Uradni list

Številka 60
Uradni list RS, št. 60/1999 z dne 29. 7. 1999
Uradni list

Uradni list RS, št. 60/1999 z dne 29. 7. 1999

Kazalo

2887. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o sprejemu prostorskih ureditvenih pogojev za plansko celoto V2 Trnovo - Tržaška cesta, stran 7724.

Na podlagi drugega odstavka 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, 43/89 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97) in 26. člena statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 32/95, 33/95, 71/97 in 13/98) je Mestni svet mestne občine Ljubljana na 6. seji dne 14. 6. 1999 sprejel
O D L O K
o spremembah in dopolnitvah odloka o sprejemu prostorskih ureditvenih pogojev za plansko celoto V2 Trnovo – Tržaška cesta
1. člen
V odloku o sprejemu prostorskih ureditvenih pogojev za plansko celoto V2 Trnovo – Tržaška cesta (Uradni list SRS, št. 6/88, 18/88 in Uradni list RS, št. 40/92, 5/93, 11/95, 40/97, 52/97 in 65/98) se 1. člen spremeni tako, da se na koncu stavka pika nadomesti z vejico in doda besedilo:
“spremembe in dopolnitve odloka o sprejemu prostorskih ureditvenih pogojev za plansko celoto V2 Trnovo – Tržaška cesta, ki jih je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod pod št. projekta 4398 v septembru 1994 in MOL Oddelek za urbanizem in okolje v marcu 1998.”
2. člen
V 2. členu se:
– pri besedilu prve alinee “VS 2/1 Krakovo (del)”, šeste alinee “VS 2/10 Ob Tržaški ulici (del)” in sedme alinee “VS 2/13 Bonifacija (del)” črta besedilo “(del)”;
– za alineo “VS 2/4-1 Langusova ulica” doda nova alinea, ki se glasi:
“VS 2/4-2 Langusova ulica”.
3. člen
V 3. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
“Za območja urejanja VS 2/1 Krakovo, VS 2/4-2 Langusova ulica, VS 2/10 Ob Tržaški cesti, VS 2/13 Bonifacija, VO 2/1-1 Bobenčkova ulica, VO 2/1-2 Bobenčkova ulica, VI 2/2 FAGG (del), VM 2/1 Ob Tržaški cesti (del) in VM 2/2 Slovenija avto se kot sestavni del odloka uporablja izsek iz dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986–2000 – karta PKN v M 1:5000 s prikazom obravnavanih ureditvenih območij (list 1) in regulacijske karte obravnavanih ureditvenih območij na topografskih načrtih v M 1:1000 (listi 2, 3, 4 in 5) in na katastrskih načrtih, ki jih je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod pod št. projekta 4398, v septembru 1994.”
4. člen
Za 43. členom se doda 43.a člen, ki se glasi:
“Za območja urejanja VS 2/1 Krakovo, VS 2/4-2 Langusova ulica, VS 2/10 Ob Tržaški cesti, VS 2/13 Bonifacija, VO 2/1-1 Bobenčkova ulica, VO 2/1-2 Bobenčkova ulica, VI 2/2 FAGG (del), VM 2/1 Ob Tržaški cesti (del) in VM 2/2 Slovenija avto veljajo dodatno še naslednje splošne določbe:
a) Vrste posegov v prostor
Dopustni so naslednji posegi:
– tekoča vzdrževalna dela na objektih in napravah,
– funkcionalne izboljšave (rekonstrukcije in adaptacije),
– urejanje in vzdrževanje odprtih površin (zelenice, otroška igrišča, pešpoti, ploščadi in druge),
– postavitev mikrourbane opreme,
– gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, prometa in zvez,
– vodnogospodarske ureditve,
– spremembe namembnosti obstoječih objektov z dejavnostmi v okviru osnovne namembnosti morfološke enote,
– rušenje objektov in druga dela v zvezi s pripravo stavbnih zemljišč.
Novogradnje, prizidave, nadzidave in spremembe namembnosti obstoječih objektov so dopustne pod pogojem, da so izpolnjene svetlobno-tehnične zahteve, da velikost zemljišča ustreza predpisanim normativnim zahtevam za novo dejavnost in da posegi v prostor nimajo negativnih vplivov na okolje.
b) Oblikovanje objektov in ostalih posegov v prostor
Pri posegih je treba upoštevati tudi regulacijska določila, prikazana v grafičnem delu (regulacijski karti) prostorskih ureditvenih pogojev:
Regulacijska določila so:
– regulacijska linija (RL) je meja predvidene površine v javni rabi;
– gradbena linija (GL) je črta, na katero morajo biti z enim robom postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti; dopustni so le manjši (7,50 cm) zamiki fasade (delov fasade) od gradbene linije;
– gradbena meja (GM) je meja, ki je novograjeni objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali so odmaknjeni od nje v notranjost.
Za pomembnejše in izpostavljene objekte ter za vse objekte ob Tržaški je zahtevana izdelava variantnih rešitev, ki morajo biti izdelane s strani različnih avtorjev. K variantnim rešitvam je treba pridobiti pozitivno stališče Oddelka za urbanizem in okolje Mestne občine Ljubljana. Namesto izdelave variantnih rešitev lahko investitor za pridobitev najustreznejše rešitve izvede tudi natečaj. Pri natečajih je obvezno zagotoviti sodelovanje Oddelka za urbanizem in okolje Mestne občine Ljubljana.
Pri projektiranju večstanovanjskih objektov je poleg splošnih urbanističnih normativov obvezno upoštevati še zelene površine za otroška igrišča.
c) Urejanje prometa
Pri novogradnjah ali spremembah namembnosti je treba na funkcionalnem zemljišču objektov zagotoviti potrebno število parkirnih mest, v skladu z veljavnimi normativi.
Pri večjih rekonstrukcijah posameznih območij je treba celovito preveriti zmogljivosti mirujočega prometa in zagotoviti zadostne površine za obstoječe in nove potrebe.
Prometno infrastrukturo je treba načrtovati za vse vrste prometa ter omogočiti dostop za motorično ovirane.
