Na podlagi 39. in 40. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 39/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 29/90, 18/93, 47/93, 71/93 ter 44/97) in 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94, 57/94 in 14/95) ter 18. člena statuta Občine Loški Potok (Uradni list RS, št. 37/99) je Občinski svet občine Loški Potok na 5. seji dne 20. 5. 1999 sprejel

S tem odlokom se sprejme ureditveni načrt za osrednji del naselja Hrib–jug v Loškem Potoku, ki ga je izdelala area – Line, d.o.o., Cerknica, podjetje za prostorski, svetovalni in gradbeni inženering, v oktobru 1998 ter v maju 1999 pod številko 97/XII-86.

Ureditveni načrt iz prejšnjega člena vsebuje:
Tekstualni del:
– programska zasnova
– besedilo odloka
Grafični del:

1. Izvleček iz dolgoročnega plana                   M 1: 5000
2.a Programska zasnova – območje
urejanja                                            M 1: 5000
2.b Programska zasnova – izhodišča
dejavnosti                                          M 1: 1000
2.c Programska zasnova – organizacija
prostora                                            M 1: 1000
3. Območje urejanja
– obstoječe stanje z delitvijo 
na funkcionalne sklope                              M 1: 500
4. Rušitve                                          M 1: 500
5. Zazidalno-ureditvena situacija                   M 1: 500
6. Namenska raba                                    M 1: 500
7. Funkcionalne in oblikovalske
rešitve – situacija                                 M 1: 500
– prerezi                                           M 1: 250
8. Hortikulturne ureditve                           M 1: 500
9. Prometne rešitve – situacija                     M 1: 500
– karakteristični prerezi
10. Komunalni vodi                                  M 1: 500
– vodovod, kanalizacija, elektrika, telefon
11. Katastrski načrt z mejo območja                 M 1: 500

Prostor, ki je opredeljen z območjem UN za osrednji del naselja HRIB vključuje prostorsko plansko celoto: LP1 – S4 – S2 južni del.

Obravnavan ureditveni načrt obsega naslednje parcele:
*202, * 203, *217, * 260, * 262, *273, *319, *320, 231/2, 238/1, 238/2, 283/3, 240/1, 240/2, 244/1, 244/2, 246, 281/1, 281/2, 281/3, 282, 285/1, 285/2, 285/3, 285/4, 285/5, 285/6, 287/3, 2136 del, 2137/1 del, 2138 del, 2140 del vse k.o. Hrib.

Površine območja urejanja so namenjene predvsem centralnim dejavnostim naselja Hrib–Loški Potok, kot centra širšega zaledja in občinskega središča. Naselje leži na reliefnem prelomu ob tranzitni cesti in stičišču komunikacijskih smeri širšega območja, kar močno opredeljuje funkcionalno organizacijo prostora. Kot vezna funkcija posameznih poudarjenih delov naselja je stanovanjska gradnja s spremljajočim in dopolnilnim programom.
Prostorska organizacija sledi predlogu programskih zasnov. Zasnova in izhodišča temeljijo predvsem na tem, kaj predstavlja območje v širšem kontekstu naselja, v zasnovi preoblikovanja v mestni prostor kot prostorski in arhitekturni detajl.
V tej fazi konkreten dokument obravnava njegov južni del prostorske planske celote LP1 – S4 – S2.

Po organizacijski zasnovi je naselje zasnovano na glavne morfološke enote, ki predstavljajo tudi več ali manj homogene funkcionalne sklope. Območje UN za osrednji del naselja Hrib – jug po morfološko-funkcionalnih delih delimo na naslednje sklope:
· površine javnega programa ob glavni cesti skozi naselje – LP1 – S4 – S2 – C1:
To je ozek pas objektov, ki tvorijo več ali manj pravilen ulični niz, objekti imajo praviloma javno funkcijo, ki je ponekod v višjih etažah dopolnjena s stanovanjskimi funkcijami. V tem sklopu nastopa naslednji program:
– občinska stavba,
– zdravstveni dom,
– poslopje trgovine Merkatorja,
– enota pošte,
– enota Nove Ljubljanske banke,
– gasilski dom,
– gostišče v križišču,
– poslopje trgovine z bifejem prislonjen v nagnjenem terenu – vstop v vzhodni poselitveni del naselja,
– tržnica,
– turistični informativni center z vinoteko,
– parkirišča,
– avtobusno postajališče,
– osredje parkovne površine,
· površine izobraževalno-vzgojnega in športnega programa,
– LP1 – S4 – S2 – C2:
– osnovna šola s telovadnico in dvoriščem,
– igrišče osnovne šole za prvo triado,
– športno igrišče (rokomet, košarka), s tribunami, klubskimi prostori in garderobno-sanitarnim delom,
– garažni boksi,
– enota vrtca,
– igrišče in dvorišče vrtca,
– zelene površine s sprehajalno potjo na zaledju do cerkve,
· površine poslovno-trgovskega in stanovanjsko-turističnega programa
– LP1 – S4 – S2 – C3:
– opuščen objekt predilnice Tržič, ki se v celoti prenovi skladno z novo funkcijo območja,
– osrednje parkirišče in spremljajoče površine.

