Uradni list

Številka 59
Uradni list RS, št. 59/1999 z dne 23. 7. 1999
Uradni list

Uradni list RS, št. 59/1999 z dne 23. 7. 1999

Kazalo

2830. Odločba o ugotovitvi, da je 64. člen zakona o telekomunikacijah v neskladju z ustavo, stran 7617.

Ustavno sodišče je v postopku ocene ustavnosti, začetem na pobudo Vinka Mikca iz Novega mesta, na seji dne 1. julija 1999
o d l o č i l o:
1. Člen 64 zakona o telekomunikacijah (Uradni list RS, št. 35/97) je v neskladju z ustavo, ker zakonodajalec ni s posebnim zakonom uredil načina in pogojev, pod katerimi se povrnejo vlaganja lokalnih skupnosti in posameznih investitorjev v javno telekomunikacijsko omrežje.
2. Ugotovljeno neskladnost iz prejšnje točke te odločbe je zakonodajalec dolžan odpraviti najkasneje v roku enega leta od dneva objave te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije.
O b r a z l o ž i t e v
A)
1. Pobudnik v vlogi z dne 23. 9. 1998 in v njeni dopolnitvi z dne 14. 10. 1998 izpodbija tretji odstavek 64. člena zakona o telekomunikacijah (v nadaljevanju: ZTel). Navaja, da peti odstavek 64. člena ZTel določa, da lahko delavci Telekoma lastninijo delež družbenega kapitala v skladu z zakonom o lastninskim preoblikovanju (Uradni list RS, št. 55/92, 7/93, 31/93 in 1/96 – ZLPP). Po tretjem odstavku istega člena naj bi se investicije lokalnih skupnosti in posameznikov v telekomunikacijsko omrežje povrnile pod pogoji, ki naj bi jih določal poseben zakon. Pobudnik trdi, da je kot posameznik v izgradnjo krajevne telefonske mreže vložil sredstva v obliki dela in denarja. Ker posebni zakon še ni sprejet, je njegovo premoženje oškodovano, prav tako pa je v neenakem položaju z ostalimi delničarji Telekoma, ki so to postali z lastninjenjem družbenega kapitala. Pobud- nik smiselno navaja kršitev pravice do zasebne lastnine (33. člen ustave) in načela enakosti (14. člen ustave).
2. Državni zbor v odgovoru na pobudo navaja, da naj bi bil poseben zakon, ki bo uredil tudi vprašanje vlaganj lokalnih skupnosti in posameznikov, in na katerega se sklicuje izpodbijana določba ZTel, sprejet v kratkem času. Navaja še, da je ustavno sodišče s sklepom št. U-I-180/97 z dne 19. 3. 1998 (Uradni list RS, št. 27/98 in OdlUS VII, 54) enakovrstno pobudo že zavrnilo.
B)
3. Ustavno sodišče je pobudo sprejelo in glede na izpolnjene pogoje iz četrtega odstavka 26. člena zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS) takoj nadaljevalo z odločanjem o stvari sami.
4. Iz priložene dokumentacije izhaja, da je Krajevna skupnost Mali Slatnik s PTT Novo mesto sklenila pogodbo o financiranju in izgradnji telefonskega omrežja v krajevni skupnosti, h kateri je pristopil tudi pobudnik. S tem je pravni interes pobudnika izkazan.
5. Po izpodbijani določbi se vlaganja lokalnih skupnosti in posameznih investitorjev v javno telekomunikacijsko omrežje povrnejo na način in pod pogoji, kot to določa poseben zakon. Že v odločbi št. U-I-17/94 z dne 13. 10. 1994 (Uradni list RS, št. 74/94 in OdlUS III, 113) je ustavno sodišče odločilo: “Če je zakonodajalec z zakonom napovedal, da bo določeno vprašanje uredil s posebnim zakonom, pa tega ni izpolnil, zakon oziroma njegove posamezne določbe, katerih vsebino mora posebni zakon dopolniti, niso v skladu z načelom zaupanja v pravo kot enim od načel pravne države (2. člen ustave).”
6. Iz izpodbijane določbe zakona izhaja, kot da bi poseben zakon v času sprejema Ztel že veljal. ZTel je bil sprejet 28. 5. 1997, poseben zakon, na katerega se ZTel sklicuje, pa po navedbah Državnega zbora še ni niti v zakonodajnem postopku. S tem ko zakonodajalec ni sprejel posebnega zakona, ki bi uredil vlaganja lokalnih skupnosti in posameznih investitorjev, ni dokončno uredil spornega vprašanja in je tako praktično izključil možnost povrnitve vlaganj. Pravica, ki je ni mogoče uveljaviti, je prazna. Ureditev pravice do povrnitve investicij v javno telekomunikacijsko omrežje, tako da napotuje na drug, neobstoječ zakon, ima enak učinek, kot če pravice ne bi bilo. Državni zbor v odgovoru na pobudo ni navedel nobenih utemeljenih razlogov, zaradi katerih poseben zakon še ni sprejet. Z neutemeljeno opustitvijo zakonske ureditve načina in pogojev za uveljavljanje pravice je zakonodajalec kršil načelo varstva zaupanja v pravo kot eno od načel pravne države.
7. Glede na to, da so izpolnjeni pogoji iz 48. člena ZUstS, ustavno sodišče zakonodajalcu nalaga, da v roku enega leta od objave te odločbe ugotovljeno neskladje z ustavo odpravi, s tem da sprejme poseben zakon, ki bo sporno vprašanje uredil.
8. Sklicevanje Državnega zbora na sklep št. U-I-180/97 ni utemeljeno, saj je pri navedeni ustavni pobudi ustavno sodišče opravilo presojo šestega in osmega odstavka 64. člena ZTel in ne tretjega odstavka 64. člena ZTel, ki je predmet te pobude.
C)
9. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi 48. člena ZUstS v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, dr. Miroslava Geč-Korošec, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Mirjam Škrk, dr. Lojze Ude in dr. Dragica Wedam-Lukić. Odločbo je sprejelo soglasno.
Št. U-I-363/98
Ljubljan, dne 1. julija 1999.
Predsednik
Franc Testen l. r.

AAA Zlata odličnost