Priloga I

           DOLOČILA IN POGOJI ZA SODELOVANJE SLOVENIJE
              V POSEBNIH PROGRAMIH PETEGA OKVIRNEGA
          PROGRAMA IN PETEGA OKVIRNEGA PROGRAMA EURATOM

1. Raziskovalni subjekti, ustanovljeni v Sloveniji, lahko
sodelujejo v vseh posebnih programih Petega okvirnega programa in
Petega okvirnega programa Euratom. Slovenski znanstveniki ali
raziskovalni subjekti lahko sodelujejo v dejavnostih skupnega
raziskovalnega središča (Joint Research Centre) v obsegu, v
katerem takšnih dejavnosti ne pokriva prejšnji stavek.

"Raziskovalni subjekti" iz tega sklepa vključujejo: univerze,
raziskovalne organizacije, industrijska podjetja, vključno z
malimi in srednjimi podjetji, ali fizične osebe.

2. Prvi odstavek zajema naslednje:

- sodelovanje raziskovalnih subjektov, ustanovljenih v Sloveniji,
pri izvajanju vseh posebnih programov, sprejetih v okviru Petega
okvirnega programa, skladno z določili in pogoji, določenimi v
"pravilniku o sodelovanju podjetij, raziskovalnih središč in
univerz ter o razširjanju rezultatov raziskovanja za izvajanje
Petega okvirnega programa Evropskih skupnosti (1998-2002)",

- sodelovanje raziskovalnih subjektov, ustanovljenih v Sloveniji,
pri izvajanju vseh posebnih programov, sprejetih v okviru Petega
okvirnega programa Euratom, skladno z določili in pogoji,
določenimi v "pravilniku o sodelovanju podjetij, raziskovalnih
središč in univerz za izvajanje Petega okvirnega programa
Evropske skupnosti za jedrsko energijo (1998-2002)",

- finančni prispevek Slovenije v proračun programov, sprejetih za
izvajanje Petega okvirnega programa ter Petega okvirnega programa
Euratom na temelju razmerja med BDP Slovenije in vsoto BDP držav
članic Evropske unije in Slovenije.

3. Raziskovalni subjekti, ustanovljeni v Sloveniji, ki sodelujejo
v raziskovalnih programih Skupnosti, imajo glede lastništva,
uporabe in razširjanja informacij ter intelektualne lastnine, ki
je posledica tega sodelovanja, enake pravice in obveznosti kot
raziskovalni subjekti, ustanovljeni v Skupnosti, pod pogoji
določb Priloge II.

4. Ustrezni pododbor, ki ga Pridružitveni svet ustanovi v skladu
z Evropskim sporazumom, redno ali vsaj enkrat v letu pregleda in
oceni izvajanje tega sklepa.

5. Finančni prispevek, ki ga mora plačati Slovenija za
sodelovanje pri izvajanju posebnih programov, se določi
sorazmerno in dodatno k znesku, ki je vsako leto na razpolago v
splošnem proračunu Evropskih skupnosti za namenska sredstva,
dodeljena za pokrivanje finančnih obveznosti Komisije v zvezi z
delom, ki ga je treba opraviti v oblikah, nujnih za izvajanje,
vodenje in redno delovanje teh programov.

Proporcionalni količnik za določitev prispevka Slovenije se
izračuna tako, da se določi razmerje med bruto domačim proizvodom
Slovenije po tržnih cenah ter vsoto bruto domačega proizvoda po
tržnih cenah držav članic Evropske unije in Slovenije. Razmerje
se izračuna na podlagi najnovejših statističnih podatkov
Statističnega urada Evropskih skupnosti (Eurostat), ki so na
voljo v času objave prvega osnutka proračuna Evropske unije.

Zaradi lažjega sodelovanja v posameznih programih se prispevek
Slovenije uresničuje na naslednji način:

1999: prispevek po propocionalnem količniku, določenim skladno z
drugim pododstavkom, pomnožen z 0,4

2000: prispevek po proporcionalnem količniku, določenim skladno z
drugim pododstavkom, pomnožen z 0,6

2001: prispevek po proporcionalnem količniku, določenim skladno z
drugim pododstavkom, pomnožen z 0,8

2002: prispevek po proporcionalnem količniku, določenim skladno z
drugim poodstavkom.

