filmov, otvoritve ipd.
Posebna raba zelenih površin pomeni rabo zelenih površin za:
– postavitev premičnih prodajnih objektov,
– postavitev neprometnih znakov,
– postavitev gradbenih odrov ali gradbišč in
– snemanje filmov.
Podrejena raba cest pomeni rabo cest za javne prireditve in shode.
Podrejena raba zelenih površin pomeni rabo zelenih površin za javne prireditve in shode.
II. POGOJI IN NAČINI POSEBNE IN PODREJENE RABE JAVNIH POVRŠIN
1. Pridobitev dovoljenja
3. člen
Splošni pogoj za posebno in podrejeno rabo javnih površin je pridobitev dovoljenja, ki ga z odločbo izda oddelek mestne uprave, pristojen za gospodarske javne službe in promet (v nadaljevanju: pristojni oddelek) po poprejšnjem soglasju oddelka mestne uprave, pristojnega za urbanizem, skladno z določili tega odloka.
Pravna in fizična oseba (v nadaljevanju: stranka) pridobi dovoljenje za posebno in podrejeno rabo javnih površin, če izpolnjuje posamezne pogoje iz tega odloka. Posamezni pogoji so določeni pri načinih posebne in podrejene rabe javnih površin v 2. in 4. točki II. poglavja tega odloka.
4. člen
Stranka pridobi dovoljenje za posebno rabo javnih površin na podlagi vloge ali javnega razpisa, dovoljenje za podrejeno rabo javnih površin pa na podlagi vloge.
A) Pridobitev dovoljenja za posebno rabo javnih površin
Vloga
5. člen
Na podlagi vloge stranka pridobi dovoljenje:
– za postavitev gostinskega vrta (9. člen),
– za postavitev premičnih prodajnih objektov (druga in tretja alinea 12. člena),
– za postavitev prodajnih avtomatov nad javno površino (14. člen),
– za prodajo časopisov (15. člen),
– za postavitev gradbenih odrov ali gradbišč (16. člen),
– za postavitev neprometnih znakov in usmerjevalnih tabel (18. člen),
– za snemanje filmov, organiziranje otvoritev in podobno (19. člen).
V primerih iz tretje, četrte, pete in sedme alinee prvega odstavka tega člena se dovoljenje izda brez poprejšnjega soglasja iz prvega odstavka 3. člena tega odloka.
Vloga za pridobitev dovoljenja iz prvega odstavka tega člena mora vsebovati:
– kopijo katastrskega načrta z vrisano lokacijo,
– skico ali načrt objekta in naprave s podatki o namenu, dimenzijah, obliki, barvi in druge podatke,
– zemljiškoknjižni izpisek,
– pisno soglasje lastnika v primerih postavitve prodajnega avtomata.
Javni razpis
6. člen
Na podlagi javnega razpisa stranka pridobi dovoljenje:
– za postavitev gostinskega vrta (10. člen),
– za postavitev kioska (11. člen),
– za postavitev premičnih prodajnih objektov (prva alinea 12. člena),
– za prodajo na premičnih stojnicah (tretji odstavek 12. člena).
Za postopek javnega razpisa se smiselno uporabljajo določbe zakona o javnih naročilih.
7. člen
Javni razpis mora vsebovati:
– način, lokacijo in čas posebne rabe javnih površin,
– posamezne pogoje iz druge točke II. poglavja tega odloka,
– naslov pristojnega oddelka, ki zbira ponudbe,
– ponudbo višine enkratnega nadomestila v tolarjih,
– rok za oddajo ponudb,
– čas in kraj odpiranja ponudb,
– rok, v katerem bodo ponudniki obveščeni o izbiri,
– dodatne pogoje, ki se opredelijo glede na lokacijo in način rabe javne površine.
Med prispelimi ponudbami, ki izpolnjujejo zahteve iz javnega razpisa, je izbran tisti ponudnik, ki nudi MOL najboljše pogoje rabe javne površine in ponudi najvišje enkratno nadomestilo za rabo javne površine.
Javni razpis je za posamezno od razpisanih lokacij uspel, če je za to lokacijo prispela vsaj ena popolna ponudba.
Na javnem razpisu se izločijo tisti prosilci, ki:
– niso poravnali zapadlih obveznosti do MOL,
– uporabljajo javno površino brez dovoljenja ali v nasprotju z dovoljenjem,
– niso odstranili objektov in naprav, za katere nimajo dovoljenja po tem odloku.
Postopek javnega razpisa vodi komisija, ki jo imenuje izmed delavcev mestne uprave direktor mestne uprave in ima najmanj pet članov. Postopek javnega razpisa mora biti v celoti dokumentiran.