Konflikt v prostoru predstavlja danes obstoječ prometni skelet s križišči. Ključna sta dva prostora, ki na južnem vstopu v naselje vključujeta prometne tokove iz večih smeri.
Južno novo križišče je na izhodu iz naselja v smeri proti naselju Travnik. Priključek lokalne ceste iz smeri naselja Šegova vas se priključi na regionalno cesto R III 653 odsek 1364 v novem “T” križišču. Na tem odcepu se uredi tudi dovoz in dostop do nove ploščadi z večjim parkiriščem za potrebe objektov z javnim in poslovnim programom.

Vzdolž glavne osi naselja ob priključku ceste na Tabor je obstoječ osrednji trg, ki ga je nujno smiselno urediti za potrebe osrednjega zbirališča in srečevanja ljudi, za potrebe avtobusnega postajališča z ohranjanjem posameznih dreves, kot indentitetnih poudarkov. Ploščad se uredi za prosto površino brez divjega parkiranja.
Ker se športno igrišče izpred šole prestavi na zaledno stran zdravstvenega doma, se za skupne potrebe naselja uredi novo osrednjo ploščad s parkovno ureditvijo, ki se navezuje na dvorišče šole, dostop do vrtca in zdravstvenega doma.
Na jugovzhodni strani objekta občine se na novo uredi zelenica, v katero se prestavi spomenik NOV.

Za realizacijo predvidenih posegov je potrebno odstraniti naslednje objekte:
– pomožni objekt – smetarnik ob vrtcu,
– obstoječe igrišče pred šolo,
– zamenjave in prestavitve opornih zidov,

Krajinsko-arhitekturne ureditve upoštevajo del obstoječega stanja, kar je prikazano na grafični prilogi št. 8. Ohranja se večina kvalitetnih in starih dreves (lipe in divji kostanji) v centru, razen na predvidenem parkirišču vzhodno od osnovne šole, kjer je divje kostanje potrebno odstraniti. Nadomestna zasaditev kostanjevega drevoreda bo lokacijsko nekoliko prestavljena. Regionalno cesto se rekonstruira tako, da se zagotovi primerna širina in uredijo bočna parkirišča.
Na zahodni strani se uredi širši hodnik za pešce. V ta hodnik je kot ločnica vkonponiran nadomestni drevored. Kostanje se nadomesti z novim drevoredom, ki so lokacijsko premaknjeni od cestega roba na zahodno stran vzdolžnega obcestnega parkiranja. Oblikovanje in izvedba zasaditve mora zagotoviti ugodne pogoje drevju. Pri varovanju nove zasaditve je potrebno upoštevati odmik od robnika parkirnih mest in ostalih utrjenih površin. Nujno je zagotoviti primeren obseg prsti ter varovanje koreninskih delov zaradi temeljitev in infrastrukturnih izvedb, varovanje debel na fizične poškodbe, kot so slabo parkiranje, grobo naslanjanje in plakatiranje, ter varovanje krošenj pred parkiranjem previsokih vozil.
Ohranja se tudi del krajinsko arhitekturne ureditve pri zdravstvenem domu, ki se nanaša na skupino dreves in grmovnic, katero se integrira v bodočo ureditev.

Obvezna je dosaditev 9 dreves iste vrste v drevoredu na zahodni strani območja obdelave ob poti k cerkvi. Priporočljiva je zasaditev čim večjih sadik zaradi hitrejšega efekta.
Pomembnejše nove zasaditve večjih skupin dreves in grmovnic so predvidene predvsem ob parkiriščih in ob peš povezovalni poti na jugozahodnem robu območja obdelave (nad novim športnim igriščem in telovadnico). Za saditveni material je potrebno uporabiti avtohtone drevesne in grmovne vrste ali vrste, prilagojene že obstoječim zasajenim vrstam na tem območju. Izbor novih drevesnih vrst za obsajanje parkirišč mora vsebovati take vrste, ki s svojim koreninskim sistemom ne bodo bistveno poškodovale parkirnih površin in ne onesnažujejo pretirano s plodovi, z razvejanostjo krošnje pa zagotavljajo primerno osenčenost.
Za vse zatravljene površine je potrebno uporabiti kvalitetne travne mešanice, odporne na hojo in neugodne vremenske razmere.

Območja dosedanjih oblikovanih zelenih površin je potrebno obnoviti in ves čas vzdrževati. Posamezna drevesa na izpostavljenih lokacijah, ki tvorijo naselbinsko identiteto je potrebno skrbno negovati in pomlajevati.

