Uradni list

Številka 60
Uradni list RS, št. 60/1999 z dne 29. 7. 1999
Uradni list

Uradni list RS, št. 60/1999 z dne 29. 7. 1999

Kazalo

2907. Odločba o razveljavitvi odredbe o povračilih pri izkoriščanju in rabi naravnih dobrin v Občini Šentjur pri Celju, stran 7787.

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem na pobudo Franca Škoberneta, s.p. Jimmy, iz Šentjurja pri Celju, na seji dne 8. julija 1999
o d l o č i l o:
Odredba o povračilih pri izkoriščanju in rabi naravnih dobrin v Občini Šentjur pri Celju (Uradni list RS, št. 4/98) se razveljavi.
O b r a z l o ž i t e v
A)
1. Pobudnik izpodbija odredbo o povračilih pri izkoriščanju in rabi naravnih dobrin v Občini Šentjur pri Celju (v nadaljevanju: odredba), ker naj bi bila v nasprotju z 80. členom zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93, 44/95 – Odl. US in 1/96 – v nadaljevanju: ZVO). Z izpodbijano odredbo je predpisano plačevanje povračila za obremenjevanje okolja pri izkoriščanju in rabi gramoza in kamnitih agregatov. Uvedba navedenega povračila je po mnenju pobudnika v nasprotju z 80. členom ZVO, kjer je določeno, da povračilo predpiše lastnik naravne dobrine (država ali lokalna skupnost), saj so mineralne surovine (kamor spada tudi gramoz), po 17. in 111. členu ZVO lastnina države. Povračilo za izkoriščanje gramoza bi torej lahko predpisala le država, zato pobudnik predlaga, naj ustavno sodišče izpodbijano odredbo kot nezakonito odpravi. Pobudnik opozarja, da gre pri izpodbijani odredbi tudi za kršitev načela enakosti pred zakonom (14. člen ustave), saj so uporabniki mineralnih surovin, kjer so občine predpisale takšna povračila, v neenakem položaju v primerjavi z uporabniki v tistih občinah, ki takših povračil niso predpisale.
2. Pobudnik utemeljuje svoj pravni interes za vložitev pobude s tem, da predpisano povračilo posega v njegovo pravico uporabe oziroma izkoriščanja naravne dobrine in ogroža njegovo finančno poslovanje, saj mora plačevati obveznost, ki nima podlage v zakonu. Na podlagi izpodbijane odredbe je občinska uprava pobudniku že izdala račun za plačilo povračila.
3. Pobudnik predlaga naj ustavno sodišče do končne odločitve zadrži izvrševanje izpodbijane odredbe, pri tem pa ne navaja razlogov, ki naj bi opravičevali takšen predlog.
4. Ustavno sodišče je Občini Šentjur pri Celju poslalo pobudo v odgovor, vendar občina nanjo ni odgovorila.
B)
5. Ustava v 147. členu določa, da lokalne skupnosti predpisujejo davke in druge dajatve ob pogojih, ki jih določata ustava in zakon. Možnost predpisovanja povračila za izkoriščanje in rabo naravnih dobrin določa ZVO. Za predpisovanje navedenega povračila so v petem odstavku 10. člena in v 80. členu ZVO postavljena naslednja pravila:
– zaradi spodbujanja manjšega obremenjevanja okolja lahko lokalne skupnosti predpišejo povračila v skladu s tem in drugim zakonom;
– porabnik naravne dobrine, katere lastnik je država ali lokalna skupnost, plača za njeno izkoriščanje in rabo povračilo;
– osnova za plačilo povračila je vrsta in obseg izkoriščanja in rabe naravne dobrine;
– višino povračila, načine obračunavanja ter plačevanja in merila za znižanje in oprostitev plačevanja predpiše vlada;
– za naravne dobrine lokalnega pomena določi povračila lokalna skupnost.