Pravila za določitev finančnega prispevka Evropske skupnosti so
določena v Prilogi IV Odločbe št. 182/1999/ES, finančni prispevek
Euratoma pa v Prilogi III Odločbe št. 1999/64/Euratom.

Pravila, s katerimi se ureja finančni prispevek Slovenije, so
navedena v Prilogi III.

6. Brez posega v določbe tretjega odstavka imajo raziskovalni
subjekti, ustanovljeni v Sloveniji, ki sodelujejo v Petem
okvirnem programu in v Petem okvirnem programu Euratom, enake
pogodbene pravice in obveznosti kot subjekti, ustanovljeni v
Skupnosti, ob upoštevanju medsebojnih interesov Skupnosti in
Slovenije.

Za slovenske raziskovalne subjekte veljajo enaki pogoji za
predložitev in ocenjevanje predlogov in za odobritev ter
sklenitev pogodb programov Skupnosti kot za pogodbe, sklenjene za
iste programe z raziskovalnimi subjekti Skupnosti, ob upoštevanju
medsebojnih interesov Skupnosti in Slovenije.

Slovenske strokovnjake je treba skupaj s strokovnjaki Skupnosti
upoštevati pri izbiri ocenjevalcev ali strokovnjakov za programe
Skupnosti na področju raziskav in tehnološkega razvoja in
predstavitev ter kot člane svetovalnih skupin in drugih
posvetovalnih teles, ki pomagajo Komisiji pri izvajanju Petega
okvirnega programa in Petega okvirnega programa Euratom.

Slovenski raziskovalni subjekt je lahko usklajevalec projekta pod
enakimi pogoji, kakršni veljajo za subjekte, ustanovljene v
Skupnosti. V skladu s finančnimi uredbami Skupnosti morajo
pogodbeno sklenjene dogovore s slovenskimi raziskovalnimi
subjekti, ali ki jih ti subjekti sklenejo, predvidevati nadzor in
finančni nadzor, ki ga izvedeta Komisija in računsko sodišče ali
njun pooblaščenec. Finančni nadzor se lahko izvede z namenom
preveriti prihodke in odhodke takšnega subjekta, vezane na
pogodbene obveznosti do Skupnosti. V duhu sodelovanja in
medsebojnega interesa pristojni slovenski organi nudijo vso
smotrno in izvedljivo pomoč, ki bi bila v danih okoliščinah
potrebna ali koristna za izvedbo nadzora in finančnega nadzora.

7. Skupnost in Slovenija bosta v okviru obstoječih določb
naredili vse potrebno za olajšanje prostega pretoka in bivanja
raziskovalcev, ki v Sloveniji in Skupnosti sodelujejo v
dejavnostih, zajetih v tem sklepu, ter da bosta olajšali čezmejni
pretok blaga, namenjenega uporabi v teh dejavnostih.

Po tem sklepu so vse storitve in blago, namenjeni za uporabo v
dejavnostih, ki jih predvideva ta sklep, oproščeni slovenskih
posrednih davkov, carinskih dajatev, prepovedi ter omejitev uvoza
in izvoza.

8. Slovenski predstavniki bodo v točkah, ki jih zadevajo,
sodelovali kot opazovalci v programskih odborih Petega okvirnega
programa in v posvetovalnem odboru Petega okvirnega programa
Euratom. V času glasovanja se ti odbori poleg tega sestajajo v
odsotnosti slovenskih predstavnikov. Slovenija bo o tem
obveščena. Sodelovanje, opredeljeno v tem odstavku, vključno s
postopki sprejemanja informacij in dokumentacije, se izvaja v
enaki obliki, kot velja za sodelujoče iz držav članic.

9. Skupnost in Slovenija lahko kadarkoli zaključita dejavnosti iz
tega sklepa s sporočilom, ki ga v pisni obliki pošljeta dvanajst
mesecev vnaprej. Projekti in dejavnosti, ki se odvijajo v času
zaključitve, se nadaljujejo, dokler niso dokončani skladno s
pogoji, navedenimi v tem sklepu.

Če se Skupnost odloči spremeniti enega ali več programov
Skupnosti, se dejavnosti iz tega sklepa zaključijo pod vzajemno
dogovorjenimi pogoji. Slovenija je obveščena o natančni vsebini
spremenjenih programov v enem tednu po tem, ko jih Skupnost
sprejme. V enem mesecu po prejemu odločbe Skupnosti, se Skupnost
in Slovenija medsebojno obvestita o morebitnih namerah
zaključitve dejavnosti.