Po končanih gradbenih delih je potrebno takoj sanirati poškodovane zelene površine in krajinsko urediti za to predvidene površine, za kar je obvezno predhodno izdelati krajinsko arhitekturni načrt.

Povezave med posameznimi deli območja urejanja omogoča načrtovan sistem cest in peš poti, ki je funkcionalno prirejen urbanistični zasnovi, le-ta pa se prilagaja oblikovanosti in danostim prostora.
Starejša zasnova vzdolžno ob glavni cesti predstavlja jedro naselja Hrib. Vsi objekti javnega programa so integrirani s stanovanjskim okoljem. Obvezno je maksimalno ohranjanje identitete lokacij in objektov samih z vsemi arhitekturnimi elementi.

Območje urejanja je določeno z obodno parcelacijo. Notranja parcelacija, ki je prikazana v grafičnem delu, je obvezna. Lega in velikost objektov je definirana v grafičnih prilogah ureditvenega načrta.

Lociranje novih, nadomestnih in dopolnilnih objektov na parcelo, oblikovanje objektov naj sledi tipologiji arhitekturi kvalitetni okoliški pozidavi, oziroma obstoječim prostorskim zakonitostim s poudarkom ohranjanja identitete naselja.
Situacija objektov, zunanje ureditve ter dostopi so podani v grafični prilogi. V grafičnih prilogah so podani maksimalni možni gabariti, ki lahko odstopajo samo do –15%.

Urbana oprema odprtega prostora kot so kioski, stojnice, telefonske govorilnice, nadstreški, kakor tudi pomožna oprema in naprave kot so reklamna znamenja, napisi, turistične oznake, klopi, brisoleji, vetrolovi morajo biti v ožjem območju naselja ob glavnih prometnih smereh oblikovno poenotena.

Pred izdajo dovoljenja za postavitev teh vrst objektov in naprav je potrebno predložiti skico nameravanega posega.
Kolikor se tak poseg pojavi na objektu spomeniškega varstva ali njegovem gravitacijskem območju ali na objektu z ohranjenimi elementi identitete je potrebno pridobiti soglasje pristojne spomeniško-varstvene službe.

Velikost gradbene parcele za objekte (ne pomožne) so določene z osnovnim načrtom parcelacije. Velikost gradbene parcele mora omogočiti zadovoljitev osnovnih potreb objekta in namenu oziroma tehnologiji, ki je v objektu.

Velikost funkcionalnega zemljišča se določi na podlagi namembnosti, velikosti objekta, naravnih in ustvarjenih danosti, ob upoštevanju predvidenega razvoja predvem infrastrukturnih ureditev, objektov in naprav ter omejitve uporabe zemljišča po posebnih predpisih.

Merila za določitev velikosti funkcionalnega zemljišča:
– za objekte javnega značaja je minimalna širina okrog objekta 2 m ter širina vseh dovozov najmanj 3 m, javne proste površine niso sestavni del funkcionalnih zemljišč posameznih objektov, kakor tudi ne zemljišča preko cest,
– javni objekti, ki so grajeni ob ulici je meja na ulični strani skladna s fasado objekta,
– za skupne stanovanjske objekte (bloki in večstanovanjske hiše) je minimalna širina okrog objekta 2 m ter širina vseh dovozov najmanj 3 m ter pripadajoča parkirišča, če niso dvonamenska (tudi za obiskovalce) in niso locirana preko dovozne ceste,
– za individualne stanovanjske objekte je minimalna širina okrog objekta 1,20 m ter širina vseh dovozov najmanj 2,40 m,
– za pomožne objekte se določi minimalni povečan obseg osnovnega tlorisa in je 0,8 m okrog objekta z dostopom širine 1 m,
– za vse stoječe objekte velja, da kolikor je dejanska parcela manjša od gradbene parcele (ugotovljene na podlagi navedenih meril), se upošteva dejanska površina parcele,
– obstoječi objekti postavljeni na parcelno mejo dveh sosednjih lastnikov imajo mejo funkcionalnega zemljišča na sami fasadi, za vzdrževanje objekta si morajo dogovoriti služnost vsaj na delu parcele pod kapom.
V grafičnih prilogah je označena osnovna razmejitev funkcionalnih zemljišč.