Za posege v 200 m varovalnem pasu železnice je treba upoštevati veljavne predpise s tega področja.
Znotraj območja Krakova, ki ga omejujejo Krakovski nasip, Gradaška ulica in Emonska cesta, je promet internega značaja. Dopustni so le dovozi za stanovalce, za oskrbo dejavnosti in za urgentni promet.
Prostor obrobja Tržaške ceste je treba obvezno ozeleniti z drevoredom, objekte ob njej pa oblikovati ustrezno mestni vpadnici.
d) Komunalno urejanje
Ogrevanje objektov je obvezno s priključitvijo na omrežje za oskrbo s plinom, razen za območja, kjer je možna priključitev na omrežje za oskrbo s toplotno energijo.
Lokacijske dokumentacije za posamezne objekte morajo vsebovati zbirnik komunalnih vodov.
Odvajanje odpadnih in padavinskih voda
Vse odpadne in padavinske vode s prometnih površin je treba odvajati v omrežje za odvajanje odpadnih in padavinskih voda, ki se navezuje na zbiralnik za odvajanje odpadnih in padavinskih voda.
Čiste padavinske vode s streh, zelenic in peščevih površin je treba speljati v ponikovalnice oziroma v najbližji odvodnik, padavinske vode z utrjenih površin, kjer se odvija motorni promet, pa preko maščobnikov v omrežje za odvajanje odpadnih in padavinskih voda.
Pri načrtovanju izrabe prostora je obvezno zagotoviti predpisane odmike objektov, drugih komunalnih napeljav in visoke zasaditve od obstoječih in predvidenih primarnih in sekundarnih vodov za odvajanje odpadnih in padavinskih voda.
V območju urejanja VS 2/1 Krakovo je treba zagotoviti mesto za zadrževalni bazen (velikosti 41 x 52 x 6,6 m3) na zbiralniku A6 po že izdelani dokumentaciji JP VO-KA (PN za IP št. proj. 2535/1).
Za dopolnilno gradnjo je treba omrežje za odvajanje odpadnih in padavinskih voda dopolniti po predhodni dokumentaciji, ki jo izdela JP VO-KA. Na mestih, kjer so dopolnilne gradnje predvidene na obstoječih javnih vodih za odvajanje odpadnih in padavinskih voda, bo potrebna prestavitev le-teh na stroške investitorja in po predhodni dokumentaciji.
V območju VS 2/13 Bonifacija je do izdelave tehnične dokumentacije na podlagi študije za zaščito proti poplavam “Urejanje voda na Ljubljanskem barju z upoštevanjem krajinskih in naravoslovnih kriterijev in pogojev – Mali graben” gradnja objektov možna pod pogoji, da posamezni investitorji v primeru poplav krijejo vse stroške.
Oskrba s pitno vodo
Pri načrtovanju izrabe prostora je treba obvezno zagotoviti predpisane odmike objektov, drugih komunalnih napeljav in visoke zasaditve od obstoječih in novopredvidenega primarnega in sekundarnega omrežja za oskrbo s pitno vodo.
Omrežje za oskrbo s pitno vodo je treba dopolniti oziroma nadomestiti s cevmi ustreznega profila, da bo možno priključevati nove potrošnike in da bo omrežje zadostilo zahtevam s področja požarne varnosti.
Obstoječe omrežje za oskrbo s pitno vodo s premeri, manjšimi od 100 mm, je potrebno postopno zamenjati s cevmi premera 100 mm.
Na odsekih, kjer obstoječa zasaditev z drevjem posega v varovalni pas omrežja za oskrbo s pitno vodo, jo je potrebno odstraniti.
Oskrba s plinom
Izgradnjo sekundarnega omrežja je treba dopolniti, da bo možna oskrba s plinom za obstoječe in predvidene porabnike.
Oskrba s toplotno energijo
V delu območja urejanja VS 2/1 Krakovo (ob Cojzovi cesti) ter na območjih urejanja VS 2/4-2 Langusova ulica in VI 2/2 FAGG del je možna priključitev na omrežje za oskrbo s toplotno energijo.
Urejanje javne razsvetljave
Vse javne površine je treba opremiti z javno razsvetljavo, ki bo ustrezala svetlobno-tehničnim standardom.
PTT omrežje
Zmogljivost TK omrežja zadošča le za obstoječe potrebe. Proste zmogljivosti so le na območju VS 2/2-4, na ostalih območjih je treba omrežje dopolniti.
e) Varstvo okolja
Posegi v prostor morajo povzročati čim manj motenj v okolju, ki pa ne smejo presegati s predpisi dopustnih meja. Pri vseh posegih je treba upoštevati normativne določbe glede zaščite okolja.
Pri ekološko zahtevnih posegih mora investitor pridobiti celostno oceno vplivov na okolje. Rezultati ocene so podlaga za odločitev o dopustnosti predvidenega posega v prostor.
Varstvo zraka
Pri posegih v prostor je treba preveriti možni vpliv na onesnaženje zraka in določiti pogoje oziroma ukrepe zavarovanja zraka pred onesnaženjem.
Varstvo pred hrupom
Zagotoviti je treba varstvo pred hrupom v skladu z uredbo o hrupu zaradi cestnega in železniškega prometa (Uradni list RS, št. 45/95) in uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95, 66/96).
Novogradnje in nove dejavnosti ne smejo presegati stopenj hrupa za III. stopnjo varstva pred hrupom, določeno z uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju.
Pri virih prekomernega hrupa je treba meriti nivo hrupa in izvesti ustrezno zaščito ali sanacijo z aktivno oziroma pasivno protihrupno zaščito.
Odstranjevanje odpadkov
Komunalne odpadke je treba zbirati v smetnjakih in redno odvažati na sanitarno deponijo.
Odjemna oziroma zbirna mesta morajo biti locirana na funkcionalnem zemljišču povzročitelja komunalnih odpadkov, prometno dostopna, locirana v objektu ali na utrjeni površini, zaščitena z nadstrešnico ter opremljena z vodo za občasno čiščenje in odtokom z lovilcem olj.