Če Skupnost sprejme nov večletni okvirni program za raziskave,
tehnološki razvoj ter predstavitvene dejavnosti in/ali za
raziskave in izobraževanje, lahko Pridružitveni svet določi
določila in pogoje za sodelovanje Slovenije.

                                                     Priloga II

        NAČELA DODELITVE PRAVIC IZ INTELEKTUALNE LASTNINE

Pravice iz intelektualne lastnine, vzpostavljene ali zagotovljene
v okviru tega sklepa, se dodelijo v skladu z določbami te
priloge.

I. Veljavnost

Ta priloga velja za raziskave, ki se opravljajo skladno s tem
sklepom (v nadaljevanju "skupne raziskave"), razen če se Skupnost
in Slovenija (v nadaljevanju "pogodbenici") izrecno ne dogovorita
drugače.


II. Lastništvo, dodelitev in uveljavljanje pravic

1. Za namene tega sklepa ima izraz "intelektualna lastnina"
pomen, opredeljen v 2. členu Konvencije o ustanovitvi Svetovne
organizacije za intelektualno lastnino, ki je bila podpisana v
Stockholmu 14. julija 1967.

2. Ta priloga obravnava dodelitev pravic, deležev in tantiem
pogodbenic in njihovih udeležencev. Vsaka pogodbenica in njeni
udeleženci zagotovijo drugi pogodbenici in njenim udeležencem
možnost pridobitve pravic iz intelektualne lastnine, ki se jim
dodeli skladno s to prilogo. Ta priloga sicer ne spreminja ali ne
posega v dodelitev pravic, deležev in tantiem med pogodbenico in
njenimi državljani ali udeleženci, kar urejajo zakonodaja in
postopki, ki veljajo za posamezno pogodbenico.

3. V pogodbeno opredeljenih dogovorih veljajo in so zagotovljena
naslednja načela:

a) ustrezno varstvo intelektualne lastnine. Pogodbenice, njihove
agencije in/ali njihovi udeleženci, kar ustreza, se zavezujejo,
da se bodo v razumnem času obveščali o nastanku vsake
intelektualne lastnine, ki izhaja iz tega sklepa ali iz
izvedbenih dogovorov in da bodo pravočasno zagotovili varstvo
takšne intelektualne lastnine;

b) upoštevanje prispevkov pogodbenic ali njihovih udeležencev pri
določanju pravic in deležev pogodbenic in udeležencev;

c) učinkovita uporaba rezultatov;

d) nediskriminatorno obravnavanje udeležencev druge pogodbenice v
primerjavi z obravnavanjem lastnih udeležencev;

e) zaščita zaupnih poslovnih informacij.

4. Udeleženci skupaj pripravijo tehnološki upravljalni načrt
(TUN) o lastništvu in uporabi informacij in intelektualne
lastnine, ki se ustvarijo med skupnimi raziskavami, vključno z
njihovo objavo. Indikativne značilnosti takšnega načrta so
navedene v dodatku k tej prilogi. TUN odobri odgovorna finančna
agencija ali oddelek pogodbenice, ki je vključena v financiranje
raziskav, še pred sklenitvijo specifične pogodbe o raziskovalnem
in razvojnem sodelovanju, h kateri je priložen.

Priprava TUN temelji na upoštevanju ciljev skupnih raziskav,
zadevnih finančnih ali drugih prispevkov pogodbenic oziroma
udeležencev, prednosti in pomanjkljivosti dodelitve licenc po
ozemeljskem načelu ali po aplikativnih področjih, zahtev veljavne
zakonodaje, vključno z zakonodajo pogodbenic glede pravic iz
intelektualne lastnine (v nadaljnjem besedilu: IL), ter glede
drugih dejavnikov, za katere udeleženci menijo, da so primerni.
Pravice in obveznosti v zvezi z raziskavami, ki glede IL izhajajo
iz dela gostujočih raziskovalcev, se prav tako obravnavajo v
skupnih tehnoloških upravljalnih načrtih.