LP1 – S4 – S2- C1 javni program
Hrib 17 Staro šolo se preuredi za potrebe občinske uprave in sorodnih služb. Na glaven vhod se lahko izdela domišljen vetrolov ali nadstrešek. Objekt mora ohraniti osnovno zasnovo gabaritov objekta, ritem osnih členitev, profilirano fasado z okenskimi obrobami, horizontalnimi vezmi, šivanimi robovi, proporce stavbnega pohištva in barvno sliko. Pred vsakršnimi posegi je potrebno na podlagi skic posega pridobiti soglasje pristojne spomeniško-varstvene službe.
Hrib 16 Poslovno stanovanjski objekt s pošto in banko v pritličju ohranjamo v osnovnem obstoječem gabaritu, ki pa mu ni možno več dodati prizidke ali pomožne objekte. Število stanovanj že danes presega obremenjenost prostora, zato se teži k sproščanju površin na zaledni strani objekta. Objekt je nujno tekoče vzdrževati. Vse posege v ulično fasado je nujno obravnavati celovito.
Hrib 15 Gasilski dom ohranja obstoječi gabarit. Kolikor nastopijo potrebe po dodatnih površinah, ga je nujno prestaviti iz obstoječe lokacije. Novo lokacijo se opredeli naknadno, ki je izven obravnavanega območja.
Hrib 14 Gostišče v križišču ohranja obstoječo lokacijo objekta in vhodov ter dovozov. Objekt zaradi obremenitve prostora ni mogoče povečati. Potrebno pa je preurediti dovoz na regionalno cesto zaradi uvoza treh funkcionalnih sklopov (gostišče, gasilski dom ter blokovna stanovanja). Pri prenovi se mora korigirati fasadna obdelava, ki z novo likovno kompozicijo oblaži stik med starejšo zasnovo objekta in novejšim delom ter korigirati strešno konstrukcijo s strmejšim naklonom do 38 stopinj.
Hrib 25 Obstoječ stanovanjski objekt ohranja svojo lokacijo, tlorisno zasnovo, ter višinski gabarit. Ob objektu ni dovoljena postavitev kakršnega koli prizidka ali objekta. Pri prenovi je nujno korigirirati naklon strehe do naklona med 35 in 38 stopinjami.
Hrib 100 Trgovsko-stanovanjski objekt Merkator ohranja svoj osnovni gabarit. Pri prenovi strešne konstrukcije se lahko delno korigira naklon strehe ter vgradi frčade ali podobne svetlobne elemente. Ker gre za enega od objektov ob osrednjem trgu ter glede na razvoj kraja, je nujno nekatere objekte sanirati. Med njimi izstopa objekt Hrib 100, ki ga je nujno likovno prenoviti z upoštevanjem naslednjih usmeritev:
– oblikovanje objekta po izhodiščih kvalitetne tipične arhitekture z znanimi arhitekturnimi detajli,
– slediti sodobnim oblikovalskim smerem, ki povdarjajo identiteto in pozicijo kraja,
– oblikovalsko ustvarjati govorico uličnega niza glede na okoliško pozidavo (odsev trške palače).
Nujno je treba sanirati stropno konstrukcijo v kletni etaži pod dvoriščnim delom. Na južni strani se ob objektu izvede mostna konstrukcija, ki tvori plato za potrebe tržnice.
Pod platojem se primerno uredi normalen dovoz za potrebe skladiščnih in trgovskih potreb spodnje etaže. V hribino pod šolsko igrišče za najmlajše se uredi prostor za obračanje vozil. Polkrožni zaključek na spodnjem nivoju se pozida s turističnim ali dopolnilnim programom. Predlagana je izgradnja vinoteke.
Novo Tržnica
Nujen minimalen prostor oziroma urejeno ploščad za potrebe tržnice je možno urediti iz novozgrajene ploščadi na južni strani objekta trgovine – Merkator. Na ca. 1 m višjem platoju od pritličja tega objekta se na stebrih z mestno oblikovano ograjo oblikuje galerija, ki služi tržnim potrebam. Spodnji del je arkadno zasnovan, ki ima lahko odprta ali zastrta polja. Tržnica mora imeti primerno oblikovan javen vodnjak s tekočo vodo.
Novo Turistično-informacijski center se pojavi kot likovno zanimivo oblikovan manjši objekt, odprt z več strani. Objekt je na ploščadi, na samem stičišču poti v najožjem centralnem delu. Ta manjši objekt oblikuje ulični povdarek v obcestnem nizu. Od tu naprej se prostor odpre v smeri obcestnih parkirišč ter nižjeležečih zelenih površin.
Ob tem objektu na severni strani je predvideno javno stopnišče, ki omogoča dostop na spodnji nivo, kjer imamo v polkrožnem delu na novo pozidano vinoteko. Stopnišče omogoča hitri peš dostop do vhodov v kletne etaže trgovine Merkatorja.
V nadaljevanju arkadnega dela se lahko pod parkirnimi prostori ob regionalni cesti ob zadostni višini pojavijo zaprti deli sekundarnih objektov, ki pa morajo vidno ohraniti oblikovanost osnovnega arkadnega rastra.
Hrib 102 Zdravstveni dom ohranja svoje velikostne gabarite in osnovno zasnovo ter oblikovanost objekta.
Novo Osrednja ploščad s parkovno ureditvijo se uredi na ostanku obstoječega športnega igrišča. Prostor pred šolo se uredi kot ploščad na eni strani za potrebe šole (zadrževanje otrok pred vhodom v šolsko poslopje), na drugi strani pa je to osrednja parkovna plođčad v osrednjem delu. To je zunanja površina, ki povezuje javne programe kot so: občina, zdravstveni dom, šola z enoto vrtca, itd.
Hrib 18 Obstoječ vzdolžen objekt v križišču ohranja svojo lokacijsko zasnovo. Objekt se lahko v osnovnih gabaritih korigira v odvisnosti vraščenost v relief, ustreznost dovozov ter dostopov na glavno komunikacijsko os. Maksimalen vertikalen gabarit je P + N + M. Pri predelavah z dozidavo ali nadzidavo posameznega sklopa se priporoča terasasta zasnova. Objekt je namenjen oskrbovalnim funkcijam, ki so lahko dopolnjeni z javnim programom in stanovanjskimi prostori.
Hrib 22 Obstoječ stanovanjski objekt na zaledni strani osrednjega dela naselja ohranja svojo lokacijo, osnovni gabarit. Objektu je možno prizidati manjši prizidek na severozahodni strani s primernim odmikom od ceste. Objekt v svoji maksimalni izvedbi lahko obsega dK + P + M z maksimalno izzidanim kolenčnim zidom do skupne višine 120 cm. Streha ostane simetrična dvokapnica, kjer je sleme v vzdolžni smeri z naklonom med 35 in 40 stopinjami.
Obstoječ kiosk Tobaka se prestavi ali uredi v sklopu novega informativnega centra na isti ploščadi.

