Uradni list

Številka 63
Uradni list RS, št. 63/1999 z dne 6. 8. 1999
Uradni list

Uradni list RS, št. 63/1999 z dne 6. 8. 1999

Kazalo

3080. Odlok o lokacijskem načrtu poteka ceste Osilnica – Kočevska Reka, odsek Dragarji – Zg. Čačič, stran 8221.

Na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št.18/84, 37/85 in 29/86 ter Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97) in 22. člena statuta Občine Osilnica (Uradni list RS, št. 25/95, 35/95 in 8/99) je Občinski svet občine Osilnica na 4. redni seji dne 12. 6. 1999 sprejel
O D L O K
o lokacijskem načrtu poteka ceste Osilnica – Kočevska Reka, odsek Dragarji – Zg. Čačič
I. SPLOŠNA DOLOČBA
1. člen
S tem odlokom se ob upoštevanju sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Kočevje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in družbenega plana Občine Kočevje za obdobje od leta 1986 do leta 1990, za območje Občine Osilnica – dopolnitev 1996 (Uradni list RS, št, 59/97 in .../99) sprejme lokacijski načrt poteka ceste Osilnica – Kočevska Reka, odsek Dragarji – Zg. Čačič (v nadaljnjem besedilu: lokacijski načrt).
Lokacijski načrt je v novembru 1998 izdelal TOPOS, d.o.o., Dolenjske Toplice pod št. LN-51/98. Vsebuje tekstualni del in grafične prikaze, ki se nanašajo na območje obravnavanega cestnega odseka, na lego, potek, zmogljivost in velikost ter oblikovanje objektov, naprav in ureditev.
II. OBSEG UREDITVENEGA OBMOČJA
2. člen
V ureditveno območje lokacijskega načrta so vključene naslednje parcele oziroma deli parcel:
– v območje izključne rabe parc.št.: 2215/12, 2215/11, 2215/4, 2215/3, 2215/6, 2221, 2222, 2215/5, 2228, 2227, 2232/1, 2232/2, 3542, 2214/1, 2231, 2183, 2186, 2185, 2184, 2182, 2181, 2169, 2174, 2170, 2168, 2167, 2233, 3545, 2518, stp. 127, 2535/1, 2534, 2536, 2537, 2564, 2563, stp. 122, 3546, 2555, 2556, 2557, stp. 120, 2562, 2569, 2566, stp. 121, 2565, 2564, 2557, stp. 120, 2562, 2569, 2566, stp. 121, 2565, 2564, stp. 123 vse k.o. Osilnica;
– v območje omejene rabe parc.št.: 2215/12, 2215/11, 2215/4, 2215/3, 2215/6, 2221, 2222, 2215/5, 2228, 2227, 2226, 2232/2, 2232/1, 2214/1, 3542, 2231, 2206, 2188, 2187, 2186, 2185, 2184, 2181, 2183, 2182, 2175, 2174, 2170, 2169, 2168, 2167, 3545, 2233, 2518, 2524, 2534, 2532, 2533, 2536, 2537, 2564, stp.125/2, 2563, stp.122, stp.123, 3546, 2566, 2565, stp.121, 2569, stp.119, 2562, stp.120, 2557, 2556, 2555, 2531, stp.127, 2535/1 iste k.o.
Del prestavljenega tt zračnega voda poteka izven območja lokacijskega načrta preko zemljišč s parc.št. 2206, 2214/1 in 2231 k.o. Osilnica.
Za začasno odlaganje odvečnega materiala so predvidene štiri deponije, na zemljiščih s parc. št.: (1) 762, 763, 764, 766, 768, 769, 922 in 924/1; (2) 712, 713, 717, 718/2 in 932/1; (3) 1078/3 in 1080/1; (4) 1080/73, 1080/74, 1080/75, 1080/76, 1080/77 in 1080/78, vse k.o. Borovec.
Območje urejanja s tem lokacijskim načrtom obsega cca 12,73 ha površin, od tega je cca 7,68 ha površin izključne rabe (cestno telo).
III. FUNKCIJA OBMOČJA S PROMETNO-TEHNIČNIMI POGOJI UREJANJA
3. člen
Funkcija območja:
Območje lokacijskega načrta iz 2. člena tega odloka je namenjeno gradnji ceste Osilnica-Kočevska Reka na odseku Dragarji –Zg. Čačič v dolžini 4.963 km in vključuje:
(1) cestno telo z vsemi spremljajočimi objekti in ureditvami (vkopi in nasipi, opornimi zidovi, deviacijami poti, priključkom na regionalno cesto R 391, odsek Borovec-Dragarji in priključkom za naselje Sp. Čačič, objekti za prečiščenje meteornih vod, počivališčem, prestavitvijo tt zračnega voda) – območje izključne rabe;
(2) ureditve obcestnega prostora vključno z rekultivacijo zemljišč in vzpostavitvijo novega gozdnega roba – območje omejene rabe.