B) Pridobitev dovoljenja za podrejeno rabo javnih površin
Vloga
8. člen
Vloga za uporabo javne površine za javno prireditev in shod mora vsebovati:
– ime organizatorja,
– namen prireditve (kulturni, zabavni, tržni, športni, politični, verski itd.),
– namen shoda (politični, verski itd.),
– obliko prireditve (razstava, predstava, mimohod, karneval, parada, filmske promocije, ples itd.),
– čas trajanja (začetek in konec, vključno s pripravljalnimi in zaključnimi deli),
– pričakovano število obiskovalcev in udeležencev,
– opredelitev lokacije,
– vrsto opreme in načrt postavitve opreme,
– predlog začasne prometne ureditve.
Pogoj za pridobitev dovoljenja je poravnava obveznosti do MOL in ravnanje stranke skladno z že izdanim dovoljenjem.
Čas trajanja javne prireditve ali shoda se določi v dovoljenju.
2. Načini in posamezni pogoji posebne rabe javnih površin
Postavitev gostinskega vrta
9. člen
Gostinski vrt, ki je povezan z gostinskim obratom (in pomeni povečanje gostinske ponudbe tega gostinskega obrata – v nadaljevanju: gostinski vrt z gostinskim obratom) je dovoljeno postaviti na javni površini iz 2. člena tega odloka razen v času izvajanja zimske službe.
Dovoljenje za postavitev gostinskega vrta z gostinskim obratom se izda za sezonski čas ali čas do enega leta in vsebuje grafično prilogo.
Gostinski vrt z gostinskim obratom se postavi v skladu z grafično prilogo, ki mora upoštevati naslednje pogoje:
– med gostinskim vrtom in gostinskim obratom mora biti zagotovljen prehod pešcev praviloma v širini 1,6 m,
– dovoljena velikost ograjenega gostinskega vrta mora biti označena na način, ki ga določi pristojni oddelek,
– vsi elementi opreme gostinskega vrta morajo biti premakljivi, da se v primeru intervencije lahko odstranijo,
– za zaščito pred soncem se uporabljajo platneni senčniki enotne barve.
10. člen
Gostinski vrt na javnih površinah iz 2. člena tega odloka, ki ni povezan z obstoječim gostinskim obratom, mora biti urejen kot funkcionalna celota s točilno mizo in priključen na potrebne komunalne vode, ki jih uredi pristojni oddelek.
Za gostinski vrt iz prejšnjega odstavka tega člena veljajo vsi pogoji, ki so določeni v alineah tretjega odstavka 9. člena, razen prve alinee.
Postavitev kioska
11. člen
Na javnih površinah iz 2. člena tega odloka je dovoljeno postaviti kiosk, če obstaja možnost priključkov na potrebne komunalne vode, ki jih uredi pristojni oddelek, ter na podlagi odločbe o priglasitvi del.
Dovoljenje za postavitev kioska se izda za čas do enega leta in se lahko podaljša isti stranki brez javnega razpisa, če stranka izpolnjuje vse obveznosti iz dovoljenja. V primeru, ko stranka preneha opravljati prodajo v kiosku, mora na javni površini vzpostaviti prvotno stanje na svoje stroške.
Postavitev premičnih prodajnih objektov
12. člen
Na javnih površinah iz 2. člena tega odloka, razen na travnatih delih zelenih površin, je dovoljena postavitev premičnih prodajnih objektov za prodajo:
– kostanja, sladoleda in drugih živil,
– srečk ter srečk z razstavljenim blagovnim dobitkom,
– blaga pred vhodom trgovin.
Dovoljenje za postavitev premičnih prodajnih objektov se izda za sezonski čas ali čas do enega leta, za prodajo srečk za blagovni dobitek pa za čas trajanja akcije.
Na javnih površinah iz prvega odstavka tega člena se za izvedbo sejmov, ki jih organizira MOL, lahko postavijo premične stojnice. Ponudniki za prodajo na teh stojnicah se izberejo z javnim razpisom.
13. člen
Kostanj se prodaja iz enotno oblikovanih ut, ki jih postavi MOL.
Sladoled se prodaja iz sodobnih hladilnih naprav na kolesih ali brez. Po končani prodaji se hladilne naprave na kolesih odstranijo.
Druga živila se prodajajo le iz premičnih prodajnih objektov, ki so primerni vrsti živila, skladno s predpisi o trgovini.
Srečke in srečke z razstavljenim blagovnim dobitkom se prodajajo na stojnicah, ki morajo biti visoke najmanj 1 m, s površino do 1 m2 in bele barve.