LP1 – S4 – S2- C2 izobraževalno-vzgojni in športni program
Hrib 101 Osnovna šola z enoto vrtca ohranja obstoječe velikostne gabarite, vendar s potrebami sodobnega pouka in zahtevami devetletke, se notranjost funkcionalno prenovi ter obenem se izvedejo inveticijsko vzdrževalna dela v celotnem objektu.
Novo Telovadnica je predvidena kot dozidava na severnozahodni strani. Objekt bo močno vkopan v teren. Velikost telovadnice je zasnovana glede na velikost normalnega košarkarskega igrišča. Pritličje telovadnice bo na nivoju prvega nadstropja šole. Glavni vhod bo preko šole. Dodatni izhodi pa so na teren iz veznega trakta prizidka. Tlorisna zasnova in vertikalni gabarit vpet v teren je razviden iz grafičnih prilog. Streha nad telovadnico se izvede kot simetrična dvokapnica z naklonom ter kritino usklajeno z osnovnim objektom šole.
Ker je objekt v veliki meri vkopan in ne presega višinskih gabaritov objekta osnovne šole, ni vizualno izpostavljen. Arhitekturno oblikovanje objekta telovadnice primarno sledi tehnološkim zahtevam namenske rabe objekta, z upoštevanjem rastrov osnovnega objekta šole. Smiselno je treba izvesti posamezne poudarke, ki ustvarjajo celovitejšo podobo celotne sestavljene grajene gmote. Orientacijski poudarki so vhodne in izhodne površine, osvetlitve in navezave na širši prostor. Celovitost rešitve naj predstavlja usklajenost fasadnih elementov in obdelav. Skupaj z objektom osnovne šole naj tvori kvalitetno arhitekturno celoto.
Novo Športno igrišče se iz osrednjega dela naselja tik ob glavni regionalni cesti prestavi na zaledno stran zdravstvenega doma. Velikost igrišča je normalno rokometno igrišče. Igrišče je izsekano v padajoč teren, zato lahko na delu pod njim izzidamo klubske prostore, garderobe, sanitarije ter nekaj garažnih boksov. V teren na zahodni strani pa so vpete tribune. Dovoz je iz južne strani. Glavni dostop je iz strani šole. Tribune se napajajo na peš povezovalno potjo nad igriščem in telovadnico.
Prenova Igrišče vrtca je nujno povečati na predvideno kapaciteto vrtca ca. 56 otrok. Potrebne zunanje površine za enoto vrtca so 840 m2. Obstoječa javna peš povezava pred vrtcem se s povečanjem zunanjih površin vrtca umakne oziroma prestavi tako, da dostop iz glavne ceste omogoča peš dostop na šolsko dvorišče pred glavnim vhodom šole.
Novo Na severno vzhodnem delu šole se na nivoju prvega nadstropja uredi manjša igralna površina za potrebe prve triade osnovne šole, ki je preko diferenčnih stopnic dostopna iz učnega trakta. Ločnica med tržnico in igriščem se izvede z varovalno ograjo.

