Na podlagi 34. in 43. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84 in 15/89), 2. člena zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90), 45.d člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, 43/89 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93, 44/97) ter na podlagi 16. člena statuta Občine Postojna (Uradni list RS, št. 1/96, 68/97, 31/98) je Občinski svet občine Postojna na 2. izredni seji dne 11. 10. 1999 sprejel

Ta odlok določa spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Postojna za obdobje 1986–2000 (Uradni list SRS, št. 8/89, Uradni list RS, št. 25/93, 30/95, 4/97, 9/98 – v nadaljnjem besedilu: dolgoročni plan) in prostorskih sestavin srednjeročnega plana občine Postojna za obdobje l986–1990 (Uradne objave, Primorske novice, št. 15/87, 1/89, Uradni list RS, št. 30/95, 4/97, 34/97, 9/98 - v nadaljnjem besedilu srednjeročni plan), ki se nanašajo na spremembo namenske rabe in zasnovo cestnega omrežja zaradi predvidene gradnje avtocestnega priključka Razdrto na območju Občine Postojna.

Tekstualni del dolgoročnega plana se spremeni in dopolni v poglavju 4.8.2.3. Cestni promet. V tretjem odstavku se na koncu doda: Na območju Razdrtega se predvideva gradnja novega avtocestnega priključka.
V kartografskem delu dolgoročnega plana se z avtocestnim priključkom Razdrto dopolni:
– karto Zasnova prometnega omrežja v M 1: 25.000,
– karto Zasnova namenske rabe v M 1:25.000.

Tekstualni del srednjeročnega plana se dopolni v poglavju Urejanje prostora in varstvo okolja v točki 2. Naloge v zvezi z urejanjem prostora. Na koncu točke se doda nov tekst:
Območje avtocestnega priključka Razdrto se ureja z lokacijskim načrtom. Za območje velja naslednja programska zasnova:

a) Območje obdelave
Priključek se locira na območju obstoječe cestninske postaje Razdrto, ki se odstrani. Ureditveno območje lokacijskega načrta za AC priključek Razdrto obsega parcele oziroma dele parcel, ki so trajno namenjene za cestno telo priključka in prestavljene poljske poti, za ureditve obcestnega prostora, za vodnogospodarske ureditve in za izvedbo okoljevarstvenih ukrepov (postavitev objektov za varovanje pred burjo in snežnimi zameti, zadrževalniki).
Znotraj meje območja urejanja lokacijskega načrta ležijo naslednje parcele oziroma deli parcel katastrske občine Razdrto:
536/3, 536/11, 536/6, 550/4, 542/6, 550/5, 535, 536/10, 2917, 2903/4, 2903/3, 2923/1.
b) Organizacija dejavnosti in podrobnejša namenska raba
Ureditveno območje lokacijskega načrta obsega:
– območje izključne rabe avtocestnega priključka s spremljajočimi objekti in ureditvami (deviacija poljske poti s podhodom, podaljšanje obstoječih podvozov, propusti, zadrževalni bazeni, cestninski postaji),
– območje ureditev obcestnega prostora, vključno z rekultivacijo zemljišč,
– območje ureditev vodotokov in melioracijskih sistemov,
– območje prestavitev in navezav infrastrukturnih objektov in naprav,
– območje okoljevarstvenih ukrepov.
Na območju priključka so predvidene gradnje in ureditve:
– gradnja severnih in južnih priključnih krakov,
– gradnja dveh cestninskih postaj,
– ureditev dveh križišč na regionalni cesti R409,
– uvedba pospeševalnih in zaviralnih pasov na avtocesti A1,
– razširitev obstoječih podvozov pod avtocesto,
– deviacija obstoječe poljske poti s podhodom pod priključno cesto,
– ureditev propustov,
– ureditev obcestnega prostora,
– uvedba ukrepov za zaščito pred burjo in snežnimi zameti,
– prestavitev dela vodotoka,
– ureditev zadrževalnikov,
– ureditev komunalne in energetske infrastrukture.
Za potrebe ureditve priključka se prekvalificira ca. 1.7 ha zemljišč iz 1. območja v 2. območje kmetijskih zemljišč.
c) Tehnološki pogoji in omejitve
Priključek se izvede s severnima in južnima priključnima krakoma, ki se oba navezujeta na regionalno cesto R409.
Vertikalne in horizontalne elemente priključnih cest se projektira z upoštevanjem računske hitrosti 40 km/h. Maksimalni podolžni sklon je 5%, minimalni podolžni sklon je 0.5 %. Normalni prečni profil (v nadaljevanju: NPP) dvosmerne ceste je 10.70 m, in sicer dva vozna pasova po 3.50 m, dva robna pasova po 0.35 m in dve zunanji bankini po 1.50 m.
NPP enosmerne ceste je 8.90 m, in sicer vozni pas 5.20 m, dva robna pasova po 0.35 m in dve zunanji bankini po 1.50 m.
Na odseku avtoceste A1 med km 9.060 in km 9.760 se zaradi izvedbe zaviralnih in pospeševalnih pasov v dolžini 250 m (z razširitvijo obstoječih odstavnih pasov) skupna širina normalnega prečnega profila razširi z 28.10 m na 30.70 m.
Zaradi gradnje avtocestnega priključka se prestavi in novim razmeram višinsko prilagodi obstoječo poljska pot, ki omogoča dostope s kmetijske farme Bleke do kmetijskih površin. Maksimalni podolžni sklon je 10,6%, minimalni podolžni sklon pa 0.5 %. NPP znaša 4 m, od tega vozišče 3 m in dve bankini po 0.50 m. Poljska pot priključno cesto prečka v podhodu z minimalno svetlo višino 2,5 m in širino 5 m.
d) Usmeritve za arhitekturno, urbanistično in krajinsko oblikovanje
Odbojne ograje na priključnih cestah se izvede v kovinski izvedbi, dopustna višina je 0,75 m. Višina varovalne žične ograje na robu cestnega telesa je 1.9 m. Cestna oprema in razsvetljava ceste morajo izkazovati enotne oblikovne elemente.
Cestninski postaji morata biti arhitekturno oblikovani, skladno z drugimi spremljajočimi objekti ob avtocesti ter značilnostmi urbane in krajinske podobe prostora.
Za zagotovitev vpetosti posega v prostor, označitve priključka v prostoru ter za zmanjšanje vplivov burje in snežnih zametov, je treba obcestni prostor mestoma zasaditi z višjo vegetacijo. Zasaditev mora temeljiti na v prostoru značilnih oblikah vegetacije in avtohtoni vrstni sestavi. Pri zasaditvi je treba upoštevati prometno varnostni vidik (preglednost in optično vodenje voznika) ter racionalno rabo prostora.
Nasipne in vkopne brežine je treba oblikovati z zaokrožitvijo iztekov v okoliški teren oziroma tako, da se nove oblike logično in brez očitnih stikov navežejo na obstoječi naravni relief ali obstoječe nasipne brežine avtoceste. Dopustni so nakloni nasipnih brežin 2:3 oziroma 1:2 na spodnjem delu višjih nasipov. Brežine je treba mestoma zasaditi z višjo vegetacijo tako, da se zagotovi stabilnost brežin in omili prehode v ravnine.
Odsek poljske poti in razširjene dele ob obstoječi cestninski postaji, ki po izgradnji priključka ostanejo brez funkcije, je treba humusirati in zatraviti ali zasaditi z višjo vegetacijo. Površine znotraj priključka je dopustno zasaditi z višjo vegetacijo.
Prestavitev vodotoka na območju južnega priključka mora biti izvedena z upoštevanjem načel sonaravnega urejanja in z zasaditvijo avtohtone, drevesne in grmovne obvodne vegetacije.
e) Usmeritve za varovanje naravne dediščine, flore, vegetacije, favne in biotopov ter kulturne dediščine in krajinskih značilnosti