Posebni odpadki se morajo – do končne dispozicije na deponijo posebnih odpadkov – skladiščiti v območju proizvodnih obratov, v posebnih namensko zgrajenih skladiščih. Pri večjih objektih je treba zagotoviti možnost ločenega zbiranja odpadkov.
Varstvo pred požarom
Urgentne poti morajo biti urejene krožno in v skladu z veljavnimi predpisi s področja varstva pred požarom.
Protipožarni hidranti morajo biti v ustrezni medsebojni razdalji, postavljeni ob zunanji strani interventnih poti. Zagotovljena mora biti zadostna količina vode.
f) Varovanje naravne in kulturne dediščine
Objekte in posamična zemljišča, ki so evidentirani kot naravna in kulturna dediščina, je treba pred izvedbo gradbenih posegov popisati in dokumentirati za potrebe spomeniško varstvenega arhiva.
Na območjih, ki so razglašena za kulturni in zgodovinski ali naravni spomenik, so posegi dopustni v skladu z zakonskimi določili oziroma z določili razglasitvenega dokumenta.
Na objektih in območjih naravne in kulturne dediščine morajo posegi in oblikovanje zagotavljati ohranitev njihove izvirnosti, oblike in lastnosti ter omogočati redno vzdrževanje.
V največji možni meri je treba ohraniti obstoječe zelene površine in posamično ali skupinsko drevje, jih vzdrževati oziroma obnavljati (nadomestiti).
Naravna in kulturna dediščina je razdeljena po vrsti v:
– naravno dediščino (oznaka N),
– arheološko dediščino (oznaka A),
– umetnostnozgodovinsko in arhitekturno dediščino (oznaka U),
– etnološko dediščino (oznaka E) ter
– zgodovinsko in memorialno dediščino (oznaka Z).
Površine ob rekah in potokih se varujejo kot zelene površine in so javnega pomena.”
5. člen
44. člen se spremeni in dopolni tako, da se glasi:
“Območje urejanja VS 2/1 Krakovo
Morfološka enota 2C/1
Območje je redko ohranjeni primer srednjeveškega urbanizma in je urbanistično-arhitekturni spomenik, zato je poleg določil odloka o razglasitvi Krakova in Eipprove za kulturni in zgodovinski spomenik treba upoštevati naslednje:
Prepovedana je novogradnja, nadzidava in prizidava objektov. Dopustna so vzdrževalna dela, sanacije objektov ter nadomestne gradnje v okviru obstoječih objektov in v istih gabaritih.
Dopustne so spremembe namembnosti iz stanovanjskih v tiste namembnosti, ki so vezane na tradicionalne značilnosti območja in v tiste, ki naj poudarijo značaj območja (vrtnarstvo, drobna obrt, galerije, ateljeji...). Spremembe namembnosti v gostinske lokale, ki so vsebinsko in oblikovno vezani tudi na zgodovino območja, so dopustne ob Emonski poti in Vrtni poti. Odnos stanovanjske površine in ostalih površin, namenjenih drugim dejavnostim, naj ima v objektu razmerje 50 : 50 ali v korist stanovanjskih površin.
Promet v območju ni javnega značaja. Parkiranje je na lastnem funkcionalnem zemljišču. Dovoz je dopusten samo za stanovalce območja.
Morfološka enota 4A/1
Na objektih, ki so opredeljeni kot umetnostnozgodovinska in arhitekturna dediščina, so dopustni posegi, ki ne spreminjajo horizontalnih in vertikalnih gabaritov, ohranjajo oblikovne vrednote stavb, ureditve vrtov z ograjami in urbanistično zasnovo območja.
Pri objektu Mirje 4 se varuje tudi notranjost – zasnova objekta.
Pri ostalih objektih so znotraj obstoječih tlorisnih gabaritov oziroma do gradbene meje, kjer je določena, dopustne dozidave in funkcionalne dopolnitve do stopnje pozidanosti 0,4 in višine obstoječega objekta oziroma največ P+3, vendar po potrditvi idejne rešitve s strani oddelka za urbanizem in okolje Mestne občine Ljubljana.
Spremembe namembnosti so dopustne za tiste poslovne dejavnosti, ki ne povzročajo negativnih vplivov na okolje.
Morfološka enota 4C/1
Dopustna so vzdrževalna dela, sanacija in prenova območja v skladu z odlokom o razglasitvi območja za kulturni in zgodovinski spomenik, ter nadomestna gradnja v istih gabaritih.
Poleg stanovanjske namembnosti so dopustne specializirane trgovsko-gostinske dejavnosti in storitve v razmerju 50 : 50 na objekt, ki vsebinsko dopolnjujejo ponudbo tega dela mesta. Pogoj je, da ne potrebujejo dodatnih površinskih parkirnih površin, ki jih v območju ni možno zagotoviti. Osrednji del Kladezne pri Gradaški ulici se uredi kot javni trg brez parkirišč.
Na skladiščnem objektu Gradaška 20 so dopustna le vzdrževalna dela. Objekt po dejavnosti in obliki ni skladen z osnovnimi značilnostmi obravnavanega območja in je predviden za rekonstrukcijo ali nadomestitev s primernejšim, s stanovanjsko ali spremenjeno namembnostjo (družbena, kulturna dejavnost).
Morfološka enota 5C/1
Dopustna je dopolnilna gradnja prizidka k obstoječi stavbi Fakultete za arhitekturo na zahodni strani, ki bo namenjen dopolnilnim programom fakultete.
Prizidek ima lasten vhod v središčni osi stavb s Cojzove ceste in je predvidoma povezan z matično stavbo.
Severna fasada prizidka je v ulični gradbeni liniji obstoječe zazidave (matična stavba ter stavba Cojzova 8, ter vzhodni prizidek).
Dvoriščni odmiki od roba parcelne meje so tolikšni, da omogočajo dostop intervencijskih vozil. Odmik prizidka od obstoječe stavbe je 4 m.
Vertikalni gabarit prizidka se ravna po vertikalnem gabaritu obstoječega objekta. Prizidek naj tvori z obstoječim objektom oblikovno celoto. Pred izdelavo lokacijske dokumentacije investitor pripravi variantne urbanistično-arhitekturne rešitve.