LP1 – S4 – S2- C3 poslovno-trgovski in stanovanjsko-turistični program
Prenova Objekt predilnice Tržič se v celoti prenovi. V pritličju, dostopnemu iz spodnjega platoja parkirišča, se uredijo trgovski prostori. V zgornji etaži in mansardi pa se lahko uredijo stanovanja oziroma turistične prenočitvene kapacitete. Osnovni gabarit objekta se ohranja. Potrebna pa je temeljita konstrukcijska in oblikovna prenova. Objekt naj iz industrijskega izgleda sledi oblikovanjem objektov mestno-trškega značaja s poudarki javnih vhodov. Strešine in strešne odprtine se morajo prenoviti in delno preoblikovati skladno s potrebami novega programa. Strešni naklon se ohranja, kakor tudi smer glavnega slemena.

Osnovne prometne rešitve slonijo na obstoječi glavni vzdolžni cesti skozi naselje z oznako R III 653 na odseku 1364.
Za zagotavljanje potreb tranzitnega in motornega prometa načrtujemo izgradnjo novega križišča na južnem vstopu v naselje iz smeri Travnika in Šegove vasi ter korekcijo notranjega križišča, ki ga tvori odcep za zdravstveni dom z odcepom ceste v zgornji del naselja Hrib. Prvo križišče se uredi v “T” izvedbi, medtem ko drugo križišče se korigira v pravilno štirikrako križišče.
Zaradi konfiguracije terena in neugodnih obstoječih priključkov lokalnih in dovoznih cest na regionalno cesto R III-53 je nujno urediti bolj pregledne in varne priključke. Premagovanje višinskih razlik zahteva izgradnjo več opornih zidov.

Motorni promet bo potekal skozi naselje in za potrebe naselja samega po glavnih prometnih smereh:
– glavna vzdolžna os je regionalna cesta R III 653 Sodražica–Travnik,
– dostopna cesta k cerkvi na Taboru,
– napajalna cesta za poselitev na padajočem terenu na vzhodnem pobočju naselja Hrib,
– lokalna cesta proti naselju Šegova vas,
– navezovalna cesta za del naselja Hrib na vzhodnem pobočju.
Tranzitni promet bo potekal po obstoječi vzdolžni glavni cesti skozi naselje. S prometnimi znaki je potrebno znižati hitrosti skozi naselje.
Lokacije obstoječih avtobusnih postajališč pregleda in morebitno prestavitev definira posebna komisija (predstavnik občine, predstavnik KS, policija, inšpekcija, Direkcija RS za ceste in član komisije za varnost v cestnem prometu).

Intervencijski promet je dovoljen po vseh prometnih in drugih utrjenih površinah okrog obstoječih in predvidenih objektov v skladu s pogoji soglasodajalcev.

Pešpoti so zasnovane vzdolž glavnih prometnih cest. V osrednjem delu pa so so dodane tudi peš poti, ki prečkajo vdzolžne smeri in predstavljajo horizontalne povezave za hitrejše dostope do glavnih objektov. Glavna peš povezava na zaledni strani šolsko-športnih objektov je preoblikovana v parkovno urejeno pot, ki napaja športno igrišče s tribunami, izhodi iz telovadnice ter peš dostop iz južnega dela naselja na Tabor do cerkve Sv. Barbare.
Posamezni peš dostopi so zaradi reliefne pogojenosti ali ustvarjenih novih platojev povezane s stopnišči.

Za potrebe mirujočega prometa je nujno urediti dodatna parkirišča pri objektih javnega značaja, še zlasti pri prenovi, nadomestni gradnji in novogradnji.
Skupne parkirne površine za potrebe vseh dejavnosti se urejajo na večih lokacijah, in sicer:
– vzdolžno ob regionalni cesti z delnim posegom na obstoječe igrišče,
– pred prenovljenim poslovnim stanovanjskim objektom (Tržič) vse do zdravstvenega doma je večje novo parkirišče in zadaj za stanovalce,
– pred šolo za zaposlene, na zgornjem nivoju pred zdravstvenim domom za službena vozila in urgenco,
– ob novem poslovno-stanovanjskem objektu na spodnjem nivoju za poslovni del, na zalednem delu pa za stanovalce.

Vsi objekti morajo biti priključeni na obstoječe oziroma novozgrajeno komunalno omrežje. Investitor sam poskrbi za opremljenost stavbnega zemljišča.
Komunalna oprema obsega omrežja in naprave za oskrbo s pitno vodo, naprave in omrežje za odvajanje odpadnih vod, oskrbo z električno energijo ter omrežje zvez. Načrti komunalnih naprav morajo upoštevati planske usmeritve, zasnove, ki so jih izdelale pooblaščene organizacije in v skladu z določili predpisov in pravilnikov veljavnih na območju Občine Loški Potok.
Komunalne ureditve morajo biti izvedene na način, ki zagotavlja ustrezno varstvo okolja (zrak, vodo, tla) in ustrezno obrambno zaščito (varstvom pred požarom, oskrbo v izgradnih razmerah, zmanjšanje ogroženosti, itd.)
Priključitev objektov na komunalne naprave je možna v skladu s pogoji upravljalcev.

