Uradni list

Številka 85
Uradni list RS, št. 85/1999 z dne 21. 10. 1999
Uradni list

Uradni list RS, št. 85/1999 z dne 21. 10. 1999

Kazalo

4082. Odlok o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč na območju Občine Bloke, stran 13056.

Občinski svet občine Bloke je na podlagi 3. in 7. člena zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93), 3., 4. in 6. člena odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Bloke (Uradni list RS, št. 54/99), v zvezi z prvim členom zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališč (Uradni list SRS, št. 34/84 in Uradni list RS, št. 26/90), 3. in 25. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87, 5/90 in Uradni list RS, št. 10/91, 13/93 in 66/93), ter 6. in 15. člena statuta Občine Bloke (Uradni list RS, št. 41/99), na 7. redni seji, ki je bila dne 23. 9. 1999 sprejel
O D L O K
o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč na območju Občine Bloke
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se določa način izvajanja gospodarske javne službe na področju opravljanja pogrebnih in pokopaliških dejavnosti ter urejanja pokopališč na območju Občine Bloke.
2. člen
Na območju Občine Bloke sta naslednji pokopališči: Fara in Sveta Trojica.
3. člen
Urejanje pokopališč ter pokopališka in pogrebna dejavnost je organizirana in nadzorovana lokalna gospodarska javna služba.
Opravljanje pokopališke dejavnosti je:
– opravljanje pokopaliških storitev,
– opravljanje pogrebne dejavnosti,
– urejanje pokopališč.
S tem odlokom so določene tudi pogrebne svečanosti.
4. člen
Gospodarska javna služba, pokopališka in pogrebna dejavnost ter urejanje pokopališč se izvaja v skladu z zakonom, tem odlokom, odlokom o gospodarskih javnih službah v Občini Bloke, tehničnimi pravili pristojnih organov države in kodeksi strokovnih združenj izvajalcev.
5. člen
Urejanje pokopališč je dejavnost, ki obsega vzdrževanje pokopališč, razdelitev na posamezne zvrsti grobov, prekop grobov in opustitev pokopališč ter vodenje dokumentacije o grobovih in pokojnih.
6. člen
Pokopališke in pogrebne dejavnosti so predvsem naslednje:
– izvajanje pogrebnih svečanosti,
– izkop in zasip jame ter zaščita sosednjih grobov,
– druge pokopališke storitve glede na krajevne potrebe in običaje,
– urejanje dokumentacije,
– ureditev pokojnika,
– prevoz pokojnika,
– izvajanje pogrebne dežurne službe,
– izvajanje pokopališkega reda.
7. člen
Pokopališke storitve se izvajajo na pokopališču in so predvsem naslednje: zagotovitev uporabe mrliške vežice, urejanje pogrebnih svečanosti, izkop in zasip jame, ter zaščita sosednjih grobov, prva ureditev groba, izvajanje pokopališke dežurne službe, in opravljanje drugih nalog, ki so določene z zakonom in tem odlokom.
Občina lahko podrobneje uredi postopek izvajanja pokopališke dejavnosti z izdajo tehničnega pravilnika.
8. člen
Pogrebna dejavnost se praviloma izvaja izven pokopališč in zajema predvsem naslednje dejavnosti: urejanje dokumentacije, ureditev in prevoz pokojnika, oddajanje grobnih prostorov, sklepanje najemnih pogodb ter vodenje evidence o grobovih in sklenjenih najemnih pogodbah ter izvajanje pogrebne dežurne službe in druga dela, ki so posebej dogovorjena z upravljavci pokopališč.
9. člen
Urejanje pokopališč je dejavnost, ki obsega vzdrževanje pokopališč, razdelitev na posamezne zvrsti grobov, prekop grobov in opustitev pokopališč, zajema pa predvsem naslednja dela:
– čiščenje in odstranjevanje odpadkov in snega,
– odvoz odpadkov na odlagališče,
– košnja zelenic,
– vzdrževanje poti,
– manjša vzdrževalna dela na objektih in napravah,
– vodenje katastra pokopališč.
II. NAČIN IN ČAS POKOPA
10. člen
Umrli leži do pokopa praviloma v mrliški vežici, če v kraju ni urejene mrliške vežice pa na domu umrlega.
Prevoz umrlega s kraja smrti na kraj, kjer leži do pokopa, je dovoljen samo s posebej prirejenimi vozili, s katerimi razpolaga koncesionar oziroma na drug krajevno običajen način.