Razstavljene blagovne dobitke ni dovoljeno postaviti na naslednjih lokacijah:
– Prešernov trg,
– Cankarjevo nabrežje,
– Pogačarjev trg,
– Mestni trg,
– Jurčičev trg,
– Čevljarski most,
– Stari trg,
– Gornji trg,
– park Zvezda.
Po koncu prodaje se stojnice odstranijo z javne površine.
Prodaja blaga pred vhodom v trgovino je dovoljena na premičnih prodajnih objektih, ki s svojim videzom ne smejo kaziti okolice. Okrog njih ne sme biti naložena embalaža in drugi predmeti, ki niso v prodaji. Ti objekti se po končani prodaji odstranijo.
Postavitev prodajnih avtomatov
14. člen
Prodajne avtomate nad javnimi površinami za različno ponudbo blaga (časopisi, parkirni listki, žetoni in podobno) je dovoljeno postaviti na objektih ob javnih površinah iz 2. člena tega odloka, ki so v lasti MOL ali v zasebni lasti.
Postavitev prodajnih avtomatov ne sme ovirati javno rabo javne površine.
Časopisi
15. člen
Na javnih površinah iz 2. člena tega odloka je dovoljena prodaja časopisov iz torbe in posebnih vozičkov, ne pa iz provizorijev.
Dovoljenje za prodajo časopisov se izda za čas do enega leta.
Postavitev gradbenih odrov ali gradbišč
16. člen
Na javnih površinah iz 2. člena tega odloka je dovoljena postavitev gradbenih odrov ali gradbišč za gradnjo ali obnovo objektov.
Dovoljenje se izda za čas trajanja del iz prvega odstavka tega člena.
Če so istočasno nasproti gradbenega odra ali gradbišča drugi začasni objekti posebne rabe javnih površin po tem odloku, se le-ti odstranijo na stroške stranke, ki je investitor gradnje ali obnove objekta, za čas trajanja dovoljenja iz drugega odstavka tega člena, če bi ovirali javno rabo javnih površin, in se vrne že plačana taksa.
Na javni površini je prepovedano odlagati odpadni in gradbeni material, vrtati vanjo ali jo poškodovati na kakšen drug način in mešati beton ter po njej zlivati kakršnokoli tekočino.
Stranka, ki dobi dovoljenje za postavitev gradbenega odra ali gradbišča, mora po končani rabi javno površino vrniti v prvotno stanje. V primeru, da tega ne stori, opravi to vzdrževalec javnih površin na stroške stranke.
17. člen
Za postavitev gradbenega odra ali gradbišča na javnih površinah mora stranka:
– zagotoviti delno zaporo prometa, ki jo predlaga vzdrževalec javnih površin,
– postaviti začasne prometne znake in začasna prometna zavarovanja,
– na območju začasne prepovedi prometa omogočiti dnevno zavarovane dostope in dovoze do objekta v obnovi,
– na dan začetka in dan zaključka del poslati pisno sporočilo vzdrževalcu javnih površin pristojnemu oddelku.
Postavitev neprometnih znakov in usmerjevalnih tabel
18. člen
Na javnih površinah iz 2. člena tega odloka je dovoljeno postaviti neprometne znake, ki opozarjajo na kulturni in zgodovinski spomenik ter naravno znamenitost ali obveščajo o napravah in objektih, ki so v neposredni zvezi s prometom in turizmom ter vodijo k drugim, za promet pomembnim lokacijam.
Neprometni znaki se postavljajo skladno s pravilnikom o neprometnih znakih. Neprometni znaki so tipizirani.
Na površinah iz prejšnjega odstavka tega člena se lahko postavi usmerjevalne table. Usmerjevalne table, ki so kažipot k pravnim osebam in samostojnim podjetnikom, morajo biti izdelane po pravilih sistema MOLIS (Mestna Občina Ljubljana Informacijski Sistem).
19. člen
Na javnih površinah iz 2. člena tega odloka so dovoljeni ulični nastopi, snemanje filmov, organiziranje otvoritev, če se s tem ne ovira javna raba javne površine.
Ulični nastopi lahko trajajo od 7.–21. ure in ni dovoljena uporaba ozvočenja.
3. Prepovedi pri posebni rabi javnih površin
20. člen
Pri posebni rabi javnih površin iz 2. člena tega odloka je prepovedano:
– vrtanje, zabijanje ali kakšno drugo poškodovanje javne površine,
– prodajanje blaga v nasprotju z določili tega odloka (prodaja iz roke v roko ali iz kovčkov, torb, škatel in podobno),
– pritrjevanje preprog in predpražnikov,