4. člen
Cesta:
Trasa novega cestnega odseka Dragarji – Zg. Čačič se v km 0,00 začne z rekonstrukcijo obstoječe gozdne ceste vse do km 0,565, kjer se oblikuje T križišče z deviacijo gozdne ceste. Deviacija gozdne ceste se izvede v makadamu, v dolžini 80 m. Ostali del cestnega odseka predstavlja novogradnjo in poteka pretežno po gozdnih površinah. Pod vrhom Borovske gore se preko treh serpentin spusti do Bezgarske planine, prečka planoto po naravnem grebenu in se nadaljuje po gozdu. Nad Strmo rebrijo, v km 1,925, se na desni strani ceste zgradi počivališče. Cesta nato preko petnajstih serpentin premaga pobočje Strme rebri in se po blagem pobočju pod Glavico spusti proti naselju Zg. Čačič, kjer se priključi na obstoječo cesto. V območju priključitve se v km 4,910 poruši stara nenaseljena stanovanjska hiša (zgrajena na zemljišču parc.št. stp. 122 k.o. Osilnica) in uredi priključek za naselje Sp. Čačič.
Glede na pričakovan prometni volumen (zadržanje oziroma vračanje prebivalcev v teh kraje, možnosti razvoja stacionarnega in tranzitnega turizma) je cesta uvrščena v IV. – V. prometni razred.
Največji vzdolžni sklon trase je 13,5%, v območju serpentin pa znaša 5%. Najmanjši horizontalni radij je 30 m. V območju serpentin je najmanjši horizontalni radij glavnega krožnega loka 10, priključnega krožnega loka pa 30 m.
Vertikalni in horizontalni elementi cestnega odseka so načrtovani za računsko hitrost 40 km/h.
Projektirani normalni prečni profil ceste zanaša 7,0 m, to je širina cestišča 2x 2,50 m z obojestransko utrjenima bankinama po 0,75 m in asfaltno muldo širine 0,50 m.
Pri prečnem profilu se upošteva minimalni prečni nagib v premi 2,5%, maksimalni pa 7,0%. Razširitve prečnega profila se izvedejo skladno s točko 7.3. pravilnika o temeljnih pogojih, ki jih mora izpolnjevati javne ceste in njihovi elementi zunaj naselja s stališča prometne varnosti (Uradni list SFRJ, št. 35/81).
IV. POGOJI ZA URBANISTIČNO, ARHITEKTONSKO IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE
5. člen
Odbojna ograja ceste:
Vse odbojne ograje na cesti so v leseni izvedbi z jekleno ojačitvijo in ne presegajo višine 0,80 m.
6. člen
Počivališče:
Jasa nad Strmo rebrijo, desno od ceste, se izkoristi za počivališče. Uredi se kot parkirni prostor za največ pet osebnih vozil in en avtobus, v ostalem delu pa kot prostor za počitek. Pri namestitvi klopi za sedenje, košev za smeti, informativne table in eventualnih drugih ureditev se naj čimbolj ohranja naravni relief in obstoječo vegetacijo. Nove zasaditve naj upoštevajo avtohtone drevesne in grmovne vrste in značilen (obstoječ) vzorec zasaditve.
7. člen
Posegi v obcestni prostor:
Pri izdelavi projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja in za izvedbo (PGD in PZI) je treba izdelati podrobnejše krajinske rešitve oblikovanja reliefa, posebnih ureditev in zasaditve. Detajlno reliefno oblikovanje in zasaditveni načrti morajo biti v skladu z izhodišči lokacijskega načrta in morajo upoštevati krajinske značilnosti prostora.
Pri projektantskem nadzoru na terenu naj se zagotovi tudi sodelovanje krajinskega arhitekta.