Prevoz na pokopališče je dovoljen potem, ko je ugotovljen nastop smrti po predpisih o mrliško pregledni službi.
11. člen
Način pokopa in pogrebne svečanosti je treba opraviti v skladu z voljo umrlega. Če umrli ni izrazil svoje volje, odloči o tem oseba ki je stalno živela z njim ali druga z zakonom določena oseba oziroma za zadeve socialnega skrbstva pristojni organ občine, v kateri je oseba umrla ali bila najdena.
12. člen
Pokop odredi mrliški preglednik po ugotovljeni smrti in določi okvirni čas pokopa. Praviloma mora preteči od trenutka smrti do pokopa oziroma upepelitve najmanj 36 ur. Točen čas pokopa odredi koncesionar v dogovoru s svojci umrlega in predstavnikom verske skupnosti, če gre za verski pogreb.
Po ugotovljeni smrti se pokop prijavi koncesionarju, s katerim se dogovori o vseh pokopaliških in pogrebnih storitvah.
13. člen
Če pokop in pogrebne svečanosti organizira lokalna skupnost, društvo ali združenje, se umrli pred pokopom izjemoma lahko položi tudi na določen kraj zunaj pokopališča.
Verske skupnosti lahko v skladu s pokopališkim redom položijo umrlega stanovskega predstavnika ali drugega umrlega do pokopa v objekt, ki je namenjen za opravljanje verskih obredov.
14. člen
Umrli se položi v krsto in se položi v grob za klasičen pokop, v vrstni grob ali grobišče.
Pokop zunaj pokopališča je dovoljen samo v izjemnih primerih na podlagi za notranje zadeve pristojnega upravnega organa, po predhodnem soglasju za zadeve zdravstvenega varstva pristojnega organa, kjer se pokop opravi.
Upepeljeni ostanki umrlega se shranijo v žaro in pokopljejo v grob za klasičen pokop, v žarni grob ali se raztresejo na posebej določenem prostoru na pokopališču oziroma zunaj pokopališča na podlagi dovoljenja organa pristojnega za notranje zadeve.
15. člen
Stroške pokopa morajo poravnati dediči umrlega oziroma oseba, ki je naročila pokop.
V primeru, ko poravna stroške občina, ima le-ta pravico do povračila pogrebnih stroškov iz zapuščine umrlega.
16. člen
Pokopi se opravljajo vsak dan.
Uporabo vežice in njen obratovalni čas določa koncesionar. V času, ko je mrliška vežica zaprta, je vstop mogoč samo na podlagi predhodnega dovoljenja koncesionarja.
III. POGREBNE SVEČANOSTI
17. člen
Pogrebna svečanost je sestavni del pogreba in ima javni značaj.
Če je bila želja pokojnika ali njegovih najbližjih svojcev, se lahko pokop opravi v družinskem krogu.
18. člen
Pogrebna svečanost se opravi na pokopališču, kjer bo pokop. O pogrebni svečanosti je koncesionar dolžan obvestiti javnost z obvestilom na oglasni deski pokopališča ali na krajevno običajen način.
19. člen
Verski obred s krsto umrlega ali žaro s pepelom umrlega se na njegovo željo ali željo svojcev opravi v sakralnem objektu.
20. člen
Pogrebna svečanost se prične z dvigom in prenosom pokojnika z mrliškega odra.
Ta opravila in odvoz krste v pogrebnem sprevodu ter položitev krste v jamo opravijo pogrebniki, za katere je praviloma dolžan poskrbeti koncesionar oziroma v dogovoru z osebo, ki je naročila pokop druge osebe. Pogrebniki, ki jih pripelje koncesionar so oblečeni v svečane obleke.
Če pri pogrebu sodeluje godba, ali poleg godbe še pevci, zaigra godba žalostinko, sledi govor, zatem zapojejo pevci priložnostno pesem.
21. člen
Pogrebni sprevod se odvija s pokojnikovega doma, od mrliške vežice ali z določenega mesta pred vhodom na pokopališče.
22. člen
Razpored v sprevodu je praviloma naslednji:
V primeru cerkvenega pogrebnega obreda je na čelu sprevoda državna zastava, nato križ, za njim pa prapori. V primeru civilnega pogrebnega obreda pa je pa je na čelu sprevoda državna zastava, nato pa prapori.
Za prapori gredo nosilci pokojnikovih odlikovanj in priznanj in nosilci vencev, godba, pevci, pogrebni voz ali nosilci krste oziroma žare, najožji svojci in za njimi ostali udeleženci pogreba.
