Na podlagi 8. člena zakona o izdaji obveznic za plačilo odškodnine za zaplenjeno premoženje zaradi razveljavitve kazni zaplembe premoženja (ZIOOZP, Uradni list RS, št. 49/99) in 21. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93, 71/94, 23/96, 47/97 in 23/99) izdaja Vlada Republike Slovenije

Ta uredba določa način in roke za izplačevanje glavnice in obresti za obveznice, izdane na podlagi zakona o izdaji obveznic za plačilo odškodnine za zaplenjeno premoženje (ZIOOZP, Uradni list RS, št. 49/99) zaradi razveljavitve kazni zaplembe premoženja, ter druga vprašanja v zvezi z izdajo, vročanjem in izplačevanjem obveznic, ki jih ta zakon ne ureja.
Ta uredba določa tudi način določitve višine obresti iz petega odstavka 3. člena omenjenega zakona in postopek pripisa teh obresti k odškodnini, navedeni v pravnomočni odločbi o razveljavitvi kazni zaplembe premoženja in o določitvi višine odškodnine za zaplenjeno premoženje.

Pojmi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:
– obveznice so obveznice, izdane na podlagi ZIOOZP za zaplenjeno premoženje;
– odločba je pravnomočna odločba, s katero je določena višina odškodnine za zaplenjeno premoženje;
– prejemnik obveznice je oseba, ki je po odločbi upravičena do plačila odškodnine oziroma do izročitve obveznic. Prejemnik je tudi pravni naslednik te osebe, ki se izkaže s pravnomočnim sklepom o dedovanju ali z drugim veljavnim pravnim naslovom.

Republika Slovenija izda obveznice na dan 1. februarja 2001, v eni seriji, ki se glasi na skupni nominalni znesek v višini 20.000,000.000 SIT in jo sestavlja 2,000.000 obveznic z nominalnim zneskom 10.000 SIT.
Obveznice se izdajo kot nematerializirani vrednostni papirji, vpisani v centralni register pri KDD, Klirinško depotni družbi d.d., Ljubljana (v nadaljevanju: KDD).
Vsaka obveznica se glasi na ime in se lahko prenaša v skladu s pravili poslovanja KDD. Republika Slovenija bo ob vsakem času štela za zakonitega imetnika obveznice osebo, ki bo kot zakoniti imetnik obveznice vpisana v centralnem registru.

Republika Slovenija izpolni svojo obveznost izplačila glavnice obveznice v petnajstih letnih obrokih, in sicer:

Dan dospelosti obroka      Znesek obroka
1. marec 2001                    100 SIT
1. marec 2002                    200 SIT
1. marec 2003                    300 SIT
1. marec 2004                    400 SIT
1. marec 2005                    500 SIT
1. marec 2006                    600 SIT
1. marec 2007                    650 SIT
1. marec 2008                    700 SIT
1. marec 2009                    750 SIT
1. marec 2010                    800 SIT
1. marec 2011                    850 SIT
1. marec 2012                    900 SIT
1. marec 2013                    950 SIT
1. marec 2014                  1.000 SIT
1. marec 2015                  1.300 SIT

Obresti od obveznice tečejo od dneva izdaje dalje po obrestni meri iz 6. člena te uredbe, pri čemer se šteje, da nominalni znesek obveznice vsebuje pripisani znesek obresti od obveznice za obdobje od dneva izdaje obveznic do vključno zadnjega dne pred dnevom dospelosti prvega obroka glavnice obveznice.
Obresti od obveznice za enoletno obdobje od (vključno) dneva dospelosti prvega obroka glavnice obveznice do (vključno) zadnjega dne pred dnevom dospelosti drugega obroka glavnice, in za vsako nadaljnje enoletno obdobje, ki se začne z (vključno) dnem dospelosti obroka glavnice, in konča na zadnji dan pred dnevom dospelosti prvega naslednjega obroka glavnice (vsako od takšnih obdobij v nadaljevanju: obrestno obdobje) se izplačajo na dan dospelosti obroka glavnice obveznice, ki neposredno sledi zadnjemu dnevu posameznega obrestnega obdobja.
Obresti za posamezno obrestno obdobje se obračunajo od nedospelega zneska glavnice obveznice v takšnem obdobju, na konformni način, upoštevaje dejansko število dni v obrestnem obdobju in dejansko število dni v letu.

Obrestna mera za obresti od obveznic je spremenljiva in je enaka vsoti vsakokrat veljavne temeljne obrestne mere in 1 odstotne točke letno, kar se za posamezno obrestno obdobje izračuna z uporabo naslednje formule:

pri čemer je:

i          obrestna mera v obrestnem obdobju, izražena v odstotkih in zaokrožena
           na dve decimalni mesti;
F1...Fn    obrestni faktor za posamezno (pod)obdobje (obdobje znotraj obrestnega 
           obdobja), v katerem se TOM ne spreminja, ki se izračuna z uporabo
           naslednje formule (in zaokroži na 8 decimalnih mest):

v kateri pomeni:

D          število dni v letu;
TOM        (letna) temeljna obrestna mera, veljavna v (pod)obdobju za katerega se
           računa F;
d          število dni v (pod)obdobju, za katerega se računa F.