5. Informacije ali IL, ki so bile ustvarjene med skupnimi
raziskavami in ki jih tehnološki upravljalni načrt ne obravnava,
se s soglasjem pogodbenic dodelijo skladno z načeli,
opredeljenimi v tehnološkem upravljalnem načrtu. V primeru
nesoglasij postanejo takšne informacije ali IL skupna lastnina
vseh udeležencev, vključenih v skupne raziskave, iz katerih
izhajajo omenjene informacije in IL. Vsak udeleženec, za katerega
velja ta določba, ima pravico do uporabe takšnih informacij ali
IL za lastno tržno uporabo brez zemljepisnih omejitev.

6. Vsaka pogodbenica mora drugi pogodbenici in njenim udeležencem
zagotoviti pravice iz IL, ki se jim dodelijo skladno s temi
načeli.

7. Ob ohranjanju pogojev konkurence na področjih, ki jih
obravnava ta določba, si vsaka pogodbenica prizadeva zagotoviti,
da se pravice, pridobljene skladno s tem sklepom in dogovori,
sklenjenimi skladno z njegovimi določbami, uveljavljajo na način,
ki še zlasti spodbuja: (i) širjenje in uporabo informacij,
ustvarjenih, razkritih ali drugače danih na voljo skladno s tem
sklepom in (ii) sprejetje in izvajanje mednarodnih standardov.

8. Prenehanje sodelovanja ne vpliva na pravice in dolžnosti,
izhajajoče iz te priloge.


III. Mednarodne konvencije

Intelektualna lastnina, ki pripada pogodbenicam ali njenim
udeležencem, se obravnava skladno s sporazumom TRIPS (Sporazum o
trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine, ki ga ureja
Svetovna trgovinska organizacija) kot tudi z Bernsko konvencijo
(Pariška listina 1971) ter s Pariško konvencijo (Stockholmska
listina 1967).


IV. Znanstvena knjižna dela

Brez poseganja v oddelek V, in razen če v TUN ni dogovorjeno
drugače, pogodbenice ali udeleženci skupnih raziskav skupaj
objavijo rezultate takšnih raziskav. Ob upoštevanju predhodnega
splošnega pravila veljajo tudi naslednji postopki:

1. Če pogodbenica ali njene javne ustanove objavijo v znanstvenih
in tehničnih revijah, člankih, poročilih, knjigah, vključno z
nosilci slike in računalniško programsko opremo, gradivo, ki
izhaja iz skupnih raziskav v okviru tega sklepa, ima druga
pogodbenica pravico do svetovne, neizključujoče, nepreklicne,
brezplačne licence za prevajanje, razmnoževanje, prilagajanje,
oddajanje in javno distribucijo takšnih del.

2. Pogodbenice zagotovijo čim večjo distribucijo knjižnih del z
znanstveno vsebino, ki so rezultat skupnih raziskav iz tega
sklepa in ki jih objavijo neodvisni založniki.

3. V vseh izvodih avtorskega dela, namenjenega javni distribuciji
in pripravljenega skladno s temi določbami, sta navedena ime in
priimek avtorja oziroma avtorjev, razen če določen avtor izrecno
odkloni navedbo svojega imena. V vseh izvodih mora biti na vidnem
mestu tudi zahvala pogodbenicam za njihovo skupno podporo.


V. Nerazkrite informacije

A. Dokumentarna nerazkrita informacija

1. Vsaka pogodbenica, njene agencije ali njeni udeleženci, kar je
bolj primerno, čimprej, po možnosti v tehnološkem upravljalnem
načrtu, določijo informacije, za katere želijo, da ostanejo
nerazkrite, pri čemer med drugim upoštevajo naslednja merila:

a) zaupnost informacije, ki kot celota ali v natančni
konfiguraciji ali sestavi njenih delov ni splošno znana ali z
zakonitimi sredstvi prosto dostopna strokovnjakom z določenega
področja,

b) dejansko ali morebitno tržno vrednost informacije na podlagi
njene zaupnosti,

c) predhodno varstvo informacije, ki je bila v danih okoliščinah
predmet smiselnega ravnanja osebe, ki je bila zakonsko upravičena
do ohranjanja njene zaupnosti.

Pogodbenice, njihove agencije in njihovi udeleženci, kar je bolj
primerno, se lahko v določenih primerih dogovorijo, da se, razen
če ni drugače navedeno, delov ali celotne informacije, ki je bila
zagotovljena, izmenjana ali ustvarjena med skupnimi raziskavami,
ne sme razkriti.