V primeru cerkvenega pogrebnega obreda gre duhovnik pred krsto ali žaro s pokojnikom v cerkev.
Razpored v sprevodu se lahko izvede na krajevno običajen način.
23. člen
Ob grobu se udeleženci pogrebnih svečanosti razvrstijo tako, da so neposredno ob grobu svojci umrlega, nosilci odlikovanj in priznanj, državna zastava ter prapor; v primeru cerkvenega pogrebnega obreda pa tudi duhovnik in križ.
Krsta z umrlim, ali žara s pepelom umrlega se položi v grob, nato se opravi del verskega obreda, če gre za cerkveni pogrebni obred.
Temu sledijo poslovilni govori in se zaključi obred na krajevno običajen način.
24. člen
Društvo, ki ima ob pogrebih svojih članov posebna pravila in običaje (lovci, gasilci idr.) se lahko z njimi vključijo v pogrebne svečanosti.
Če pri pogrebni svečanosti sodeluje strelska enota, ki izstreli častno salvo kot zadnji pozdrav pokojniku, mora biti zagotovljena popolna varnost udeležencev pogreba, za kar je odgovoren vodja enote.
25. člen
Če pri pogrebu pokojnika tudi zvonijo, zvonjenje lahko traja med pogrebno svečanostjo do deset minut ali s prekinitvami do petnajst minut oziroma v skladu s predpisi verske skupnosti.
Med govorom, petjem in igranjem godbe se ne zvoni.
IV. UREJANJE POKOPALIŠČ
26. člen
Pokopališče se zgradi ali obstoječe razširi na območju, ki je določeno s prostorskim planom občine na podlagi ureditvenega načrta.
Za pokopališče je lahko določeno zemljišče, ki ni močvirnato in kjer podtalne vode ne vplivajo na studence, vodnjake, ribnike, vodno-rekreacijske površine in podobno.
27. člen
Za vsako pokopališče mora biti izdelan načrt razdelitve na različne zvrsti grobov. V načrtu razdelitve za posamezno pokopališče je določena še površina, kraj in oblika zvrsti grobov.
Na pokopališču so naslednje zvrsti grobov:
– klasični grobovi (enojni, dvojni),
– žarni grobovi.
28. člen
Vsako pokopališče mora imeti pokopališki kataster in načrt pokopališča z razdelitvijo na grobove, evidenco grobov in pokopanih oseb v posameznem grobu, datum pokopa in oznako groba.
Za izdelavo pokopališkega katastra in načrta mora poskrbeti občina ali po njenem pooblastilu izvajalec.
29. člen
Globina klasičnih grobov je najmanj 1,80 m. Širina enojnega groba je do 1 m, dolžina do 2,5 m. Širina dvojnega groba je do 2 m, dolžina do 2,5 m.
Globina žarnega groba je najmanj 0,70 m, širina do 1 m, dolžina pa do 1,20m. Žarni grob se sme poglobiti za 0,30m.
Poti med vrstami grobov morajo biti široke najmanj 0,5m, med grobovi pa najmanj 0,3 m. Spomeniki, nagrobne ograje in druga znamenja ne smejo segati izven meje določenega grobnega prostora, v višino pa smejo segati do 1m.
Vmesne prostore med grobovi se praviloma posuje s peskom primerne granulacije, polaganje tlakov v kakršnikoli izvedbi na te prostore ni dovoljeno.
Vsak, ki na novo ureja grob, mora upoštevati normative iz 29. člena tega odloka.
30. člen
Prekop groba oziroma ponoven prekop v isti grob je dovoljen po preteku mirovalne dobe.
Mirovalna doba je čas, ki mora preteči od zadnjega pokopa na istem mestu in istem grobu. Mirovalna doba ne sme biti krajša od 10 let, pri čemer je potrebno upoštevati značilnosti zemljišča na katerem je pokopališče.
Pred pretekom mirovalne dobe se sme grob odpreti le, če to zahtevajo svojci, ali druge fizične in pravne osebe, ki imajo za to interes, da se umrli izkoplje in prenese na drugo pokopališče ali v drug grob na istem pokopališču, po poprejšnjem soglasju najemnika groba, sicer pa le z dovoljenjem občinske uprave. Za izkop se uporabljajo predpisi o izkopu umrlih.
V. ODDAJANJE PROSTOROV ZA GROBOVE V NAJEM
31. člen
Prostore za grobove daje v najem občina ali po njenem pooblastilu izvajalec. Najemna pogodba mora biti sklenjena v pisni obliki ter v skladu s tem odlokom.