Če 12 delovnih dni pred dospelostjo plačila obresti od obveznic zaradi pomanjkanja podatkov ali iz drugih razlogov ni mogoče ugotoviti višine temeljne obrestne mere za posamezno (pod)obdobje, se za potrebe obračuna obresti šteje, da je temeljna obrestna mera za en dan takšnega (pod)obdobja enaka kot temeljna obrestna mera za en dan zadnjega obdobja pred takšnim obdobjem, za katerega je TOM še mogoče ugotoviti.
Kot delovni dan se za potrebe te uredbe šteje vsak dan, na katerega banke v Republiki Sloveniji poslujejo v običajnem delovnem času, razen sobot, nedelj, državnih praznikov in dni, ki so v skladu s predpisi dela prosti.

Če dan dospelosti kakšne denarne obveznosti iz obveznice ni delovni dan, Republika Slovenija izpolni takšno svojo obveznost prvi naslednji delovni dan po dnevu dospelosti.

Republika Slovenija izpolni denarne obveznosti iz obveznice osebi, ki je zakoniti imetnik obveznice na dan, ki je tri delovne dneve pred dnem dospelosti takšne obveznosti (v nadaljevanju: upravičenec do plačila). Kot izpolnitev obveznosti Republike Slovenije se šteje tudi izpolnitev, ki jo v njenem imenu opravi Slovenski odškodninski sklad d.d. (v nadaljevanju: sklad) ali druga oseba kot njen plačilni agent.
Denarne obveznosti iz obveznice se izpolnijo s plačilom na tekoči ali žiro račun, ki ga določi upravičenec do plačila. Pri tem se uporabijo podatki o računu in drugi podatki o upravičencu do plačila, potrebni za takšno plačilo (npr. davčna številka), kakor so navedeni v centralnem registru pri KDD.
Če Republika Slovenija (ali njen plačilni agent) ne more izpolniti kakšne denarne obveznosti iz obveznice v skladu s prejšnjim odstavkom ker podatki o računu ali upravičencu do plačila, ki so navedeni v centralnem registru pri KDD, niso pravilni ali ne zadoščajo za izvršitev plačila v skladu z veljavnimi predpisi, ima upravičenec do plačila pravico zahtevati izplačilo s pisno vlogo, naslovljeno na ministrstvo, pristojno za finance.
Če ministrstvo, pristojno za finance, ugotovi, da je oseba, ki je vložila zahtevo iz prejšnjega odstavka, upravičena do zahtevanega plačila, se takšni osebi izplača znesek, ki bi ji pripadal na dan dospelosti zahtevanega plačila, znižan za 5%, če gre za plačilo obresti, oziroma za 1%, če gre za plačilo glavnice obveznice (kot pavšalno nadomestilo za stroške obdelave vloge in stroške plačilnega prometa).

Pogodbo o vodenju registra nematerializiranih vrednostnih papirjev za obveznice med KDD in Republiko Slovenijo sklene v imenu Republike Slovenije minister, pristojen za finance ali druga oseba po njegovem pooblastilu.
S pogodbo iz prejšnjega odstavka se Republika Slovenija zaveže plačevati KDD nadomestilo za opravljene storitve v skladu z veljavno tarifo KDD in dejansko nastale stroške v zvezi z opravljanjem storitev, ki jih plačilo nadomestila po tarifi ne vključuje.

Ministrstvo, pristojno za finance vloži pri KDD zahtevo za vpis obveznic v sistem centralnega registra in na dan izdaje prenese obveznice na račun nematerializiranih vrednostnih papirjev, s katerim je pooblaščen razpolagati sklad.
Sklad do izročitve obveznic prejemnikom v skladu s to uredbo nima in ne more uveljavljati nikakršnih pravic iz takšnih obveznic.
Sklad je dolžan o vsaki spremembi na računu iz prvega odstavka tega člena obvestiti ministrstvo, pristojno za finance, najkasneje naslednji delovni dan po nastanku takšne spremembe.
Republika Slovenija je dolžna izpolniti svoje obveznosti tudi iz obveznic, s katerimi je sklad razpolagal v nasprotju s predpisi, veljavnimi v času razpolaganja, razen če je imetnik obveznice ob pridobitvi obveznice vedel ali bi bil moral vedeti za takšno kršitev.

Sklad izroči obveznice prejemniku obveznic tako, da jih prenese z računa iz prvega odstavka 10. člena te uredbe na račun prejemnika obveznic pri KDD.