2. Vsaka pogodbenica zagotovi, da bo sama in njeni udeleženci
jasno opredelili nerazkrite informacije, kar lahko na primer
storijo z ustreznimi oznakami ali omejevalnim napisom. To velja
tudi za kakršnokoli celovito ali delno razmnoževanje omenjenih
informacij.

Pogodbenica in udeleženec, ki prejemata nerazkrite informacije,
upoštevata njihov privilegiran status. Te omejitve samodejno
prenehajo, ko lastnik takšno informacijo razkrije kot javno
dobrino.

3. Nerazkrite informacije, poslane skladno s tem sklepom, država
prejemnica ali njena organizacija lahko osebam, ki delujejo v
okviru ali so zaposlene pri prejemnici ali organizaciji, ki je
pooblaščena za namene skupnih tekočih raziskav, širi pod pogojem,
da se tako širjene nerazkrite informacije obravnava skladno z
dogovorom o zaupnosti in se jih skladno z zgornjimi določbami kot
takšne tudi prepozna.

4. Na temelju predhodnega pisnega soglasja pogodbenice, ki
zagotovi nerazkrite informacije, lahko prejemnica širi takšne
nerazkrite informacije na širšem področju, kot to sicer dovoljuje
tretji odstavek. Pogodbenice sodelujejo pri pripravi postopkov za
zahtevek in prejem predhodnega pisnega soglasja za večje
širjenje, pri čemer pogodbenica takšno soglasje dodeli v obsegu,
ki ji ga dopuščajo notranje politike, predpisi in zakoni.

B. Nedokumentarna nerazkrita informacija

Nedokumentarne nerazkrite informacije ali druge zaupne
informacije, podane na seminarjih in drugih srečanjih,
pripravljene skladno s tem sklepom, oziroma informacije, ki
izhajajo iz dodelitve osebja, uporabe tehničnih zmogljivosti ali
skupnih projektov, obravnavajo pogodbenice ali njihovi udeleženci
skladno z načeli, ki so za dokumentarno informacijo opredeljeni v
tem sklepu. To velja seveda le pod pogojem, da je bil prejemnik
takšnih nerazkritih ali drugih zaupnih ali privilegiranih
informacij seznanjen z zaupnim značajem informacije v času, ko mu
je bila sporočena.

C. Nadzor

Vsaka pogodbenica si prizadeva zagotoviti nadzor nad nerazkritimi
informacijami, ki jih prejme skladno z odločbo, kot je navedeno v
tej prilogi. Če ena od pogodbenic spozna oziroma je upravičeno
pričakovati, da ne bo mogla izpolniti določb o neširjenju
informacij iz oddelkov A in B, o tem nemudoma obvesti drugo
pogodbenico. Pogodbenice se nato posvetujejo o ustreznih ukrepih.


                             DODATEK

Značilne postavke tehnološkega upravljalnega načrta (TUN)

TUN je poseben dogovor, ki ga udeleženci sklenejo zaradi
izvajanja skupnih raziskav ter v zvezi z njihovimi pravicami in
obveznostmi.

Glede intelektualne lastnine TUN med drugim obravnava lastništvo,
varstvo, pravice uporabnika v raziskovalne in razvojne namene,
uporabo in širjenje, vključno z dogovori o skupni objavi, pravice
in dolžnosti gostujočih raziskovalcev ter postopke za poravnavo
sporov. TUN lahko obravnava tudi zunanje in interne informacije,
dodelitev licenc ter dokumente.

                                                    Priloga III

             PRAVILA, KI UREJAJO FINANČNI PRISPEVEK
             SLOVENIJE IZ PETEGA ODSTAVKA PRILOGE I

1. Komisija Evropskih skupnosti v vsakem proračunskem letu
čimprej in najpozneje 1. septembra obvesti Slovenijo - in
pododbor iz četrtega odstavka Priloge I o tem obvestilu - ob
priložitvi ustreznega osnovnega gradiva, o naslednjem:

- zneskih namenskih sredstev v izkazu odhodkov prvega osnutka
proračuna Evropskih skupnosti za Peti okvirni program in Peti
okvirni program Euratom,

- ocenjenem znesku prispevkov na podlagi prvega osnutka proračuna
za udeležbo Slovenije v Petem okvirnem programu in Petem okvirnem
programu Euratom.