Najemna pogodba mora določati:
– osebe najemnega razmerja,
– čas najema oziroma uporabe,
– vrsto, zaporedno številko in velikost groba,
– višino najemnine in način plačevanja,
– obveznosti najemojemalca glede urejanja grobov,
– ukrepe v primeru neizvrševanja obveznosti pogodbe.
32. člen
Prostor za grobove se daje v najem najmanj za 10 let, nakar se po preteku mirovalne dobe pogodba lahko podaljša.
Najmanj dva meseca pred pretekom najemne pogodbe mora občina ali po njenem pooblastilu izvajalec pisno opozoriti najemnika o prenehanju pogodbe in ga opozoriti na posledice, če pogodbe ne bi podaljšal.
Če pogodbeni stranki najemne pogodbe ne podaljšata, je najemnik dolžan odstraniti opremo groba v petnajstih dneh po preteku ali razveljavitvi najemne pogodbe.
Če tega ne stori, stori to občina, ali po njenem pooblastilu izvajalec na najemnikove stroške, grob oziroma prostor za grob pa odda drugemu v najem.
V času od odstranitve opreme groba do preteka mirovalne dobe in ponovne oddaje drugemu najemniku, skrbi za minimalno vzdrževanje opuščenega groba občina ali po njenem pooblastilu izvajalec.
33. člen
Po razveljavitvi najemne pogodbe se smatra grobni prostor kot opuščen grob do konca mirovalne dobe, nakar se prekoplje in da drugemu najemniku.
34. člen
Najemnina za grobni prostor se plačuje letno. Osnova za obračun najemnine je velikost groba (enojni grob, dvojni grob).
Ob prijavi pokopa oziroma sklenitvi pogodbe se dodeli en grobni prostor (enojni grob, dvojni grob).
35. člen
Občina ali po njenem pooblastilu izvajalec razveljavi sklenjeno pogodbo v naslednjih primerih:
– če najemnik grobnega prostora po predhodnem opozorilu ne poravna najemnine za preteklo leto,
– če najemnik ne vzdržuje groba, kljub posebnemu opozorilu,
– ob opustitvi pokopališča,
– kadar to zahteva načrt razdelitve pokopališča.
36. člen
Cene pokopaliških storitev iz 7. člena tega odloka sestavljajo postavke, ki zagotavljajo pokritje stroškov pokopa ter nujno vzdrževanje na objektih in napravah, vezanih na to dejavnost.
Cene pogrebnih dejavnosti iz 8. člena tega odloka morajo biti tržno primerljive in ne smejo presegati stroškov izvajanja te dejavnosti.
Cena urejanja pokopališča iz 9. člena tega odloka morajo pokriti stroške rednega vzdrževanja pokopališča in objektov, ter potrebne investicijske posege.
Višino najemnin za grobne prostore določa na predlog koncesionarja občinski svet s posebnim sklepom.
Najemnino obračunava občina ali po njenem pooblastilu izvajalec na osnovi podatkov iz katastra grobov.
VI. VZDRŽEVANJE REDA, ČISTOČE IN MIRU NA POKOPALIŠČIH
37. člen
V območju pokopališč ni dovoljeno:
– nedostojno vedenje, kot je: vpitje, glasno smejanje, razgrajanje in hoja po grobovih oziroma prostorih za grobove,
– odlaganje smeti in odpadkov izven za to določenega prostora,
– druge vrste onesnaževanja pokopališkega prostora in objektov v območju pokopališča,
– vodenje živali na pokopališče in mrliško vežico,
– vožnja s kolesom ali motornim vozilom in jih shranjevati na pokopališču,
– odtujevanje predmetov s tujih grobov, pokopaliških prostorov.
Zidarska, kamnoseška in druga dela, ki so namenjena urejanju pokopališč in s tem povezanimi prevozi, se lahko opravljajo le z dovoljenjem občine ali po njenem pooblastilu izvajalca javne službe.
