Na podlagi sedme in devete alinee 114. člena zakona o veterinarstvu (Uradni list RS, št. 82/94, 21/95 in 16/96) in 99. člena zakona o upravi (Uradni list RS, št. 67/94, 20/95 – odl. US in 29/95) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

To navodilo določa ukrepe za ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje kokošjega tifusa – Typhus avium (v nadaljnjem besedilu: bolezen).
Klinični znaki za to bolezen so navedeni v Prilogi I, ki je sestavni del tega navodila in se objavi skupaj z njim.

Izrazi, uporabljeni v tem navodilu, imajo naslednji pomen:
– Gospodarstvo je vsak objekt, v katerem so oziroma se vzrejajo živali.
– Skrbnik živali je pravna ali fizična oseba, ki je imetnik živali ali za njih skrbi.
– Pooblaščena veterinarska organizacija je organizacija, ki je v skladu z določbami zakona o veterinarstvu (ZVet) pristojna za opravljanje določenih veterinarskih dejavnosti.
– Jata je vsa perutnina z identičnim zdravstvenim statusom, ki se goji v istih prostorih ali v isti obori in predstavlja eno samo epizootiološko enoto. Pri perutnini, ki se goji v pokritih prostorih, pomeni jata vso perutnino, ki si deli isti zračni prostor.
– Matične jate perutnine so jate, namenjene za razplod.
– Proizvodne jate perutnine so jate, ki so namenjene za proizvodnjo mesa in konzumnih jajc.
– Neškodljivo uničenje je postopek v primeru pojava bolezni iz tega navodila, po katerem se poginule in usmrčene živali odpelje v kafilerijo, če je mogoče, drugače pa sežge ali zakoplje na kraju samem. Postopek je enak za odpadke in materiale, ki so lahko okuženi. Zakopavanje mora biti dovolj globoko, da se mesojedim živalim prepreči odkopavanje in raznašanje trupel in odpadkov, prav tako pa je treba upoštevati geografske in geološke faktorje zaradi preprečevanja onesnaževanja okolja.
– DDD je dezinfekcija, dezinsekcija in deratizacija.

Pooblaščena veterinarska organizacija je v primeru suma, da se je pojavila bolezen, dolžna brez odlašanja potrditi ali pa ovreči sum.

Na bolezen se sumi, če so podani klinični znaki ali če so rezultati seroloških preiskav pozitivni.
Pooblaščena veterinarska organizacija mora takoj po prijavi suma bolezni:
– poslati trupla poginulih živali ali krvne vzorce sumljivih živali v preiskavo;
– opraviti epizootiološko poizvedovanje;
– s strokovnim navodilom določiti ukrepe za preprečitev širjenja bolezni in
– zagotoviti neškodljivo uničenje trupel poginulih živali.
Pooblaščena veterinarska organizacija mora takoj po prijavi suma bolezni na sumljivem gospodarstvu s strokovnim navodilom določiti:
– prepoved gibanja in odtujitve živali, dovzetnih za bolezen;
– prepoved zakola živali, dovzetnih za bolezen;
– omejitev gibanja oseb, ki prihajajo v stik z okuženo živaljo ali z živaljo, za katero se sumi, da je okužena;
– prepoved izdaje zdravstvenih spričeval za živali, dovzetne za bolezen;
– prepoved valjenja jajc;
– prepoved uporabe jajc za konzum;
– zagotavljanje in vzdrževanje primernih higienskih razmer v objektih.
Ukrepi iz drugega in tretjega odstavka tega člena ostanejo v veljavi, dokler se sum bolezni uradno ne izključi.

Šteje se, da je bolezen uradno potrjena, če se izolira povzročitelj bolezni (Salmonella gallinarum/pullorum), v nasprotnem primeru se šteje, da je bolezen uradno izključena.

Ko je bolezen potrjena, mora veterinarski inšpektor z odločbo poleg ukrepov iz 4. člena tega navodila na okuženem gospodarstvu odrediti:
– izločanje serološko pozitivnih živali iz jat perutnine, v katerih je več kot 1000 živali, in iz jat z manj kot 1000 živalmi, kjer se ugotovi manj kot 10% pozitivnih reaktrojev;
– zakol celotnih jat perutnine z manj kot 1000 živalmi, pri katerih se ugotovi več kot 10% pozitivnih reaktorjev;
– dekontaminacijo surovin za pripravo krme in krme, namenjene za prehrano perutnine, v kateri se ugotovi povzročitelj bolezni;
– dezinfekcijo prostorov in naprav v valilnicah, embalaže in opreme, ki se v njih uporablja, ter vozil, uporabljenih za prevoz takšnega materiala, z določenim dezinfekcijskim sredstvom in po določenem postopku;
– da se jajca ne vlagajo več, če je bila bolezen ugotovljena pri perutnini iz več valilnikov, dokler se valilnica ne dezinficira;
– DDD objektov za gojitev perutnine, v katerih je bil ugotovljen tifus; drugi dan po dezinfekciji je treba opraviti bakteriološko kontrolo njene učinkovitosti;
– da se gnoj iz okuženih hlevov odstrani iz gospodarstva in pakira najmanj 500 m stran od okuženega gospodarstva; gnoj se sme uporabiti najprej po treh mesecih in
– druge ukrepe za sanacijo okužene reje.
Ukrepi na okuženem gospodarstvu prenehajo veljati:
– pri tifusu matičnih jat perutnine: če so bili rezultati bakterioloških preiskav, opravljenih deseti in dvajseti dan po izvedenih odrejenih ukrepih in končni dezinfekciji, negativni;
– pri tifusu v proizvodnih jatah perutnine: če so bili rezultati bakterioloških preiskav, opravljenih peti in petnajsti dan po izvedenih odrejenih ukrepih in končni dezinfekciji, negativni.

Stroški diagnostičnih preiskav iz prve alinee drugega odstavka 4. člena tega navodila se krijejo iz proračuna Republike Slovenije, vsi ostali stroški v zvezi z izvajanjem tega navodila pa bremenijo skrbnika živali.

Z dnem uveljavitve tega navodila se preneha uporabljati pravilnik o ukrepih za zatiranje in izkoreninjanje tifusa perutnine (Uradni list SFRJ, št. 6/88).

To navodilo začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Priloga I
-----------------------------------------------------------------
Bolezen            Klinični znaki
-----------------------------------------------------------------
kokošji tifus      – pri piščancih od izvalitve do 4. tedna
                   starosti predvsem belkasta driskavost (bela 
                   griža piščancev)
                   – povečan pogin
                   – v času nesnosti se pojavijo znaki kronične
                   infekcije: driskavost, padec nesnosti, slabši
                   rezultat valilnosti – večja zamiranja embrijev
                   in občasna višja mortalnost
-----------------------------------------------------------------