Vendar pa, da bi olajšale notranje proračunske postopke, službe
Komisije vsako leto zagotovijo ustrezne orientacijske vrednosti
najpozneje do 30. maja.

Ob dokončnem sprejetju splošnega proračuna Komisija Sloveniji
sporoči omenjene zneske iz izkaza odhodkov proračuna iz prvega
pododstavka, ki se nanašajo na njeno udeležbo.

2. Komisija za vsako proračunsko leto najpozneje 1. januarja in
15. junija izda Sloveniji poziv za vplačilo sredstev, ki
ustrezajo njenemu prispevku po tem sklepu. Ti pozivi za vplačilo
denarnih sredstev predvidevajo plačilo:

- šestih dvanajstin prispevka Slovenije najpozneje do 20.
januarja in

- šestih dvanajstin njenega prispevka najpozneje do 15. julija.

Vendar pa je šest dvanajstin, ki jih je treba plačati najpozneje
do 20. januarja, izračunanih na podlagi zneska, določenega v
izkazu prihodkov prvega osnutka proračuna; izravnava tako
plačanega zneska se izvede pri plačilu šestih dvanajstin, ki jih
je treba poravnati najpozneje do 15. julija.

V prvem letu izvajanja tega sklepa Komisija izda prvi poziv za
vplačilo sredstev v 30 dneh od začetka njegove veljavnosti. Če je
poziv izdan po 15. juniju, predvideva plačilo dvanajstih
dvanajstin prispevka Slovenije v 30 dneh, prispevek pa je
izračunan na podlagi zneska, navedenega v izkazu prihodkov
proračuna.

Prispevek Slovenije je izražen in plačan v evrih.

Slovenija plača svoj prispevek po tem sklepu v skladu z roki,
navedenimi v tem odstavku. Za kakršnokoli zamudo pri plačilu,
plača obresti v evrih po mesečni medbančni obrestni meri (IBOR -
Interbank offered rate), kot jo navaja združenje Swap Dealers'
Association na Reuterjevi strani ISDA. Za vsak dodatni mesec
zamude se ta obrestna mera poveča za 1,5 odstotka. Zvišana
obrestna mera velja za celotno obdobje zamude. Plačilo obresti je
nujno le v primerih, ko nakazilo prispevka kasni za več kot 30
dni glede na plačilne roke, navedene v tem odstavku.

Potne stroške slovenskih predstavnikov in strokovnjakov, ki
nastanejo zaradi njihovega sodelovanja v delu skupin in teles,
navedenih v šestem in osmem odstavku Priloge I in v odborih iz
osmega odstavka, ter tistih, ki sodelujejo v izvajanju Petega
okvirnega programa in Petega okvirnega programa Euratom, povrne
Komisija na enaki podlagi in v skladu s postopki, ki veljajo
sedaj za predstavnike in strokovnjake držav članic EU.

3. Finančni prispevek Slovenije za Peti okvirni program in za
Peti okvirni program Euratom v skladu s petim odstavkom Priloge I
se za posamezno proračunsko leto običajno ne spreminja.

Komisija v času zaprtja računov za posamezno proračunsko leto (n)
v okviru odprtja računa prihodkov in odhodkov opravi izravnavo
računov glede na udeležbo Slovenije, pri čemer upošteva
spremembe, do katerih je prišlo v posameznem proračunskem letu
zaradi preknjižb, stornacij, prenosov, razveljavitve obveznosti
ali pa zaradi dopolnitve ali rebalansa proračuna. Ta izravnava se
izvede v času drugega plačila za to leto n+1. Nadaljnje izravnave
se opravijo vsako leto vse do julija 2006.

Plačilo Slovenije je vknjiženo v dobro programov Skupnosti kot
proračunski prejemek, uvrščen v ustrezno postavko izkaza
prihodkov splošnega proračuna Evropske unije.

Finančni predpisi, ki veljajo za splošni proračun Evropske unije,
veljajo tudi za upravljanje dodeljenih sredstev.

4. V vsakem proračunskem letu (n+1) se najpozneje 31. maja
pripravi izkaz dodeljenih sredstev za Peti okvirni program in za
Peti okvirni program Euratom za preteklo proračunsko leto (n) in
se ga posreduje Sloveniji v informacijo, skladno s formatom
računa prihodkov in odhodkov Komisije.