38. člen
Občina ali po njenem pooblastilu izvajalec ima naslednje splošne pravice in obveznosti:
– skrbi za urejenost in vzdrževanje pokopališča in mrliške vežice,
– izdela in vodi pokopališki kataster in načrt pokopališča z razdelitvijo na pokopališke oddelke in grobove,
– oddaja grobne prostore v najem in vodi register sklenjenih pogodb,
– določa mesto, datum in uro pokopa, praviloma v dogovoru z naročnikom,
– organizira in opravlja pogrebe,
– skrbi za organizacijo javne pogrebne svečanosti,
– vodi evidenco o grobovih in pokopih,
– opravlja prekope grobov in nadzira razna dela na pokopališču,
– skrbi za red in čistočo na pokopališču in njegovi neposredni okolici ter mrliški vežici,
– skrbi za urejanje in vzdrževanje mrliške vežice in njenega funkcionalnega zemljišča,
– skrbi za urejenost in vzdrževanje skupnih grobišč in njihovih obeležij žrtev vojn, ki so na pokopališčih.
39. člen
Občina ali po njenem pooblastilu izvajalec je dolžna zagotoviti redno tekoče in investicijsko vzdrževanje vseh skupnih objektov in naprav na območju pokopališča ter komunalnih objektov in naprav in tehničnih ureditev, kot so:
– odlagališče smeti in odpadkov,
– ograje in poti v območju pokopališča,
– zadrževalniki vode za zalivanje,
– osvetlitev pokopališča.
40. člen
Najemniki grobov so dolžni vzdrževati grobove in vmesne prostore med grobovi.
Če je grob tako zanemarjen, da kvari videz sosednjih grobov in pokopališča, kot celote, se smatra, da je zapuščen. Občina ali po njenem pooblastilu izvajalec je dolžan v takem primeru najemnika opozoriti ter določiti rok za ureditev groba, kateri ne more biti daljši od dveh mesecev. Po preteku tega roka postopa občina ali po njenem pooblastilu izvajalec skladno z določbami četrtega odstavka 34. člena in 37. člena tega odloka.
VII. NAČIN IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE
41. člen
Pokopališka in pogrebna dejavnost se opravlja na podlagi podeljene koncesije, urejanje pokopališč pa na krajevno običajen način.
Pokopališke in pogrebne storitve se izvajajo s podelitvijo koncesije na podlagi javnega razpisa. Sklep o razpisu koncesije sprejme občinski svet v skladu z določili zakona o gospodarskih javnih službah.
42. člen
Izvajalec lahko uporablja za izvajanje javne službe objekte in naprave, ki služijo izvajanju javne službe. O uporabi sklene lastnik teh objektov z izvajalcem posebno pogodbo. Pogodba mora poleg ostalih, z zakonom določenih sestavin, vsebovati zlasti določila o medsebojnih pravicah in obveznostih glede vzdrževanja teh objektov in naprav.
VIII. POSTOPEK PRIDOBIVANJA IZVAJALCEV
43. člen
Koncesijo iz 43. člena tega odloka se podeli na podlagi zbiranja ponudb za dobo največ pet let. Pri zbiranju ponudb je pogoj, da se oddata v upravljanje le obe pokopališči skupaj.
Postopek zbiranja ponudb vodi občinska uprava, ki na podlagi prispelih vlog pridobi mnenje pristojnega odbora.
Koncesijo podeli občinski svet.
44. člen
Interesenti za pridobitev koncesije morajo izpolnjevati naslednje minimalne pogoje:
– da so registrirani za izvajanje razpisne dejavnosti in da imajo zato potrebna soglasja in dovoljenja pristojnih organov,
– da predložijo dokazila, da imajo potrebna znanja, izkušnje in sredstva za izvajanje razpisane javne službe,
– da imajo v lasti ustrezna tehnična sredstva, potrebna za izvajanje razpisane dejavnosti oziroma da predložijo ustrezna jamstva, da bodo ta sredstva na voljo pred podpisom koncesijske pogodbe, če bodo izbrani,
– da predložijo program izvajanja javne službe in poslovni načrt,
– da razpolagajo s premoženjem v vrednosti najmanj 5% predvidenega letnega prometa ali da predložijo garancijo banke ali zavarovalnice kot varščino, iz katere bi koncedentu lahko poravnal nastalo škodo, za katero je v skladu z zakonom odgovoren koncesionar.
V primeru, da je interesent zaradi dejstva, da še ni pridobil koncesije, šele v postopku za pridobitev soglasij in dovoljenj iz prve alinee tega člena, se lahko koncesijo podeli pogojno.
45. člen
Z uspelim koncesionarjem sklene občina koncesijsko pogodbo. Pogodba mora vsebovati vse sestavine iz 39. člena zakona o gospodarskih javnih službah.
46. člen
Koncesijsko razmerje preneha:
– s prenehanjem koncesijske pogodbe,
– z odkupom koncesije,
– z odvzemom koncesije,
– s prevzemom koncesionirane javne službe v režijo.