Dopustna je prenova obstoječe stavbe Fakultete za arhitekturo v skladu z usmeritvami Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, pri čemer je potrebno ohraniti arhitekturno zasnovo in zunanji videz stavbe.
Potrebne parkirne površine je treba reševati v sklopu funkcionalne površine objektov ali v garaži prizidka.
Morfološka enota 9/1
Dopustna je obstoječa raba prostora, vzdrževanje arheoloških izkopanin in urejanje zunanjih površin.
Morfološka enota 9/2
Območje se ureja kot zeleni, obvodni pas Gradaščice.
Dopustni so posegi v zvezi s prometnimi in komunalnimi ureditvami ter z ureditvijo nabrežij Gradaščice in Ljubljanice kot zelene površine z drevoredom, ki poudarja potek vode.
Varovanje naravne in kulturne dediščine
odlok o razglasitvi Krakova in Eipprove ulice za kulturni in zgodovinski spomenik, Uradni list SRS, št. 42/86, zajema morfološke enote: 2C/1, 4C/1, 9/2.
V okviru odloka so razglašeni:
– arhitekturni in umetnostni spomenik (U):
– Krakovska ulica št. 27; baročna hiša z letnico 1762 na portalu ter z reliefno podobo Matere Božje iz poznega 16. oziroma zgodnjega 17. stoletja; 2C/1
– Krakovska ulica št. 21; enonadstropna predmestna hiša z ohranjenimi elementi iz konca 18. in začetka 19. stoletja, s kužnim znamenjem iz leta 1599 na zahodni fasadi; 2C/1
– zgodovinski spomenik (Z):
– Krakovska ulica št. 11; rojstna hiša slikarja Riharda Jakopiča, dom pomembnega Slovenca; 2C/1
– spomenik oblikovane narave (N):
– drevored kostanjev na Krakovskem nasipu; 9/2,
– Plečnikova ureditev nabrežja Ljubljanice in Gradaščice; 9/2.
Odlok o razglasitvi arheološkega kompleksa v ljubljanskih občinah za kulturni in zgodovinski spomenik, Uradni list RS, št. 46/90, s I. stopnjo varstvenega režima na območju urejanja varuje prostor med Barjansko cesto, Cojzovo cesto, Emonsko cesto in Mirjem (morfološki enoti 4A/1 del in 9/1).
Kot naravna in kulturna dediščina se varuje:
– umetnostno zgodovinska in arhitekturna dediščina oziroma spomenik oblikovane narave (U-N, morfološki enoti 4A/1 in 9/1) za objekte s pripadajočimi vrtovi:
– Barjanska cesta št. 3, 5, 7;
– Cojzova cesta št. 2, 4;
– Emonska cesta št. 8, 10, 12 in kapela;
– Mirje št. 1, 3 (dvoriščni objekt),7, 2, 4, 6.
– dendrološka naravna dediščina (N):
– tisa na vrtu hiše Emonska c. 27 (4C/1);
– lipa na vrtu, ob leseni vrtni uti (9/1).”
6. člen
Za 46. členom se doda 46.a člen, ki se glasi:
“Območje urejanja VS 2/4-2 Langusova ulica
Morfološki enoti 3B/1, 3B/2
Na obstoječih objektih v rezervatu za širitev Tržaške ceste so dopustna le vzdrževalna dela, adaptacije in spremembe namembnosti v okviru obstoječih gabaritov.
Novogradnje so dopustne v skladu z regulacijskimi določili (GL, GM).
Vertikalni gabarit objektov je P+4 v morfološki enoti 3B/2 in največ P+7 v morfološki enoti 3B/1 z dopustno višinsko toleranco ± 0,50 m. Pogoj za novogradnjo v delu kareja 3B/1 je rušitev objektov ob Tržaški cesti.
Zunanje površine se do širitve Tržaške ceste uredi kot zelenico ali parkirno površino.
Dovoz do objektov je treba urediti z južne strani.
Pred izdelavo lokacijske dokumentacije za novogradnje v morfološki enoti 3B/2 je treba izdelati variantne urbanistično-arhitektonske rešitve za celotno morfološko enoto.
Varovanje naravne in kulturne dediščine
A – območje se nahaja znotraj meja arheološkega spomenika
E – Tržaška cesta št. 11, 15, 17, 21 in 23.”
7. člen
49. člen se spremeni in dopolni tako, da se glasi:
“Območje urejanja VS 2/10 Ob Tržaški cesti
Morfološka enota 1C/1, 1C/2
Na objektih v rezervatu za širitev Tržaške ceste so dopustna le vzdrževalna dela.
V ostalih površinah so dopustne rekonstrukcije in adaptacije objektov v okviru obstoječih gabaritov. Dopolnilne gradnje so predvidene na lokacijah A, B in C v okviru gradbenih linij oziroma gradbenih mej na podlagi variantnih idejnih urbanistično-arhitektonskih rešitev zaključene celote.
Na lokaciji A je predviden stanovanjsko-poslovni objekt, ki mora biti oblikovan tako, da zagotovi cerkvi vlogo prostorske dominante oziroma da ne zapira vizure na cerkev z jugozahodne strani (s Tržaške ceste) ter da je od le-te oddaljen najmanj za višino novega objekta. Višinski gabarit objekta je P+2+M.
Lokacija se nahaja na obstoječem primarnem vodu za oskrbo s pitno vodo DN 300 mm. Njena izvedba je možna samo pod pogojem, da investitor prestavi vod za oskrbo s pitno vodo na svoje stroške po že izdelani projektni dokumentaciji. Za morebitno prestavitev je treba zagotoviti koridor v javnem zemljišču.
Na lokaciji B je dopustna nadomestna gradnja pritličnih vrstnih garaž z garažno-poslovnim objektom.
Prostor obrobja Tržaške ceste je treba ozeleniti z drevoredom.
Na območju pritličnih vrstnih garaž (lokacija B) je dopustna nadomestna gradnja garažno-poslovnega objekta. Vertikalni gabarit do P+2.