– polaganje preprog in predpražnikov, razen za protokolarne namene, posebne prireditve MOL in na območju gostinskega vrta skladno z dovoljenjem iz tega odloka.
21. člen
Na javnih površinah ali ob njih je prepovedano nameščati zvočnike in predvajati glasbo, razen z dovoljenjem pristojnega oddelka.
4. Podrejena raba javnih površin
22. člen
Način podrejene rabe javnih površin je raba teh površin za javno prireditev in shod. Javne prireditve in shodi se lahko organizirajo na:
1. Kongresnem trgu,
2. Plečnikovem trgu,
3. Trgu Republike,
4. ploščadi Cankarjevega doma,
5. ploščadi Figovca,
6. Slovenski cesti med Šubičevo ulico in na Trgu Ajdovščina,
7. Pogačarjevem trgu,
8. Mestnem trgu,
9. Cankarjevem nabrežju,
10. Jurčičevem trgu in Čevljarskem mostu,
11. Starem trgu in Gornjem trgu,
12. parku Zvezda,
13. grajski planoti;
14. Prešernovem trgu.
23. člen
Na javnih površinah iz 13. in 14. točke prejšnjega člena tega odloka je dovoljena javna prireditev ali shod le, če je MOL organizator, pokrovitelj ali donator.
Na javni površini iz 14. točke prejšnjega člena tega odloka je dovoljena javna prireditev ali shod, če zaradi nje ni potrebno spremeniti prometnega režima in MOL ni organizator, pokrovitelj ali donator.
III. TAKSE
24. člen
Po tem odloku so zavezanci za plačilo takse vsi, ki so dobili dovoljenje za posebno ali podrejeno rabo javnih površin.
25. člen
Taksa se plačuje vnaprej po taksni tarifi, ki je določena v točkah.
Vrednost točke znaša 60 tolarjev.
Spremembo vrednosti točke določi Mestni svet MOL do konca vsakega leta za naslednje leto s sklepom. Taksa se izračuna tako, da se vrednost točke pomnoži s številom točk in številom dni.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka tega člena se pri izračunu višine takse, ki je zavezanec ni plačal vnaprej, uporabi vrednost točke, ki je veljala v času izdaje odločbe.
Višina takse je določena v taksni tarifi, ki je sestavni del tega odloka.
26. člen
Takso iz tega odloka plača zavezanec vnaprej na žiro račun MOL.
Če taksni zavezanec ne plača takse vnaprej ali je ne plača v celoti, mu pristojni oddelek določi takso z odločbo, s katero se le-ta poveča za 50% ter določi 15 dnevni plačilni rok od prejema odločbe.
Če zavezanec v roku iz prejšnjega odstavka tega člena ne plača takse, se z odločbo razveljavi dovoljenje.
IV. OBMOČJA
27. člen
Javne površine so razvrščene v štiri območja in se uporabljajo za izračun takse.
1. območje – ožje mestno središče
Meja območja poteka vključno po Prešernovi cesti od Trga MDB do Puharjeve ulice, po Puharjevi ulici do Župančičeve ulice, po Župančičevi ulici do Gosposvetske ceste, po Vošnjakovi ulici do Dvoržakove ulice, po Dvoržakovi ulici do Slovenske ceste, po Slovenski cesti do Trga OF, po Trgu OF do Resljeve ceste, po Resljevi cesti do Komenskega ulice, po Komenskega ulici, po Ilirski ulici do Rozmanove ulice do Vrazovega trga, po Petkovškovem nabrežju do Resljeve ceste, po Resljevi cesti do Kopitarjeve ulice, po Kopitarjevi ulici do Krekovega trga, po južnem robu Krekovega trga in Ciril – Metodovega trga, po vzhodnem robu Mestnega in Starega trga, po severnem robu Gornjega trga, po Rožni ulici do Karlovške ceste, po Karlovški cesti do Levstikovega trga, po zahodnem robu Levstikovega trga in Starega trga do Pod Trančo, po vzhodnem robu Jurčičevega trga, po južnem robu Novega trga do Gosposke ulice, po Gosposki ulici do Trga francoske revolucije, po južnem robu Trga francoske revolucije do Rimske ceste, po Rimski cesti do Trga MDB.
2. območje