6. Vprašanje pristojnosti za predpisovanje povračila za izkoriščanje in rabo naravnih dobrin je treba presojati glede na določbe drugega in petega odstavka 80. člena ZVO. V drugem odstavku navedenega člena je določeno, da se povračilo plačuje za naravne dobrine, katerih lastnik je država ali lokalna skupnost, v petem odstavku pa je določeno, da lokalna skupnost določi povračila za naravne dobrine lokalnega pomena. Ker bi lahko bile po ZVO naravne dobrine lokalnega pomena v nekaterih primerih tudi tiste, ki so v lasti države (drugi odstavek 2. člena ZVO), bi utegnil nastati dvom o tem, ali je za določitev pristojnosti za predpisovanje povračil odločilen kriterij lastništva naravnih dobrin ali kriterij njihovega lokalnega pomena. Čeprav v petem odstavku 80. člena ZVO ni natančno opredeljena podlaga za predpisovanje povračil s strani lokalne skupnosti (“naravne dobrine lokalnega pomena”), pa iz drugega odstavka navedenega člena in iz narave povračila jasno sledi, da lahko povračilo za izkoriščanje in rabo naravne dobrine določi le lastnik te naravne dobrine. V prvem odstavku 17. člena ZVO je izrecno določeno, da so mineralne surovine, kamor sodi po predpisih o rudarstvu tudi gramoz (3. člen zakona o rudarstvu, Uradni list SRS, št. 17/75 in 24/89 – ZRud) lastnina države, zato lahko povračilo za njegovo uporabo predpiše le država.
7. Pobudnik je predlagal odpravo izpodbijane odredbe. Po 45. členu zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS) ustavno sodišče odpravi protiustaven predpis, kadar ugotovi, da je potrebno odpraviti škodljive posledice, ki so nastale zaradi protiustavnosti ali nezakonitosti. V navedenem primeru bodo škodljive posledice pobudniku sicer nastale, vendar se je ustavno sodišče pri tehtanju razlogov za odločitev o morebitni odpravi teh posledic na eni strani in posledic, ki bi nastale občinskemu proračunu na drugi strani, odločilo, da bo izpodbijano odredbo le razveljavilo in ne odpravilo. Z morebitno odpravo bi po oceni ustavnega sodišča občini nastale škodljive posledice, ki bi bile hujše od posledic, ki so nastale pobudniku. Upoštevalo je tudi, da je pobudnik izkoriščal naravno dobrino v lasti države, torej v javni lasti, in da je občini plačeval tisto, kar bi moral plačevati državi. Čeprav mu je povračilo zaračunaval napačen titular, načelo pravičnosti in varovanje javnega interesa zahteva, naj javna sredstva ne bodo oškodovana (tudi) za nazaj.
8. Vprašanje občinskega predpisovanja povračil za izkoriščanje in rabo naravnih dobrin je ustavno sodišče obravnavalo že v več odločbah npr. v odločbi št. U-I- 217/95 z dne 3. 7. 1997 (Uradni list RS, št. 45/97 in Odl. US VI, 100), v odločbi št. U-I- 221/95 z dne 3. 7. 1997 (Uradni list RS, št. 45/97 in Odl. US VI, 99) in v odločbi št. U-I- 104/97 z dne 4. 12. 1997 (Uradni list RS, št. 83/97 in Odl. US VI, 163) ter v odločbi št. U-I-139/97 z dne 8. 7. 1999. Pri tem je o nekaterih temeljnih vprašanjih, ki se nanašajo na pristojnost za predpisovanje povračila in na vrsto ukrepa (razveljavitev oziroma odprava) zavzelo enaka oziroma podobna stališča, kot so prikazana v 6. in 7. točki obrazložitve te odločbe.
9. Ker je ustavno sodišče izpodbijano odredbo razveljavilo, je postalo odločanje o predlogu za začasno zadržanje njenega izvrševanja nepotrebno.
C)
10. Ustavno sodišče je to odločbo sprejelo na podlagi 45. člena ZUstS v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, dr. Miroslava Geč-Korošec, Milojka Modrijan, dr. Mirjam Škrk, dr. Lojze Ude in dr. Dragica Wedam-Lukić. Odločbo je sprejelo soglasno.
Št. U-I-68/99
Ljubljana, dne 8. julija 1999.
Predsednik
Franc Testen l. r.