Na območju duplex garaž ob Jamovi ulici (lokacija C) je na vzhodni strani niza, pri zadnjih dveh objektih, dopustna sprememba namembnosti v poslovno dejavnost in nadzidava za eno etažo. Mirujoči promet je treba reševati v okviru funkcionalnega zemljišča navedenih objektov.
Pred izdelavo lokacijske dokumentacije mora investitor pridobiti variantne rešitve.
Morfološka enota 1C/3
Na obstoječih objektih v rezervatu Tržaške ceste so dopustna vzdrževalna dela, adaptacije in spremembe namembnosti v okviru obstoječih gabaritov.
Na ostalih površinah je dopustna gradnja novih objektov in nadomestnih objektov v okviru regulacijskih določil in znotraj gradbenih meja.
Dopustna je sprememba namembnosti, ki nima motečih vplivov na stanovanjsko okolje.
V severozahodnem delu (lokacija A) je predvidena stanovanjsko-poslovna namembnost objektov z javnim programom v pritličju (za objekte ob Tržaški) in poslovnimi prostori ter stanovanji v nadstropjih.
Zazidava mora biti strnjena, tako da bo oblikovala obrobje Tržaške ceste.
Ob novejši stanovanjski zazidavi, ki ima poševno zasnovo glede na smer Tržaške ceste, so predvideni objekti s poslovnim programom (lokacije B, C in D).
Ob Vrhovnikovi ulici (lokacija E) je dopustna gradnja večstanovanjskega objekta (vila-blok), objekta z garažami in storitvenimi dejavnostmi. Objekt naj predstavlja oblikovno in funkcionalno dopolnitev morfološke enote 1C/3.
Do izgradnje predvidenega objekta je na tem zemljišču dopustna ureditev parkirnih, zazelenjenih površin (eno drevo na štiri parkirišča) ali parkovnih površin.
Višinski gabarit na vseh lokacijah je minimalno P+2, maksimalno P+4. Strokovno rešitev potrdi Oddelek za urbanizem in okolje Mestne občine Ljubljana.
Dopustna je gradnja prizidka k osnovnemu objektu Knjižnice Prežihov Voranc (lokacija G), v okviru regulacijskih določil. Vertikalni gabarit P+1 (višina osnovnega objekta).
Morfološka enota 2A/1
Dopustna so vzdrževalna dela, adaptacije in funkcionalne dopolnitve v okviru obstoječih gabaritov do gradbene linije, kot je določena na severnem delu morfološke enote.
Morfološka enota 2A/2
Dopustna so vzdrževalna dela, adaptacije in funkcionalne dopolnitve v okviru obstoječih gabaritov oziroma do gradbene meje, stopnje pozidanosti 0.4 in višine obstoječih objektov.
Varovanje naravne in kulturne dediščine
U – Vrhovnikova 21
U – Jamova 41
Morfološka enota 2A/3
Dopustna so vzdrževalna dela, adaptacije in funkcionalne dopolnitve (povečava površin za potrebe garaž, vhodov, sanitarij ter stanovanjskih površin do max. pozidanosti parcele 40%).
Morfološki enoti 2B/1, 2B/2
Dopustna so vzdrževalna dela in funkcionalne dopolnitve v okviru obstoječih gabaritov.
Preureditev podstrešij, ki zahteva spremembo naklona strešin in izvedbo okenskih odprtin izven ravnine strešin, je dopustna le pod pogojem, da se izvede na podlagi enotnega projekta za vse objekte.
Morfološka enota 3C/1
Dopustne so novogradnje in prizidave za potrebe cerkve in župnišča ter urejanje odprtih površin. Za pridobitev urbanistično-arhitektonske rešitve je treba izdelati variantne rešitve. Dostop do objektov je s Tržaške ceste in z Jamove ulice.
Varovanje naravne in kulturne dediščine
U – ž.c.sv. Antona Padovanskega, župnišče in kapela na cerkveni parceli ob Tržaški cesti.
Morfološka enota 4A/1
Na objektih v rezervatu za širitev Tržaške ceste so dopustna vzdrževalna dela, adaptacije in spremembe namembnosti v poslovne prostore, ki nimajo motečih vplivov na okolje.
Novi gradbeni posegi (ob Tržaški cesti) so dopustni v okviru regulacijskih določil.
Predvidena je poslovna dejavnost z javnim programom v pritličju (ob cesti) ter poslovnimi prostori v nadstropjih.
Nova zazidava mora biti strnjena, tako da ustvarja novo ulično obrobje.
Višinski gabarit je P+2+M.
Dovoz do objektov je treba zagotoviti z južne strani.
Za izgradnjo nove Zavetiške ceste, v podaljšku križišča Tržaške z Gregorinovo, do Jamove, z navezavo na Koprsko ulico, je določen rezervat.
Objekti v rezervatu nove Zavetiške ceste so predvideni za rušenje. Do izgradnje nove ceste so na objektih dopustna le vzdrževalna dela.
V rezervatu za podaljšek Zavetiške ulice do Tržaške ceste je treba zagotoviti rezervat za vod za oskrbo s pitno vodo (2+2 m).
Varovanje naravne in kulturne dediščine
U – Zavetiška 5
U – Tržaška 79
E – Tržaška 71
E – Zavetiška 6
Morfološka enota 9/1
Celotna površina je obvodni pas, ki je namenjen parkovni ureditvi (zasaditev z avtohtono vegetacijo) z izvedbo sprehajalne pešpoti in kolesarske steze ob Glinščici in vzdolž Gradaščice.”
8. člen
Za 49. členom se doda 49.a člen, ki se glasi:
“Območje urejanja VS 2/13 Bonifacija
V širini 10 m od brežin Gradaščice je dopustna izvedba peš poti, kolesarske steze in urejanje zelene površine.
Morfološka enota 1C/1
Dopustne so rekonstrukcije in funkcionalne izboljšave obstoječih objektov, ki ne spreminjajo njihovih horizontalnih gabaritov.
Dopustne so spremembe namembnosti v obstoječih objektih za dejavnosti, ki služijo zadovoljevanju lokalnih potreb, nimajo negativnih vplivov na bivalno okolje in ne potrebujejo dodatnih parkirnih površin.