Koncesijska pogodba preneha s pretekom časa, z odpovedjo ali z razdrtjem. Razloge in pogoje za razdrtje in odpoved se določi s koncesijsko pogodbo.
Koncedent lahko koncesionarju odvzame koncesijo:
– če ne prične z izvajanjem javne službe v roku, določenim s pogodbo;
– zaradi ponovljenih hudih in dokumentiranih primerov neučinkovitih uslug na strani koncesionarja;
– če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot koncesija;
– v primeru stečaja koncesionarja in če izgubi pogoje za opravljanje dejavnosti.
V primeru odvzema koncesije iz tretje alinee prejšnjega odstavka mora koncedent koncesionarju povrniti morebitna dokumentirana še neamortizirana vložena sredstva. Pri tem se upošteva maksimalne amortizacijske stopnje po računovodskih standardih RS.
IX. PRAVICE IN OBVEZNOSTI IZVAJALCA JAVNE SLUŽBE (KONCESIONARJA)
47. člen
Izvajalci javne službe imajo naslednje pravice in obveznosti:
– da zagotavljajo kvalitetno izvajanje javne službe,
– da upoštevajo tehnične, sanitarne in druge normative in standarde, povezane z izvajanjem javne službe,
– da omogočajo nadzor nad izvajanjem javne službe,
– da kot dobri gospodarji upravljajo in vzdržujejo objekte, naprave in druga sredstva, ki so javna last,
– da imajo javno pooblastilo za izdajo soglasij za pokop in postavitev spomenika,
– da imajo pravico oblikovati predloge cen oziroma sprememb cen javnih dobrin in storitev in jih predložiti v potrditev občinskemu svetu,
– da imajo pravico sklepati pogodbe za najem grobov oziroma za opravljanje storitev, ki so predmet izvajanja javne službe,
– da imajo pravico obračunavati pristojbine in prispevke, če so le-ti uvedeni z občinskim predpisom.
X. PRAVICE IN OBVEZNOSTI UPORABNIKOV
48. člen
Uporabniki storitev javne službe, ki je predmet tega odloka, imajo naslednje pravice in obveznosti:
– pravico uporabe storitev gospodarske javne službe pod pogoji, določenimi z zakonom, tem odlokom ter drugimi predpisi,
– pravico svojcev do izbire pokopališča, kjer naj bi bil umrli pokopan, če obstajajo za to objektivne možnosti,
– pravico o odločanju o načinu pokopa, pravico do sklenitve najemne pogodbe za grob,
– pravico do pritožbe na pristojne organe, če so kršene pravice uporabnikov,
– obveznost uporabe storitev pooblaščenih izvajalcev javne službe,
– obveznost upoštevanja navodil izvajalcev javne službe v zvezi z izvajanjem pokopališkega reda,
– obveznost plačila uporabe objektov oziroma storitev pooblaščenih izvajalcev.
XI. FINANCIRANJE JAVNE SLUŽBE
49. člen
Urejanje pokopališč, pokopališka in pogrebna dejavnost se financirajo iz naslednjih virov:
– prihodki od plačanih storitev pooblaščenih izvajalcev javne službe,
– najemnine za grobove in za uporabo mrliških vežic,
– sredstva upravljavcev pokopališč in pooblaščenih izvajalcev javne službe,
– dotacije in donacije,
– drugi viri.
Ceno storitev pooblaščenih izvajalcev, ki se nanašajo na izvajanje javne službe, ter višino najemnin iz druge alinee potrjuje občinski svet.
XII. NADZOR
50. člen
Strokovni nadzor nad izvajanjem javne službe opravlja Občinska uprava občine Bloke, inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega odloka izvaja pristojna državna inšpekcija.
XIII. KAZENSKA DOLOČBA
51. člen
Z denarno kaznijo od 15.000 do 100.000 SIT se kaznuje upravljavec pokopališča, če krši določili iz 47. člena tega odloka.
Z denarno kaznijo od 5.000 do 50.000 SIT se kaznuje za prekršek posameznik, če ravna v nasprotju z 48. členom tega odloka.
XIV. PREHODNI IN KONČNI DOLOČBI
52. člen
V primeru, da koncesija ni podeljena se pokopališka in pogrebna dejavnost opravlja na krajevno običajen način v smislu določil tega odloka.
53. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Nova vas, dne 23. septembra 1999.
Župan
Občine Bloke
Jože Doles l. r.

AAA Zlata odličnost