Sklad izroči obveznice prejemniku na prejemnikovo zahtevo, ki mora vsebovati naslednje podatke:
– ime in priimek prejemnika ter naslov njegovega stalnega prebivališča, vključno s poštno številko (oziroma, če gre za pravno osebo, firmo in sedež);
– enotno matično številko prejemnika (EMŠO) oziroma, če gre za pravno osebo, matično številko;
– davčno številko prejemnika;
– številko tekočega ali žiro računa prejemnika in banko, ki vodi račun.
Prejemnik mora zahtevi za izročitev obveznic priložiti odločbo s potrdilom o pravnomočnosti in fotokopijo osebne izkaznice oziroma druge in tretje strani potnega lista, če gre za državljana Republike Slovenije, sicer pa številko in izdajatelja potnega lista in druge morebitne podatke, ki individualizirajo prejemnika, ki ni državljan Republike Slovenije. Če je prejemnik pravna oseba, predloži poleg odločbe in veljavnega pravnega naslova za pridobitev pravic iz nje, izpisek iz sodnega registra.
Če prejemnik v zahtevi ne navede podatkov iz drugega odstavka tega člena oziroma če ne priloži listin iz prejšnjega odstavka, mora sklad zahtevati dopolnitev zahteve najkasneje v roku 15 dni po prejemu nepopolne zahteve.

Sklad mora prejemniku izročiti obveznice najkasneje v roku 15 dni po prejemu popolne zahteve, oziroma v primeru, če prejemnik vloži zahtevo pred dnem izdaje obveznic, najkasneje 16. februarja 2001. O izročitvi obveznic je sklad dolžan obvestiti prejemnika najkasneje v 8 dneh po dnevu izročitve obveznic.

Število obveznic, ki jih sklad izroči prejemniku, se določi tako, da se znesek odškodnine iz pravnomočne odločbe deli z nominalnim zneskom ene obveznice, zmanjšanim za znesek pripisanih obresti iz četrtega odstavka 3. člena ZIOOZP, in zaokroži na najbližje celo število. Če prejemnik v skladu z izračunom iz prejšnjega stavka ne bi prejel nobene obveznice, se mu izroči ena obveznica.
V primeru, če je odločba postala pravnomočna pred 1. februarjem 2001, se za potrebe določitve števila obveznic v skladu s prejšnjim odstavkom, znesek odškodnine iz odločbe poveča za obresti iz petega odstavka 3. člena ZIOOZP za čas od dneva pravnomočnosti odločbe do vključno 31. januarja 2001.

Obresti iz drugega odstavka prejšnjega člena te uredbe se izračunajo na konformni način po obrestni meri, zaokroženi na dve decimalni mesti, in določeni kot navadno aritmetično povprečje obrestnih mer za vloge na vpogled v tolarjih, ki jih tri največje banke v državi na dan izdaje obveznic priznavajo za sredstva, ki se vodijo kot hranilne vloge, tekoči računi, žiro računi in drugi vpogledni računi.
Podatke o razvrstitvi bank glede na znesek vseh vlog na vpogled sporoči Banka Slovenije po poprejšnji pisni zahtevi ministrstva, pristojnega za finance, in sicer na podlagi zadnjih razpoložljivih podatkov v času izdaje obveznic.

Zneske obrokov glavnice in plačil obresti od izročenih obveznic (razen pripisanih obresti iz četrtega odstavka 3. člena ZIOOZP), ki so dospeli v izplačilo pred dnem izročitve obveznic, izplača prejemniku Republika Slovenija (ali sklad po njenem pooblastilu ter v njenem imenu in za njen račun) v roku 30 dni po dnevu izročitve obveznic. Za način izplačila se smiselno uporabljajo določbe 8. člena te uredbe.

Način in roki, v katerih je sklad dolžan Republiki Sloveniji zagotavljati sredstva iz 5. člena ZIOOZP ter višina in način povračila dejanskih stroškov, ki jih sklad utrpi pri izvajanju nalog iz 7. člena ZIOOZP, se določijo v pogodbi med Republiko Slovenijo in skladom, ki jo v imenu Republike Slovenije sklene minister, pristojen za ekonomske odnose in razvoj, po predhodnem soglasju ministra, pristojnega za finance.
V pogodbi iz prejšnjega odstavka se določi, da se denarni zneski, ki jih Republika Slovenija zagotovi na podlagi 5. člena ZIOOZP iz sredstev, s katerimi upravlja sklad, ne vplačajo na račun proračuna Republike Slovenije, temveč se neposredno uporabijo za izplačilo obveznosti iz obveznic.
V pogodbi iz prvega odstavka tega člena se določijo tudi postopki, po katerih Republika Slovenija zagotavlja skladu denarna sredstva, če sredstva iz prejšnjega odstavka ne zadoščajo za izpolnitev obveznosti iz obveznic.
Ne glede na način, na katerega Republika Slovenija zagotavlja sredstva za poravnavo obveznosti iz obveznic se:
1. vsi denarni zneski, ki jih Republika Slovenija zagotovi na podlagi 5. člena ZIOOZP iz sredstev s katerimi upravlja sklad, izkazujejo kot prihodek proračuna Republike Slovenije;
2. vsi denarni zneski, s katerimi se izpolni obveznost plačila obresti od obveznic, izkazujejo kot tekoči odhodki proračuna Republike Slovenije;
3. vsi denarni zneski, s katerimi se izpolni obveznost odplačila glavnic obveznic, izkazujejo kot odplačila dolga Republike Slovenije.

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.