Dopustne so rekonstrukcije ravnih streh in pohodnih teras, pogojno tudi z ureditvijo mansardnih oziroma terasastih stanovanj. Rekonstrukcija je dopustna le, če je takšen poseg na podlagi enotnega projekta potrjen s strani Oddelka za urbanizem in okolje Mestne občine Ljubljana.
Morfološki enoti 2A/1, 2A/2
Dopustne so dopolnilne gradnje, dozidave in nadzidave obstoječih objektov ter spremembe namembnosti v skladu s splošnimi določbami.
Višinski gabarit je največ P+1, z izkoriščenim podstrešjem.
Za dopolnilne gradnje ob izdelavi lokacijske dokumentacije je treba omrežje za oskrbo s pitno vodo dopolniti po predhodni dokumentaciji, ki jo izdela JP VO-KA.
Morfološke enote 2B/1, 2B/2, 2B/3
Dopustna je preureditev podstrešij v bivalne prostore v okviru obstoječih gabaritov (okna v naklonu strešin). Preureditev, ki zahteva spremembo naklona strešin in izvedbo okenskih odprtin izven ravnine strešin, je dopustna le, če je takšen poseg na podlagi enotnega projekta potrjen s strani Oddelka za urbanizem in okolje Mestne občine Ljubljana.
Višinski gabarit objektov je največ P+1, z delno izkoriščenim podstrešjem (M) – pri vrstnih hišah (2B/1-3) oziroma P, z delno izkoriščenim podstrešjem (M) – pri atrijskih hišah (2B/6). Navedeni posegi ne smejo zmanjševati osončenja sosednjih atrijev oziroma motiti zasebnosti le-teh (omejevanje pogledov iz podstrešnih prostorov).
Morfološki enoti 2B/4, 2B/5
Dopustna je preureditev podstrešij v bivalne prostore v okviru obstoječih gabaritov. Preureditev, ki zahteva spremembo naklona strešin in izvedbo okenskih odprtin izven ravnine strešin, je dopustna pod pogojem, da navedeni posegi ne zmanjšajo osončenja sosednjih atrijev in če je takšen poseg izveden na podlagi enotnega projekta, potrjenega s strani Oddelka za urbanizem in okolje Mestne občine Ljubljana.
Višinski gabarit objektov je največ P+1, z delno izkoriščenim podstrešjem (M).
Ob končnih objektih so dopustne prizidave na lastnih funkcionalnih zemljiščih po presoji Oddelka za urbanizem in okolje Mestne občine Ljubljana.
Dopustna je prizidava ob vhodih, na severni strani objektov pod pogojem, da se izvede na podlagi enotnega projekta, potrjenega s strani Oddelka za urbanizem in okolje Mestne občine Ljubljana. Kritina streh se izvede v temno rjavi barvi enotnega tipa.
Prepovedano je postavljanje ograj in gradnja v površinah, namenjenih Poti. Obvezna je vzpostavitev Poti po celi dolžini.
Ob ostalih peš poteh, obojestransko v širini najmanj 5 m, je javna zelena površina.
Dopustna je gradnja garaž na lokaciji, označeni z G.
Morfološka enota 2B/6
Dopustna je preureditev podstrešij v bivalne prostore v okviru obstoječih gabaritov. Preureditev, ki zahteva spremembo naklona strešin in izvedbo okenskih odprtin izven ravnine strešin, je dopustna pod pogojem, da navedeni posegi ne zmanjšajo osončenja sosednjih atrijev in če je takšen poseg izveden na podlagi enotnega projekta, potrjenega s strani Oddelka za urbanizem in okolje Mestne občine Ljubljana.
Dopustna je tudi izvedba nadstreškov na severni strani objektov na podlagi enotnega projekta.
Višinski gabarit objektov je največ P+1 z delno izkoriščenim podstrešjem (M).
Dopolnilna gradnja istovrstnih objektov je dopustna le na lokacijah z oznako A, B in C (2B/6) ter ob končnih objektih ob Tbilisijski po predhodni presoji Oddelka za urbanizem in okolje Mestne občine Ljubljana.
Novogradnje se morajo oblikovno prilagoditi obstoječi zazidavi.
Ob ostalih peš poteh in otroškem igrišču, obojestransko v širini najmanj 5 m, je javna zelena površina.
Varovanje naravne dediščine
N – hrasti in lipi v zelenici med stanovanjskimi objekti.
Morfološka enota 3A/1
Dopustna je dopolnilna gradnja z objekti osrednjih dejavnosti. Zazidava ne sme presegati faktorja izrabe 0.7.
Višinski gabarit je do P+1
Na obstoječem objektu (bivša KS) so dopustna vzdrževalna dela ter urejanje okolice.
Morfološka enota 3A/2
Dopustna je gradnja objekta poslovne dejavnosti osnovne preskrbe (trgovina, gostinski lokal) in ureditev parkovne površine, v skladu z regulacijskimi določili. Obstoječe drevje je treba ohraniti v največji možni meri. Ob prenovi se uredijo zazelenjena parkirišča.
Izraba (I): 0.15
Višinski gabarit je P+1+M.
Dovoz je s Tomažičeve ulice.
Morfološka enota 3C/1
Dopustne so novogradnje, dozidave in adaptacije obstoječih objektov za istovrstne in sorodne poslovne dejavnosti, v okviru zmogljivosti zemljišča za zadovoljitev funkcionalnih potreb.
Višinski gabarit objektov je najmanj P+2 in največ P+4.
Za objekte ob Tržaški je pred izdelavo lokacijske dokumentacije treba izdelati variantne rešitve.
Omrežje za oskrbo s pitno vodo je treba dopolniti po predhodni dokumentacji, ki jo izdela JP VO-KA.
Varovanje naravne dediščine
N – skupina drevja ob Tomažičevi ulici
N – dob ob Tomažičevi ulici
Morfološka enota 5C/1
Dopustna je gradnja objekta za potrebe družbenih dejavnosti in stanovanjskih objektov. V obeh primerih je treba pred izdelavo lokacijske dokumentacije izdelati zazidalni preizkus za celotno območje, ki ga potrdi Oddelek za urbanizem in okolje Mestne občine Ljubljana.