8. člen
Oblikovanje reliefa:
Reliefno oblikovanje nasipov in usekov naj se izvede v skladu z obstoječo morfologijo terena, tako da se vkopne in nasipne brežine speljejo v raščeni teren z zaokrožitvami. Porušene cone ob gradnji je treba takoj zaščiti s sidrano mrežo in izvesti biološko-inženirske ukrepe. Na stabilnejših delih naj znašajo nagibi vkopnih brežin od 3:1 do 1:1, na preostalih delih trase pa 2:3, kar omogoča vegetacijsko utrjevanje tal. Brežine naj ne bodo povsem poravnane in geometrijsko pravilne ter izvedene v popolnoma enakem naklonu, pač pa naj se prilagajajo okoliškemu terenu. Kjer ni možno oblikovanje brežin v ustreznih naklonih, se naj izvedejo oporni oziroma podporni zidovi v naravnem kamnu (kamnite zložbe) ali pa v betonu in z oblogo iz naravnega kamna. Pri naklonu brežine 1:1 se izvede roliranje nasipa. Pri izvedbi zidov se naj uporabi material, izkopan na trasi.
Strmejše brežine vkopov in nasipov se zaščiti s sidrano mrežo in senenim nastiljem, položnejše se humusira in zatravi.
9. člen
Objekti:
Oporni oziroma podporni zidovi ter kamnite zložbe in rolirani nasipi so skladno s pogoji za oblikovanje iz prejšnjega člena predvideni v naslednjih stacionažah: od km 0.041 do 0.072 – kamnita zložba; od km 0.072 do 0.90 in od km 0.140 do 0.183 – roliranje nasipa; od km 0.190 do 0.212 – kamnita zložba; od km 0.212 do 0.270 – roliranje nasipa; od km 0.374 do 0.392- AB oporni zid; od km 0.770 do 0.811 – roliranje nasipa;
od km 1.210 do 1.230, od km 1.457 do 1.491 in od km 2.016 do 2.058- AB podporni zid; od km 2.611 do 2.650 – AB oporni zid; od km 2.690 do 2.715 – kamnita zložba; od km 2.980 do 3.012, od km 3.080 do 3.137, od km 3.152 do 3.311, od km 3.381 do 3.397, od km 3.453 do 3.498, od km 3.536 do 3.576, od km 3.613 do 3.695, od km 3. 635 do 3.674, od km 3. 692 do 3.720, od km 3. 740 do 3.813- AB oporni zid; od km 3.825 do 3.955, od km 3.901 do 4.015 in od km 4.031 do 4.136 – AB podporni zid; od km 3.973 do 3.993 – roliranje nasipa; od km 4.080 do 4.162- AB oporni zid; od km 4.174 do 4.270, od km 4.360 do 4.377 in od km 4.397 do 4.454 – AB podporni zid; od km 4.442 do 4.456 – AB oporni zid; od km 4.454 do 4.555- kamnita zložba; od km 4.555 do 4.592 - AB podporni zid; od km 4.595 do 4.792- AB oporni zid; od km 4.636 do 4.652- roliranje nasipa; od km 4.719 do 4.731- AB podporni zid in od km 4.880 do 4.950 ter od km 4.925 do 4.940 – AB oporni zid.
10. člen
Jame:
Možne pojave kavern, kraških jam in brezen pri odpiranju trase je treba začasno zavarovati in obvestiti pristojno strokovno službo, ki bo podala ustrezno tehnično rešitev.
11. člen
Zasaditve in oblikovanje gozdnega roba:
Brežine vkopov in nasipov se vegetacijsko utrdijo. Zasaditve je treba izvajati v skladu z značilnostmi krajinskega vzorca, tako da se na stikih trase z gozdom ponovno vzpostavi gozdni rob z uporabo avtohtonih drevesnih in grmovnih vrst. Pri zasaditvah se naj upoštevajo načela optičnega vodenja in preglednost ceste.
Vegetacija se lahko odstrani le tam, kjer bo to res nujno potrebno zaradi izvedbe trase in organizacije gradbišča.
12. člen
Ureditev pešpoti:
Po izgradnji ceste se naj na poteku od Zg. Čačiča do počivališča na Lazih predvidi izpeljava pešpoti. Predvidoma bo potekala v koridorju ob cesti, zaradi različno razgibanega in strmega terena pa na nekaterih delih tudi izven območja urejanja (tudi območja omejene rabe). Potek pešpoti ni predmet tega lokacijskega načrta; zanjo se izdela posebna, ustrezna dokumentacija.
V. UKREPI ZA KOMUNALNO UREJANJE OBMOČJA
13. člen
Odvajanje vode s cestišča:
Meteorne vode s cestišča se v območju apnencev spelje po asfaltni muldi, v območju dolomitne osnove pa se na naj pod asfaltno muldo izvede tudi vzdolžna drenaža, na mestih globokih hudourniških grap pa tudi prečna drenaža. Vse vode se zbira v ustrezno dimenzionirano kanalizacijo in vodi do objektov za prečiščevanje (lovilce olj). Prečiščena voda nato izteče v teren preko kamnitih drč.