Na območju ureditvenega načrta je obstoječe vodovodno omrežje. Obstoječe in predvidene objekte je treba priključiti na obstoječe vodovodno omrežje. Pri priključevanju dodatnih porabnikov vode se sproti preverja ustreznost obstoječih vodov. Zahteve za dopolnitev, posodobitev omrežja in fazno zamenjavo opravi upravljalec.
Za zagotavljanje požarne varnosti služijo obstoječi hidranti, ki se bodo ob rekonstrukcijah postopno zamenjevali in dopolnjevali. Trasa omrežja in nadzemnih hidrantov je razvidna iz situacije komunalnega omrežja (glej grafične priloge).

Obstoječo, novo in dopolnilo gradnjo je potrebno priključiti na kanalizacijsko omrežje po pogojih upravljalca. Pri tem je potrebno upoštevati zaščito vodnih virov v občini in navodilo za gradnjo gnojišč in greznic.
Do celovite izgradnje kanalizacijskega kolektorja in čistilne naprave se odplake rešujejo individualno. V postopku pridobivanja lokacijskega dovoljenja se definira ustrezna velikost greznice, ki mora biti triprekatna, neprepustna na občasno praznjenje. Locirana naj bo tako, da bo preko nje možna nadaljnja navezava na kolektor.
Vse meteorne vode z utrjenih površin, kjer se odvija motorni promet, je treba speljati preko lovilcev maščob v kanalizacijsko omrežje ali v ponikovalnico. Meteorne vode z drugih utrjenih površin, zelenih površin in streh je treba speljati v ponikovalnico.

Komunalni odpadki se odvažajo na urejeno deponijo komunalnih odpadkov. Posode za zbiranje odpadkov so tipske. Tip in velikost posode določi upravljalec odvoza odpadkov. Dostopi do posod morajo biti vedno dostopni s specialnim smetarskim vozilom za odvoz odpadkov. Vsi koristniki odvoza odpadkov so se dolžni ravnati v skladu z odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Loški Potok.
Prostori, kjer se nahajajo posode za zbiranje odpadkov so na zemljišču investitorja oziroma lastnika objekta in morajo biti tlakovane, nezdrsljive in dobro osvetljene.
Kolikor na posamezni parceli zaradi dejavnosti nastajajo posebni odpadki, je potrebno v projektu za pridobitev dovoljenj predvideti prostor za zbiranje in odvoz skladno z zahtevami zdravstvene inšpekcije.

Potrebno je varovati koridorje daljnovodov. Za oskrbo z elektično energijo veljajo naslednji pogoji:
– na področju oskrbe z električno energijo je potrebno upoštevati veljavne predpise za to področje in zasnovo elektroomrežja,
– upravljalec mora zagotoviti utrezne napetostne razmere za potrebe gospodinjstev in dejavnosti (obstoječih in predvidenih) na podlagi izpolnitve tehničnih pogojev, ki jih predpiše v elektro-energetskem soglasju pred izdajo dovoljenja.
Pri rekonstrukciji omrežja je potrebno fazno vse zračne elektro vode zamenjati s kabelsko kanalizacijo.
Ob glavnih cestah in večjih odprtih ploščadih mora biti zgrajena javna razsvetljava, ki zagotavlja minimalne vrednosti srednje osvetljenosti v skladu s tehničnimi predpisi z ozirom na gostoto prometa in dejavnost dela območja.
Posebno oblikovana ulična osvetlitev je predvidena na ploščadi tržnice nad arkadnim hodnikom ter na parkovno urejeni osrednji ploščadi.
Za sprejem televizijskih programov prek satelita in distribucijo signala se dopušča zgraditi razdelilno kabelsko omrežje in ga povezati na glavno antensko postajo s sprejemnim sistemom.

Vse objekte se priključi na javno telefonsko omrežje. Priključke objektov se izdela skladno s pogoji upravljalca. Na območju ureditvenega načrta se postopoma zgradi kabelsko omrežje.

Varstvo zraka
V območju UN ni večjih onesnaževalcev zraka, prav tako tudi ni predvidena gostota malih kurišč. Z izvedbo UN se število kurišč bistveno ne povečuje. V večini objektov so predvidene kotlovnice. Male kotlovnice naj bodo redno vzdrževane in v maskimalni možni meri obnovljene. Za večje objekte ali posebna kurišča določi pogoje Hidrometeorološki zavod RS.