Za dopolnilno gradnjo je treba omrežje za oskrbo s pitno vodo dopolniti po predhodni dokumentacji, ki jo izdela JP VO-KA.
Izraba: 0.4
Višinski gabarit je P do P+1.
Dovoz s Kančeve ulice.
Morfološka enota 9/1
Območje je namenjeno ureditvi rekreacijskih površin, vključno s Potjo in zelenimi površinami ob njej. Ureditev odprtih igrišč je možna na označeni površini (A).
Prepovedano je kakršnokoli poseganje v površine Poti (20 m).
Za posege v 30 m obvodnem pasu je treba pridobiti soglasje upravnega organa, pristojnega za vodno gospodarstvo in varovanje naravne in kulturne dediščine.
Morfološka enota 9/2
Območje je javni zeleni prostor, ki predstavlja odprto vizuro na Mali graben. Prepovedano je kakršnokoli ograjevanje ali urejanje vrtičkov.”
9. člen
50. člen se spremeni in dopolni tako, da se glasi:
“Območje urejanja VO 2/1-1 Bobenčkova ulica
Morfološka enota 1A/1
Dopustne so rekonstrukcije in funkcionalne izboljšave obstoječih objektov, ki ne spreminjajo njihovih horizontalnih in vertikalnih gabaritov. Dopustna je tudi dopolnilna gradnja z upoštevanjem urbanistično-arhitektonske rešitve, ki je predvidena za del območja morfološke enote 4A/1, predvsem za potrebe parkiranja v območju.
Prometno urejanje
Zahodno od stolpnic Gorkičeva 14 in 16 je predvidena nova stanovanjska cesta, z desnim priključkom na Tržaško cesto. Nanjo se navezujejo obstoječe dovozne ceste.
Morfološka enota 4A/1
Pri obstoječih stanovanjskih objektih so dopustne dozidave, nadzidave, adaptacije in rekonstrukcije, ki izboljšujejo stanovanjski standard uporabnikov ter spremembe namembnosti za poslovne dejavnosti.
Dopustne so tudi novogradnje v skladu s splošnimi določili.
Na obstoječih objektih mizarstva so dopustna le vzdrževalna dela ter sprememba namembnosti iz poslovne v poslovno-stanovanjsko. V slučaju prenove celotnega kompleksa mizarstva je dopustna novogradnja. Novi objekti se predvidijo na podlagi variantnih rešitev. Variantne rešitve naj upoštevajo kompatibilnost s sosednjimi območji (obrt, visoka stanovanjska gradnja, kvalitetni individualni stanovanjski objekti ter železnica). Višinski gabarit objektov je min. P+2, dovoz pa je z Bobenčkove oziroma Gorkičeve ulice.
Na severni strani, ob železniški progi je predvidena peš pot, ki bo omogočala tudi krožen intervencijski promet.
Varovanje naravne in kulturne dediščine
N – drevesa pred hišo Tržaška c. 50,
E – objekta Tržaška c. 48, 50.
Morfološka enota 4B/1
Na obstoječem objektu Merkurja so dopustna le vzdrževalna dela, adaptacije in spremembe namembnosti, ki ne spreminjajo horizontalnih in vertikalnih gabaritov.
Novi gradbeni posegi so dopustni v skladu z regulacijskimi določili.
Na obstoječih, legalno zgrajenih objektih izven gradbene meje v pasu ob železnici so dopustna vzdrževalna dela in adaptacije.
Predvideni so objekti s pretežno poslovno dejavnostjo, načeloma v strnjeni zazidavi.
Višinski gabarit je na zahodnem delu morfološke enote VP+1 in na vzhodnem delu VP+2.
Dovoz je s severne strani z nove povezovalne ceste, ki se priključuje na Tržaško. Mirujoči promet je treba reševati v okviru funkcionalnega zemljišča predvidenih objektov in v kletnih površinah.
Za vse posege v tem območju je investitor dolžan pridobiti variantne rešitve.
Varovanje naravne dediščine
N – lipe na dvorišču trgovine z železnino.”
10. člen
Za 50. členom se doda 50.a člen, ki se glasi:
“Območje urejanja VO 2/1-2 Bobenčkova ulica
Morfološka enota 2A/1
Dopustne so dopolnilne gradnje, novogradnje, prizidave, nadzidave, adaptacije in spremembe namembnosti, ki nimajo negativnih vplivov na stanovanjsko okolje.
Vertikalni gabarit: do P+2.
Za dopolnilno gradnjo je treba omrežje za oskrbo s pitno vodo dopolniti po predhodni dokumentacji, ki jo izdela JP VO-KA.
Na obstoječih, legalno zgrajenih objektih izven gradbene meje v pasu ob železnici so dopustna vzdrževalna dela, adaptacije ter prizidave, če izvedba le-teh zadostuje zahtevam protihrupne zaščite ter dopušča peš pot ob železniški progi.
Varovanje kulturne dediščine
E – objekt Gregorinova 3
Morfološka enota 4B/1
Na objektih ob Tržaški cesti, ki segajo v rezervat za širitev ceste, so dopustna vzdrževalna dela ter rekonstrukcije, adaptacije in spremembe namembnosti, ki ne spreminjajo horizontalnih in vertikalnih gabaritov objektov.
Na obstoječem objektu Gregorinova 2 je dopustna sprememba namembnosti v poslovno dejavnost ter gradnja prizidka oziroma nadomestnega objekta.
Novi gradbeni posegi so dopustni v skladu z regulacijskimi določili.
Predvideni so objekti mešanih dejavnosti, z javnim programom v pritličju (ob cesti) in poslovnimi prostori oziroma stanovanji v nadstropjih.
Nova zazidava, ki bo tvorila obrobje Tržaške ceste, naj bo načeloma strnjena.
Višinski gabarit je P+2.
Pred izdelavo lokacijske dokumentacije se za gradnjo pridobi variantne rešitve.
Dovoz do objektov bo s severne strani (s Kogejeve ulice oziroma predvidene povezovalne ceste na območju urejanja VO 2/1-1).