14. člen
Tangence komunalnih naprav:
Zračni vod tt linije se na tangiranih odsekih prestavi na traso, opredeljeno v grafičnem delu lokacijskega načrta.
15. člen
Ravnanje s komunalnimi odpadki:
Na počivališču se postavijo koši za smeti ter zabojnik. Zagotovljen mora biti najmanj enkrat tedenski odvoz na komunalno deponijo.
VI. OKOLJEVARSTVENI IN DRUGI POGOJI
16. člen
Varovanje vodnih virov:
Za varovanje vodnih virov se meteorne vode s cestišča vodijo po meteorni kanalizaciji v objekte in naprave za prečiščevanje vode, pogojevane v 13. členu tega odloka in lokacijsko prikazane v grafičnih prikazih. Izpust prečiščenih vod se lahko izvede v teren.
V času gradnje mora investitor zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizirati gradbišče tako, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi. V primeru nezgode je treba zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev.
Prevoz nevarnih snovi je na zgrajenem odseku ceste prepovedan. V izjemnih primerih mora naročnik zagotoviti prevoz na način, ki bo preprečil eventualno izlitje nevarnih snovi in zanj predhodno pridobiti dovoljenje pristojnih strokovnih oziroma upravnih služb.
17. člen
Gozdnogospodarske ureditve in varovanje gozdov:
Gradnja na gozdnih območjih (gozdu in gozdnem prostoru) mora čim manj posegati v prostor izven samega cestnega telesa (minimalna sečnja zaradi gradbenih dovozov in gradnje objektov). Za eventualne posege izven območja lokacijskega načrta je potrebno predhodno pridobiti soglasje Zavoda za gozdove Slovenije.
Pred pričetkom gradnje oziroma pripravljalnih del, ko je trasa ceste že označena na terenu, mora gozdar pred izvajanjem sečnje označiti drevesa za posek. Sečnjo lesa na trasi morajo izvajati izvajalci, ki izpolnjujejo pogoje iz pravilnika o minimalnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci del v gozdovih (Uradni list RS, št. 35/94).
V času gradnje mora biti preprečeno vsako nepotrebno zasipavanje in odstranjevanje podrasti. Zaradi gradnje prizadeti, novo nastali gozdni rob mora biti po končanih delih saniran skladno s pogoji 8. in 11. člena tega odloka.
18. člen
Zagotavljanje potresne varnosti:
Pri načrtovanju ceste in ostalih ureditev je potrebno upoštevati določila odredbe o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih objektov v potresnih območjih (Uradni list SRS št. 18/63) za območje seizmične intenzitete VI. stopnje lestvice Mercalli-Cancan-Seiberg.
19. člen
Viški nasipnega materiala:
Kamniti material iz vkopov, ki je primeren za gradnjo nasipov, kamnitih zidov, izravnave spodnjega ustroja zasipa kaštnih zložb, tlakovanje vodnih drč ter oblaganje betonskih zidov, se naj uporabi pri gradnji tega cestnega odseka, odvišni pa na odseku rekonstrukcije ceste Osilnica – Zg. Čačič. Novogradnja in rekonstrukcija cestnih odsekov se naj zato časovno uskladita.
Odvišni material (drobljeni) se naj deponira na začasnih deponijah, ki so s tem lokacijskim načrtom predvidene ob cesti Ravne-Dragarji. Material se uporabi za vzdrževanje gozdnih cest.
VII. ETAPNOST GRADNJE
20. člen
Gradnja po tem lokacijskem načrtu je predvidena v dveh etapah:
– 1. etapa gradnje se začne v naselju Zg. Čačič z ureditvijo ceste skozi naselje in se nato nadaljuje frontalno po gozdni cesti v pobočju Strme rebri. Gradnja se zaključi nad Strmo rebrijo.
– 2. etapa se nadaljuje proti priključitvi trase na gozdno cesto. V tej fazi se zaključi tudi finalni sloj 1. etape ter vsa zaključna dela v drugi etapi, vključno z izvedbo meteorne kanalizacije, počivališča ter ureditvijo okolice ob trasi in sanacijo gozdnega roba.
Dovoljena je tudi drugačna zaporednost gradnje, glede na možnosti zagotovitve finančnih sredstev in organizacijo gradbišča.
Zaradi usklajevanja gradnje na odsekih izven območja lokacijskega načrta in s tem povezane etapnosti naj se način, tehnologija in etapnost gradnje natančneje definira v tehnološkem projektu, ki bo sestavni del projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja in za izvedbo (PGD in PZI).
