Ustavno sodišče je v postopku za rešitev spora glede pristojnosti, začetem na zahtevo Upravne enote Radlje ob Dravi, na seji dne 16. septembra 1999

Za odločanje o zahtevi M. O. za denacionalizacijo nepremičnin, vpisanih pred podržavljenjem pri vl. št. 19 k. o. M. zun. trg, je pristojna Upravna enota Radlje ob Dravi.

1. Upravna enota Radlje ob Dravi je dne 12. 7. 1999 vložila zahtevo za rešitev spora glede pristojnosti v zadevi denacionalizacije nepremičnin, ki naj bi bile podržavljene I. in J. L. na podlagi zemljiškoknjižne izjave z dne 20. 4. 1958. Upravna enota meni, da je ta zemljiškoknjižna izjava enostranski pravni posel in da gre za primer iz 5. člena zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91, 56/92 – odl. US, 13/93 – odl. US, 31/93, 24/95 – odl. US, 20/97 – odl. US, 23/97 – odl. US, 65/98, 76/98 – odl. US in 60/99 – odl. US – v nadaljevanju: ZDen).
2. Iz priložene kopije zemljiškoknjižnega vložka št. 19 k.o. M. zun. trg je razvidno, da so nepremičnine, vpisane pri tej vl. št., prešle v splošno ljudsko premoženje na podlagi pravnomočne odločbe Oddelka za finance pri Občinskem ljudskem odboru Radlje ob Dravi št. 06/4-1427/5-59 z dne 26. 11. 1959 v zvezi z zemljiškoknjižno izjavo J. L. z dne 20. 4. 1958. Navedena odločba je bila izdana na podlagi 1. in 2. točke 1. člena odloka AVNOJ-a o prehodu sovražnikovega imetja v državno last ter v zvezi z omenjeno zemljiškoknjižno izjavo. Zemljiškoknjižna izjava pa se je nanašala na pojasnilo, da sta zadolžna izjava in zakupna pogodba, sklenjena leta 1939 med J. in I. L. na eni strani in O. S. na drugi strani, v bistvu pomenili prodajo nepremičnin. Med premoženje O. S. naj bi tako spadale tudi nepremičnine, ki so bile predmet pogodbe iz leta 1939. Zemljiškoknjižno izjavo je podpisala le J. L., ker je bil I. L. v času urejanja zemljiškoknjižnega stanja že proglašen za mrtvega.
3. Nobenega od navedenih aktov (odločbe in zemljiškoknjižne izjave) ni mogoče šteti za pravni posel. Zato v obravnavani zadevi tudi ne gre za denacionalizacijo na podlagi 5. člena ZDen, o kateri bi lahko odločalo pristojno sodišče. Iz obrazložitve odločbe št. 06/4-1427/5-59 z dne 26. 11. 1959 izhaja, da naj bi pogodbene stranke tak posel sklepale zato, ker O. S., kot oseba nemške narodnosti ni smel skleniti “kupne pogodbe”. Okoliščina, da je bila zemljiškoknjižna izjava (ki naj bi potrjevala, da so bile nepremičnine iz zakupne pogodbe dejansko prodane zakupniku) morebiti podana zaradi grožnje, sile ali zvijače, pa sama po sebi še ne pomeni, da taka izjava predstavlja pravni posel v smislu 5. člena ZDen.
4. Za odločanje o zahtevi za denacionalizacijo nepremičnin, vpisanih pred podržavljenjem v vl. št. 19 k.o. M. zun. trg, je pristojna Upravna enota Radlje ob Dravi. Odločitev ustavnega sodišča o pristojnosti za odločanje o zahtevi za denacionalizacijo pa ne pomeni, da je s tem že ugotovljeno, komu je bilo premoženje podržavljeno in na kateri pravni podlagi oziroma brez nje.
5. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi četrtega odstavka 61. člena zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – ZUstS) v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Lojze Ude, dr. Mirjam Škrk in dr. Dragica Wedam-Lukić. Odločbo je sprejelo soglasno.