Na območju posega ni evidentirane naravne dediščine. Za varovanje flore in vegetacije, favne in biotopov je treba upoštevati naslednje usmeritve:
– za nove zasaditve uporabljati avtohtone rastlinske vrste,
– organizirati gradbišča tako, da bo zagotavljala omejitev degradacij predvsem na območja, na katerih bodo neposredno izvedene nove ureditve,
– živalim nekontrolirano prehajanje čez priključne ceste preprečiti z varnostno žično ograjo višine 1.9 m,
– pri nadomeščanju izgube kmetijskih zemljišč z agrooperacijami na širšem območju upoštevati tudi naravovarstveni vidik.
Na območju posega ni kulturne dediščine. Na območju je treba izvesti predhodne arheološke raziskave ter ob izvedbi del zagotoviti arheološki nadzor, z možnostjo izvedbe zaščitnih izkopavanj potencialno odkritih zemljišč.
S krajinsko ureditvijo je treba zagotoviti čimboljšo vpetost posega v krajino in omiliti poseg gradnje na okolje. Upoštevati je treba usmeritve za krajinsko oblikovanje, opredeljene v poglavju e) tega člena.
f) Usmeritve za varovanje in izboljšanje bivalnega in delovnega okolja
Varovanje zraka
Gradnja mora biti organizirana in izvajana tako, da se v čim večji možni meri prepreči dodatno onesnaženje zraka.
Varstvo pred hrupom
Kmetijo Čenček je treba zavarovati pred prekomernim hrupom z ukrepi pasivne zaščite ali drugimi ukrepi, določenimi na podlagi obratovalnega monitoringa, ki se določi v lokacijskem načrtu.
V času gradnje se dovolijo tolikšne ravni hrupa zaradi gradnje, da v dnevnem času niso presežene kritične ravni hrupa skupne obremenitve območja. Upoštevani morajo biti ukrepi za varovanje pred hrupom, določeni v poročilu o vplivih na okolje.
Varstvo pred burjo in snežnimi zameti
Severni priključek je treba zavarovati pred burjo in snežnimi zameti s postavitvijo 50 m palisad ali mreže, na južnem priključku pa z vegetacijskim pasom v otoku znotraj priključka in na brežinah nasipov. Do razrasti vegetacijskega pasu je treba izvesti zaščito s 70 m palisad ali mreže.
Varstvo pred požarom
Zaradi gradnje priključka se požarna varnost objektov ob glavni cesti ne bo poslabšala. Vsi objekti v neposredni bližini priključka imajo zagotovljen dovoz za intervencijska vozila. Na cestninski postaji so načrtovane ustrezne količine vode za požarno varnost.
Vodnogospodarske ureditve in zaščitni ukrepi za varstvo voda
Prestavljen odsek reguliranega vodotoka v dolžini ca. 100 m, na območju južnega priključka mora biti sonaravno urejen. Preusmeritev vode v novo korito je potrebno izvesti tako, da ne pride do pomorov življa v vodotoku. Zasaditev brežin je potrebno izvesti takoj, ko gradbena dela to omogočijo.
Padavinske vode z novih priključnih cest in dela tangiranega odseka avtoceste je treba kontrolirano zbrati in ustrezno predčistiti pred iztokom v obstoječe površinske odvodnike.
Odvodnjo s cestišč priključnih cest se preko peskolovov vodi v zemeljska zadrževalnika na severnem in južnem priključku, s čimer se zagotovi ustrezno zadrževanje in čiščenje vode pred iztokom v površinski odvodnik.
g) Pogoji za komunalno in energetsko urejanje
Vodovod
Za potrebe nove cestninske postaje Sever in Jug je treba zagotoviti ustrezno oskrbo s sanitarno-pitno in požarno vodo z navezavo na vodovodno omrežje naselja Razdrto.
Kanalizacija
Odpadne vode iz upravnih objektov na cestninskih postajah se vodijo v nepretočne greznice ustreznih kapacitet na izpraznjevanje, ki se nahajajo v neposredni bližini cestninskih postaj.
Elektrika
Za napajanje novih cestninskih postaj se izvede nizkonapetostni priključek iz prostozračnega nizkonapetostnega omrežja, ki napaja obstoječo cestninsko postajo. Na obstoječi trasi se postavi nov drog, iz katerega se izvede kabelski priključek na severno cestninsko postajo. Trije obstoječi stebri se odstranijo.
Telekomunikacijsko omrežje
V nadaljnjih fazah izdelave projektne dokumentacije je treba v območju severnega priključka za potrebe obrambe med traso telekomunikacijske infrastrukture klic v sili in traso optičnega kabla Telekom Slovenije položiti PE cevi 2 Ć 50 za naknadno vpihovanje optičnega kabla.
Cestna razsvetljava
Severni in južni priključek s cestninskima postajama se ustrezno razsvetli.
h) Ostali pogoji
V lokacijskem načrtu je treba določiti tudi obveznosti investitorjev in izvajalcev v času izvajanja lokacijskega načrta ter določiti izdelavo monitoringa za spremljanje negativnih vplivov na sestavine okolja. Sestavni del lokacijskega načrta mora biti tudi poročilo o vplivih na okolje.
2. Kartografski del
Spremeni in dopolni se kartografski del srednjeročnega plana, in sicer se doda karte programske zasnove:
– spremembe obstoječe namenske rabe v območju lokacijskega načrta za AC priključek Razdrto, M 1:5000,
– situacija obstoječega parcelnega stanja z mejo območja lokacijskega načrta za AC priključek Razdrto, M 1:2880,
– usmeritve za urbanistično, krajinsko in arhitekturno oblikovanje ter varovanje in izboljšanje naravnega in bivalnega okolja, M 1:2000.

Te spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Postojna pričnejo veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.