Meja območja poteka vključno po Tivolski cesti, Tržaški cesti do Tbilisijske ulice, Tbilisijski ulici, Cesti v Mestni log od Tbilisijske ulice do Koprske ulice, Koprski ulici od Ceste v Mestni log do Mencingerjeve ulice, Mencingerjevi ulici do Koprske ulice od Jadranske ulice, Jadranski ulici od Mencingerjeve ulice do Jamove ulice, Jamovi ulici od Jadranske ulice do Groharjeve ulice, Mirju do Barjanske ceste, Barjanski cesti od Mirja do Finžgarjeve ulice, Finžgarjevi ulici, Eipprovi ulici, Krakovskem nasipu, Karlovški cesti, Grudnovem nabrežju, Prulah, Gruberjevem nabrežju, Za Gradom, Roški cesti, Živinozdravski ulici, Poljanskem nasipu, Ambroževem trgu, Vrazovem trgu, Lipičevi ulici, Zaloški cesti do Malenškove ulice, Malenškovi ulici, Bohoričevi ulici, Šmartinski cesti od Njegoševe ulice do Masarikove ceste in Masarikovi cesti do Trga OF razen površin, ki sodijo v 1. območje. Poleg navedenega sodijo v 2. območje še površine, ki jih omejujejo vključno Vodnikova cesta od Celovške ceste do Šišenske ceste, Šišenska cesta in Celovška cesta od Šišenske ceste do Vodnikove ceste, Vilharjeva cesta, Topniška ulica, Dunajska cesta od Topniške ulice do Dimičeve ulice, Dimičeva ulica, Vojkova ulica od Dimičeve ulice do Alendejeve ulice, Alendejeva ulica, Tolstojeva ulica, Slovenčeva ulica od Tolstojeve ulice do Vodovodne ceste, Vodovodna cesta od Slovenčeve ulice do Samove ulice, Samova ulica od Vodovodne ceste do Parmove ulice, Parmova ulica od Samove ulice do Likozarjeve ulice in Likozarjeva ulica, Prvomajska ulica, Partizanska ulica od Prvomajske ulice do Pokopališke ulice, Pokopališka ulica od Partizanske ulice do Zaloške ceste, Zaloška cesta od Pokopališke ulice do Kajuhove ulice, Kajuhova ulica od Zaloške ceste do Turnskega nabrežja, Turnsko nabrežje do Gortanove ulice, Gortanova ulica mimo gradu, Kodeljevo do Povšetove ulice, Grablovičeva ulica od Povšetove ulice do Zaloške ceste in Zaloška cesta od Grablovičeve ulice do Prvomajske ulice.
3. območje
Meja območja poteka vključno po Cesti v Rožno dolino, Cesti II, Cesti XVII, Cesti VIII od Ceste XVII do Ceste XV, Cesti XV, Večni poti od Ceste XV do Ceste 27. aprila in Cesti 27. aprila do Ceste v Rožno dolino, Celovški cesti od Ruske ulice do Šišenske ceste, Šišenski cesti, Podutiški cesti, Ulici bratov Babnik od Podutiške ceste do Plešičeve ulice, Plešičevi ulici, Regentovi cesti od Plešičeve ulice do Pečnikove ulice, Pečnikovi ulici, Ulici Jožeta Jame do Ceste Ljubljanske brigade, Cesti Ljubljanske brigade, Goriški ulici do Verovškove ulice, Verovškovi ulici od Goriške ulice do Drenikove ulice, Drenikovi ulici od Verovškove ulice do Železnikarjeve ulice, Železnikarjevi ulici, Medvedovi ulici in Ruski ulici, Vodovodni cesti od Slovenčeve ulice do Samove ulice, Samovi ulici od Vodovodne ceste do Podmilščakove ulice in Podmilščakovi ulici, Topniški ulici, Dunajski cesti od Topniške ulice do Dimičeve ulice, Dimičevi ulici, Kranjčevi ulici, Koželjevi ulici od Kranjčeve ulice do Tomačevske ceste, Na Žalah, Žalski ulici od Na Žalah do Jarške ceste, Jarški cesti od Žalske ulice do Clevelandske ulice, Clevelandski ulici od Jarške ceste do Šmartinske ceste, Šmartinski cesti od Clevelandske ulice do Kajuhove ulice, Kajuhovi ulici od Šmartinske ceste do Kavčičeve ulice, Kavčičevi ulici, Bavdkovi ulici, Tovarniški ulici od Bavdkove ulice do Ob Zeleni jami, Ob Zeleni jami do Šmartinske ceste, Šmartinski cesti od Ob Zeleni jami do Topniške ulice, Litijski cesti od Pesarske ceste do Kajuhove ulice, Kajuhovi ulici od Litijske ceste do Štepanjskega nabrežja, Štepanjsko nabrežje do Pesarske ceste in Pesarska cesta, Pot na Fužine, levi breg Ljubljanice, Chengdujski cesti in Zaloški cesti od Chengdujske ceste do Poti na Fužine, Koprski ulici od Ceste v Mestni log do Mencingerjeve ulice, Mencingerjevi ulici do Koprske ulice od Jadranske ulice, Jadranski ulici od Mencingerjeve ulice do Jamove ulice, Jamovi ulici od Jadranske ulice do Groharjeve ulice, Mirju do Barjanske ceste, Barjanski cesti od Mirja do Finžgarjeve ulice, Finžgarjevi ulici, Eipprovi ulici, Krakovskem nasipu, Karlovški cesti, Grudnovem nabrežju, Prulah, Gruberjevem nabrežju, Dolenjski cesti od Karlovške ceste do Rakovniške ulice, Rakovniški ulici, Poti k ribniku, Dolenjski cesti od Poti k ribniku do Galjevice, Galjevici, Jurčkovi poti od Galjevice do Ižanske ceste, Hladnikovi cesti, Opekarski cesti od Hladnikove ceste do Ceste na Loko, Cesti na Loko in Cesti v Mestni log od Riharjeve ulice do Koprske ulice, Šlandrovi ulici, Pot k sejmišču, Starih Črnučah, Dunajski cesti od Starih Črnuč do Ceste Ceneta Štuparja, Cesti Ceneta Štuparja in Dunajski cesti od Ceste Ceneta Štuparja do Šlandrove ulice, Celovški cesti od Prušnikove ulice do Ceste v hrib, Cesti v hrib od Celovške ceste do Prušnikove ulice in Prušnikovi ulici od Ceste v hrib do Celovške ceste.