Varstvo pred hrupom
Naselje Hrib–Loški Potok je zaradi svoje lege izpostavljeno prometnemu hrupu. S posebnimi ukrepi želimo zmanjšati hitrosti in s tem tudi oblažiti hrup. V stanovanjih ob glavnih prometnicah naj ne bodo ob cestni fasadi spalni prostori.
V lokalih v pritličjih večnamenskih objektov niso dovoljene hrupne dejavnosti.

Varstvo voda
Meteorne vode z utrjenih površin (parkirišč in ploščadi) je potrebno pred iztokom očistiti s peskolovci, ki so opremljeni z lovilci olja. Pri dejavnosti definira pogoje za posamezno dejavnost pristojna inšpekcijska služba.

Protipožarna varnost
Pogoji protipožarne zaščite so podani v pogojih Požarne inšpekcije.

Ureditveni načrt je obvezen za investitorje, projektante in izvajalce vseh objektov in naprav, vključno s komunalnimi in ostalimi posegi na ureditvenem območju. Določila ureditvenega načrta morajo biti smiselno uporabljena v lokacijskem postopku. Pri gradnji večjih objektov in kompleksnejših ureditev je smiselno pridobiti idejne rešitve objektov in konkretnih ureditev preko javnih natečajev. Natečajno gradivo mora upoštevati izhodišča tega ureditvenega načrta.
Poleg določil UN Hrib–Loški Potok je pri realizaciji potrebno upoštevati pogoje soglasodajalcev za vsak poseg v prostor posebej.
Pri urejanju objektov in spremembi namembnosti v objektih je nujno upoštevati potrebe po dodatnih zunanjih površinah za potrebe manipulacije in parkiranja. Pri vsakem posegu je potrebno preveriti zadostnost zunanjih površin in zagotoviti pregledne in varne dostope in dovoze.
Izbor novih ali dopolnilnih proizvodnih programov mora projekt vključevati tudi presojo ekološke obremenitve okolja.
Pri prenovi objektov, ki so definirani kot nosilci identitete naselja in predstavljajo značilno mestatvorno arhitekturo je pri izdelavi projektne dokumentacije ali pred izdajo ustreznih dovoljenj potrebno izdelati načrt prenove fasad z arhitekturnimi detajli ter barvno študijo barvanja uličnih fasad.
Projekt hortikulture mora biti posebej opredeljena ureditev na zelenicah, ki spadajo k objektom. Vrste zelenja naj bodo določene, pri čemer naj bo lastnikom prepuščena svoboda pri izbiri in lociranju ozelenitve. Potrebno je paziti pri preglednosti cestnega skeleta ter glavnim vedutam naselja. Ozelenitev mora biti izvedena tako, da ne ovira normalnega vzdrževanja objektov. Mejne zazelenitve ne smejo tangirati sosednjega zemljišča oziroma ovirati njihovega koriščenja.
Pri izvajanju ureditvenega načrta morajo biti glede na njihova določila upoštevani vsi veljavni gradbeno-tehnični, prometni, sanitarno-higienski, varnostni in drugi predpisi.

Tolerance pri gabaritih, ki so podani v grafični prilogi, karta: Funkcionalne rešitve so podane v maksimalni velikosti. Odstopanja so možna do –15% ali manj, ker morajo ohranjati vzdolžne tlorisne zasnove. Tudi vertikalni gabariti so podani v maksimalnih okvirih. Z nižanjem pa je potrebno upoštevati tvorjenje uličnega niza ter neposredno sosednje objekte.
Spremembe namembnosti so dovoljene do meje, ko nova namembnost ne moti bivalnih pogojev znotraj objekta in sosednjih objektov. Pri vnašanju novih dejavnosti, ki obsegajo celoten objekt, pa je treba nujno preveriti ustreznost glede na namen območja.
Tolerance, ki jih skladno s tem odlokom dopusti upravni organ, morajo biti definirane in utemeljene v lokacijskem postopku.

S sprejemom tega odloka za območje urejanja ne veljajo določila odloka o prostorskih ureditvenih pogojev za območje Občine Loški Potok za prostorsko plansko celoto LP1 – S4 – S2 – (Uradni list RS, št 12/99) in sicer samo za njen južni del.
Določila odloka o pomožnih objektih je potrebno smiselno prilagotiti. V delih naselja, ki imajo javen značaj, praviloma teh objektov ni možno postavljati. V območju individualne-stanovanjske zazidave pa se pomožni objekti postavijo na vizualno neizpostavljeni legi z upoštevanjem, da bruto etažna površina vseh objektov na posamezni parceli ne presega bruto 40% velikosti parcele.

Ureditveni načrt je na vpogled občanom, podjetjem in drugim organizacijam na Občini Loški Potok in pristojni službi upravne enote.

Nadzorstvo nad izvajanjem sprejetega načrta opravlja pristojna inšpekcijska služba.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.