Varovanje kulturne dediščine
U – Tržaška c. št. 66,
E – niz objektov Tržaška c. št. 58 do 68.
Morfološka enota 4B/2
Novi gradbeni posegi so dopustni v skladu z regulacijskimi določili.
Predvideni so objekti mešanih dejavnosti z javnim programom v pritličju (ob cesti) in poslovnimi prostori in stanovanji v nadstropjih. Nova zazidava naj tvori strnjeno obrobje Tržaške ceste.
Višinski gabarit je P+3.
Zemljišče predstavlja celoto z zemljiščem do Krištofove ulice v območju urejanja VM 2/1 del, zato naj se rešuje kot celota. Za nove posege v območju se pripravi javni urbanistično-arhitekturni natečaj.
Varovanje naravne in kulturne dediščine
U- vrtec, Tržaška c. 78
Objekt je dopustno ustrezno programsko in oblikovno vklopiti v novo zazidavo.
Morfološka enota 5A/1
Dopustne so prizidave, rekonstrukcije in adaptacije obstoječih objektov kot funkcionalne dopolnitve v okviru osnovne namembnosti morfološke enote.
Dopolnilna gradnja ne sme zmanjšati obsega športno-rekreacijskih površin.
Novi gradbeni posegi se morajo oblikovno prilagajati obstoječim objektom.
Prostor vzdolž Glinščice je namenjen ureditvi zelenih površin, sprehajalne pešpoti in kolesarske steze, in sicer v širini 10 m od roba brežine. V obstoječih, legalno zgrajenih objektih, ki so v tem pasu, so dopustna le vzdrževalna dela.
Pod železniško progo ob Glinščici je dopustno urediti povezovalno pešpot med območji urejanja Ob Tržaški cesti in Rožno dolino.
Varovanje naravne in kulturne dediščine
N – lipa pri gimnaziji Vič,
U – gimnazija, Tržaška c. 72,
U – osnovna šola, Tržaška c. 74,
Z – spomenik žrtvam, Tržaška c. 72,
Z – spomenik žrtvam, TVD, Tržaška c. 76.”
11. člen
Za 52. členom se doda 52.a člen, ki se glasi:
“Območje urejanja VI 2/2 FAGG (del)
Morfološka enota 2A/1
Dopustni so manjši posegi kot funkcionalne dopolnitve na obstoječih objektih pod pogoji Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine.
Morfološka enota 5B/1
Dopustna so vzdrževalna dela, adaptacije in rekonstrukcije v okviru obstoječih gabaritov objektov. Ob upoštevanju morfoloških značilnosti območja, ohranitvi zelenih površin in zagotovitvi potrebnih površin za mirujoči promet znotraj funkcionalnih zemljišč so dopustne tudi manjše funkcionalne dopolnitve.
Varovanje naravne in kulturne dediščine
A – območje se nahaja znotraj meja arheološkega spomenika,
U – vili z vrtovoma (2A/1),
U – Metalurški inštitut (5B/1).”
12. člen
62. člen se spremeni in dopolni tako, da se glasi:
“Območje urejanja VM 2/1 Ob Tržaški cesti (del)
Morfološka enota 3C/1
Na obstoječih poslovnih objektih so dopustna vzdrževalna dela in adaptacije. Nadzidave in prizidave pa so dopustne v okviru regulacijskih določil oziroma na podlagi strokovne rešitve, ki jo potrdi Oddelek za urbanizem in okolje Mestne občine Ljubljana.
Dopustne so nadomestne gradnje obstoječih poslovnih objektov.
Novi gradbeni posegi so možni v okviru regulacijskih določil.
Novogradnje morajo biti namenjene predvsem poslovnim oziroma drugim osrednjim dejavnostim z dopolnilno stanovanjsko gradnjo.
Višinski gabarit objektov je minimalno P+2, največ P+4.
Pred izdelavo lokacijske dokumentacije je treba izdelati variantne rešitve. Dovoze je treba urediti s servisne ceste na severni strani oziroma s Tbilisijske ulice.
Na obstoječih stanovanjskih objektih so do nadomestitve z novogradnjami dopustna le vzdrževalna dela in spremembe namembnosti v poslovno dejavnost.
Morfološka enota 4B/1
Na obstoječih objektih, ki so v rezervatu za širitev Tržaške ceste, so dopustna vzdrževalna dela ter spremembe namembnosti znotraj obstoječih gabaritov.
Novi gradbeni posegi so možni znotraj regulacijskih določil ter kot prenova obstoječega.
Namembnost območja je poslovno-trgovska ter stanovanjska.
Predlog obnove območja mora upoštevati zakonitosti oblikovanja vpadnice v republiško glavno mesto (mestne palače, drevored, strnjenost objektov) ter poudariti bližino sakralnega objekta. Za izvedbo prenove se izvede javni urbanistično-arhitekturni natečaj.
Višinski gabarit je do P+3.
Varovanje naravne in kulturne dediščine
E – objekti Tržaška c. 80, 82, 84, 86 in Viška c. 2”
13. člen
Za 62. členom se doda 62.a člen, ki se glasi:
“Območje urejanja VM 2/2 Slovenija avto
Morfološka enote 3C/1
Veljajo enaka določila kot za morfološko enoto 3C/1, v območju urejanja VS 2/13 Bonifacija.”
14. člen
75. člen se spremeni tako, da se na koncu pika nadomesti z vejico in doda naslednje besedilo:
– odlok o sprejemu dopolnitve zazidalnega načrta za del območja zazidalnega otoka VS-4 Bonifacija (Uradni list SRS, št. 39/74),
– odlok o sprejemu dopolnitve zazidalnega načrta za del območja zazidalnega otoka VS-3 Ob Tržaški cesti (Uradni list SRS, št. 39/74),
– odlok o sprejemu zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka VS-104/1 Poslovni center Vič (Uradni list SRS, št. 16/75),
– odlok o ureditvenem načrtu za del območja urejanja VS 2/1 Krakovo (Uradni list SRS, št. 15/87).
15. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3521-13/98-4
Ljubljana, dne 14. junija 1999.
Županja
Mestne občine Ljubljana
Viktorija Potočnik l. r.