4. območje
V to območje sodijo vse površine, ki niso zajete v 1., 2. in 3. območju.
Sestavni del tega odloka je tudi grafični prikaz območij iz tega člena.
V. NADZOR
28. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat Mestne uprave MOL (v nadaljevanju: inšpektorat).
Inšpektorat izda odločbo o takojšnji odstranitvi objekta ali naprave, postavljene na javni površini, če ugotovi:
– da stranka ni pridobila dovoljenja iz 5. člena tega odloka,
– da stranka ni plačala takse določene v 24. členu tega odloka.
Sredstva za upravno izvršbo zagotavlja inšpektorat.
VI. KAZENSKE DOLOČBE
29. člen
Z denarno kaznijo najmanj 60.000 tolarjev se kaznuje pravna oseba če:
1. ne pridobi dovoljenja iz 4. člena,
2. brez dovoljenja postavi gostinski vrt (9. in 10. člen),
3. brez dovoljenja postavi kiosk (11. člen),
4. postavi premični prodajni objekt v nasprotju s prvim odstavkom 12. člena in 13. členom,
5. postavi prodajni avtomat v nasprotju s 14. členom,
6. prodaja časopise v nasprotju s 15. členom,
7. postavi gradbeni oder ali gradbišče v nasprotju s 16. in 17. členom,
8. postavi neprometni znak in usmerjevalno tablo v nasprotju z 18. členom,
9. ravna v nasprotju z 19. členom,
10. stori prekršek iz 20. člena.
Z denarno kaznijo najmanj 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe.
Z denarno kaznijo najmanj 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim delom.
30. člen
Z denarno kaznijo 30.000 tolarjev, ki se izterja na kraju prekrška, se kaznuje za prekršek posameznik, če:
1. prodaja kostanj, sladoled in druga živila v nasprotju s prvim, drugim in tretjim odstavkom 13. člena,
2. prodaja srečke in srečke z razstavljenim blagovnim dobitkom v nasprotju s četrtim odstavkom 13. člena,
3. prodaja časopis v nasprotju s 15. členom,
4. stori prekršek iz 20. člena.
VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
31. člen
Stranke, ki uporabljajo javno površino za posebno rabo brez dovoljenja ali pa jim je dovoljenje poteklo, so dolžne v treh mesecih od uveljavitve tega odloka to dovoljenje pridobiti.
Če si stranke v roku iz prejšnjega odstavka tega člena dovoljenja niso pridobile, so dolžne vzpostaviti na javni površini prvotno stanje.
Če stranke ne vzpostavijo na javni površini prvotnega stanja, ga vzpostavi pooblaščeni izvajalec na stroške stranke. Izvajalca določi na podlagi javnega razpisa inšpektorat.
32. člen
Če mestna uprava po prenehanju posebne in podrejene rabe javnih površin ugotovi nastalo škodo, ki jo je povzročila stranka, izda sklep za povračilo nastalih stroškov na javni površini.
33. člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, prenehajo veljati:
1. v odloku o ureditvi cestnega prometa (Uradni list RS, št. 2/92 in 24/96) v 30. členu besedi “neprometni znaki” in v 33. členu besede “kioskov, prodajnih stojnic, gostinskih vrtov, telefonskih govorilnic, uličnih avtomatov, gradbišč in začasnih deponij materiala in podobno”.
2. v odredbi o višini uporabnine za postavitev neprometnih znakov, transparentov in panojev ter za posebno uporabo cest, prometnih površin in drugih javnih površin (Uradni list RS, št. 48/92, 50/92, 25/94 in 24/96) razen drugi in tretji odstavek 4. člena in 7. člen.
34. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3563-3/99
Ljubljana, dne 4. oktobra 1999.
Županja
Mestne občine Ljubljana
Viktorija Potočnik l. r.
                    T A K S N A   T A R I F A