VIII. OBVEZNOSTI INVESTITORJA, IZVAJALCEV IN UPRAVLJALCA CESTE
21. člen
Investitor in izvajalci morajo pri gradnji ceste:
– vse poti in ceste, ki bodo zaradi gradnje te ceste ali uporabe pri gradnji kakorkoli poškodovane, sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje;
– zagotoviti ukrepe na obstoječem cestnem odseku v Zgornjem Čačiču ter na gozdni povezavi Dragarji – Borovska gora v takem obsegu, da se prometna varnost zaradi graditve te ceste ne bo poslabšala;
– urediti in protiprašno zaščititi pred pričetkom izgradnje vse lokalne ceste in javne poti, ki se bodo uporabljale kot pot na gradbišče;
– pri gradnji uporabiti ustrezno tehnologijo, ki bo preprečila morebitne erozijske procese;
– pred posekom drevja na bodoči trasi obvestiti Zavod za gozdove Slovenije, OE Kočevje zaradi označitve drevja;
– promet v času gradnje organizirati tako, da bo možen dostop na zaledne pašniške in gozdne površine;
– v skladu z veljavnimi predpisi odpraviti v najkrajšem možnem času prekomerne negativne posledice, ki bi nastale zaradi graditve ali obratovanja ceste.
22. člen
Upravljalec ceste mora za spremljanje vplivov nove ceste na okolje v času gradnje in obratovanja zagotoviti izvajanje monitoringa in sicer:
1. v prvih dveh letih po izgradnji ceste s terenskimi ogledi po močnejših padavinah ali po daljšem obdobju padavin spremljati morebitne premike zemljin, rušenje reliefa in vse ostale dejavnike, ki bi kazali na to, da teren ni ustrezno stabiliziran ali da zidovi in nasipi niso stabilizirani. Če se pojavi erozija, je potrebno zagotoviti ustrezne sanacijske ukrepe ter nato nove rešitve in ukrepe;
2. meritve hrupa v času intenzivne gradnje, prve meritve v času njenega poskusnega obratovanja ter meritve hrupa vsaj enkrat vsako peto koledarsko leto po začetku obratovanja ceste. Monitoring hrupa mora obsegati meritve ravni hrupa v stanovanjskem okolju, preverjanje prometnega režima in uspešnosti morebitnih omilitvenih ukrepov.
3. v času intenzivne gradnje na merilnem mestu na območju zaselka Zgornji Čačič meritve onesnaženosti zraka (prašnih usedlin).
4. v času gradnje preverjati tehnične brezhibnosti vozil in gradbene mehanizacije ter izvajati nadzor nad uporabo goriv ter motornih in strojnih olj, gradbenih in izolacijskih materialov ter nadzor in ukrepanje ob emisijah prahu z gradbenih površin; le-to mora biti časovno in vsebinsko usklajeno s programom gradbenih del.
5. v prvih dveh letih po izgradnji ceste opazovati favno in prosto živeče divje živali. Če bodo ugotovljene pomanjkljivosti, ki bi onemogočale obstoj in normalen razvoj vrst in združbe, je treba izvesti ustrezne sanacijske ukrepe.
6. tri leta po izgradnji ceste spremljati razvoj zarasti na brežinah in v preostalem obcestnem prostoru in po potrebi izvesti nadomestno zasaditev in setev enkrat letno /v času od aprila do oktobra/.
Meritve lahko izvajajo le za to pooblaščene institucije.
IX. TOLERANCE
23. člen
Pri realizaciji lokacijskega načrta so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjih podrobnejših analizah geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovnega, prometno-tehničnega ali okoljevarstvenega vidika. Pri tem se prostorski in okoljski pogoji ne smejo poslabšati.
Odstopanja od dolžine objektov na trasi (opornih oziroma podpornih zidov, kamnitih zložb in roliranih nasipov) so dovoljene v dolžini, ki jo pogojujejo terenske razmere. Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi pa morajo soglašati tudi organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo.
X. NADZOR
24. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor, enota Kočevje.
XI. KONČNE DOLOČBE
25. člen
Z dnem veljavnosti tega odloka prenehajo na prostoru, ki ga obravnava ta lokacijski načrt, veljati določbe odloka o prostorskih ureditvenih pogojih na območju Občine Osilnica (Uradni list RS, št. 59/97).
26. člen
Lokacijski načrt je stalno na vpogled v prostorih občinske uprave Občine Osilnica.
27. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.
Št. 001-254/99
Osilnica, dne 12. junija 1999.
Župan
Občine Osilnica
Anton Kovač l. r.

AAA Zlata odličnost