Tarifa št. 1

1.a) Za gostinske vrtove pred gostinskim obratom kot funkcionalna
celota (9. in 10. člen),

b) za postavitev avtomatov (14. člen),
c) za srečke (druga alinea 12. člena),
č) za gradbene odre ali gradbišča (16. člen)

se glede na območje zaračuna za:

1. območje 0,75 točk/m2/dan,
2. območje 0,70 točk/m2/dan,
3. območje 0,60 točk/m2/dan,
4. območje 0,50 točk/m2/dan.

Število točk za gradbene odre ali gradbišča se pomnoži s
faktorjem 2,5. Za vsak dan prekoračitve dovoljenega roka za
postavitev gradbenega odra ali gradbišča se pomnoži s faktorjem
3,5.


Tarifa št. 2

2. a) Za premične stojnice za sejme, ki jih organizira MOL
(tretji odstavek 12. člena),

b) za premične prodajne objekte pred vhodom trgovin (tretja
alinea 12. člena)

se glede na območje zaračuna za:

1. območje 1,30 točk/m2/dan,
2. območje 1,15 točk/m2/dan,
3. območje 1,00 točk/m2/dan,
4. območje 0,90 točk/m2/dan.


Tarifa št. 3

3. a) Za kioske (11. člen),

b) za prodajo kostanja, sladoleda in drugih živil (prvi, drugi in
tretji odstavek 13. člena),
c) za časopise (15. člen),

se glede na območje zaračuna za:

1. območje 1,30 točk/m2/dan,
2. območje 1,00 točk/m2/dan,
3. območje 0,80 točk/m2/dan,
4. območje 0,60 točk/m2/dan.


Tarifa št. 4

3. Za neprometne znake in usmerjevalne table (18. člen) se ne
glede na območje zaračunata 2 točki/m2/dan.


Tarifa št. 5

1. Za javne prireditve in shode (22. člen) in snemanje filmov ter
organiziranje otvoritev (19. člen)

se glede na območje zaračuna za:

1. območje 0,60 točk/m2/dan,
2. območje 0,50 točk/m2/dan,
3. območje 0,40 točk/m2/dan,
4. območje 0,35 točk/m2/dan.

Za kulturne prireditve, ki jih organizira MOL, ter humanitarne
akcije se tarifa št. 5 ne zaračuna.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti