Uradni list

Številka 34
Uradni list RS, št. 34/1999 z dne 10. 5. 1999
Uradni list

Uradni list RS, št. 34/1999 z dne 10. 5. 1999

Kazalo

1729. Statut Občine Žužemberk, stran 4068.

Na podlagi 64. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98 in 74/98) je Občinski svet občine Žužemberk na redni seji dne 26. 3. 1999 sprejel
S T A T U T
Občine Žužemberk
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta statut ureja oziroma določa temeljna načela za organizacijo in delovanje Občine Žužemberk (v nadaljevanju: občina), organe občine, pristojnosti občine in njenih organov, oblikovanje in organizacijo občinske uprave in javnih služb, premoženje in financiranje občine, splošne in posamične akte občine, varstvo občine v razmerju do države in drugih občin, način sodelovanja občanov pri sprejemanju odločitev v občini in širših samoupravnih lokalnih skupnosti ter druga vprašanja skupnega pomena v občini, ki jih določa zakon.
2. člen
Območje Občine Žužemberk obsega območja naselij: Boršt pri Dvoru, Brezova reber pri Dvoru, Budganja vas, Dešeča vas, Dolnji Ajdovec, Dolnji Kot, Dolnji Križ, Drašča vas, Dvor, Gornji Ajdovec, Gornji Kot, Gornji Križ, Gradenc, Hinje, Hrib pri Hinjah, Jama pri Dvoru, Klečet, Klopce, Lašče, Lazina, Lopata, Mačkovec pri Dvoru, Mali Lipovec, Malo Lipje, Pleš, Plešivica, Podgozd, Podlipa, Poljane pri Žužemberku, Prapreče, Prevole, Ratje, Reber, Sadinja vas pri Dvoru, Sela pri Ajdovcu, Sela pri Hinjah, Srednji Lipovec, Stavča vas, Šmihel pri Žužemberku, Trebča vas, Veliki Lipovec, Veliko Lipje, Vinkov Vrh, Visejec, Vrh pri Hinjah, Vrh pri Križu, Vrhovo pri Žužemberku, Zafara, Zalisec, Žužemberk, Žvirče.
3. člen
Občina skrbi za uresničevanje in varovanje pravic in koristi svojih občanov v okviru svojih pristojnosti.
Občan je vsaka oseba, ki ima stalno prebivališče na območju Občine Žužemberk.
V okviru ustave in zakonov samostojno opravlja svoje zadeve in izvršuje naloge, ki so nanjo prenešene s področnimi zakoni ter naloge, ki jih s soglasjem občine prenese v občinsko pristojnost država.
4. člen
Občani uresničujejo lokalno samoupravo v občini neposredno in preko organov občine.
Občina se pri uresničevanju skupnih nalog lahko povezuje in sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami ter širšimi samoupravnimi lokalnimi skupnostmi.
Občina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti.
5. člen
Občani se lahko obračajo s pobudami na katerikoli organ občine, s peticijo ali pritožbo pa na komisijo za vloge in pritožbe občanov, ki jim mora odgovoriti najkasneje v 30 dneh. Komisijo imenuje občinski svet na predlog župana.
6. člen
Občina je pravna oseba. Sedež občine je v Žužemberku, Grajski trg 33.
Občina ima svoj grb, zastavo in pečat, ki jih sprejme občinski svet z odlokom.
Pečat je okrogle oblike, premera 35 mm z naslednjo vsebino: Občina Žužemberk. V sredini polja je grb občine Žužemberk. V spodnjem delu notranjega kroga pa naziv organa občine: župan, občinska uprava, volilna komisija.
7. člen
Občina ima svoj praznik, praznik občine določi občinski svet z odlokom.
8. člen
V občini se lahko organizirajo krajevne skupnosti, ki so pravne osebe javnega prava. Njihove pristojnosti so določene z zakonom o lokalni samoupravi. O ustanovitvi krajevnih skupnosti bo sprejet statutarni sklep.
Lahko pa se ustanovijo tudi drugi ožji deli občine, za kar je prav tako potrebno sprejeti statutarni sklep.
II. NALOGE OBČINE
9. člen
Občina samostojno ureja in opravlja lokalne zadeve javnega pomena, ki so določene s tem statutom in zakoni. Za zadovoljevanje potreb svojih prebivalcev opravlja občina zlasti naslednje naloge:
– upravlja z občinskim premoženjem,
– omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine in v skladu z zakonom opravlja naloge s področja gostinstva, turizma in kmetijstva,
– načrtuje prostorski razvoj, v skladu z zakonom opravlja naloge na področju posegov v prostor in graditve objektov ter zagotavlja javno službo gospodarjenja s stavbnimi zemljišči,
– ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj,
– v okviru svojih pristojnosti ureja, upravlja in skrbi za lokalne javne službe,
– skrbi za službe socialnega skrbstva, za predšolsko varstvo, za osnovno varstvo otrok in družin, za socialno ogrožene, invalide in ostarele,
– skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja,
– ureja in vzdržuje vodovodne in energetske komunalne naprave,
– ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj občine in za kvaliteto življenja njenih prebivalcev,
– skrbi za vzgojno-izobraževalno, raziskovalno, informacijsko-dokumentacijsko, društveno in drugo dejavnost na svojem območju,
– pospešuje kulturno umetniško ustvarjalnost, omogoča dostopnost do kulturnih programov, zagotavlja splošno izobraževalno knjižnično dejavnost ter v skladu z zakonom skrbi za naravno in kulturno dediščino na svojem območju,
– skrbi za razvoj športa in rekreacije,
– gradi, vzdržuje in ureja lokalne javne ceste, javne poti, rekreacijske in druge javne površine, v skladu z zakonom ureja promet v občini ter opravlja naloge občinskega redarstva,
– nadzoruje krajevne prireditve,
– organizira komunalno-redarsko službo in skrbi za red v občini,
– izvaja naloge zaščite in reševanja, ki so opredeljene v zakonu o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– skrbi za požarno varnost in organizira reševalno pomoč,
– organizira pomoč in reševanje za primere elementarnih in drugih nesreč,
– organizira opravljanje pokopališke in pogrebne službe, mrliško ogledne službe,
– določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine in opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno,
– sprejema statut občine in druge splošne akte,
– organizira občinsko upravo,
– ureja druge lokalne zadeve javnega pomena,
– sodeluje v stalni konferenci slovenskih lokalnih skupnosti, v svetu evropskih občin in regij,
– sodeluje s tujimi partnerskimi in drugimi občinami na področju kulture, gospodarstva, sociale in športa,
– sodeluje v programih Evropske unije,
– določi organizacijo in način dela v vojni,
– predpisuje lokalne davke.
10. člen
Pod pogoji, ki jih določa zakon, občina predpisuje naslednje davke in druge občinske dajatve:
– davek od premoženja,
– davek na dediščine in darila,
– davek na dobitke od iger na srečo,
– davek na promet nepremičnin,
– druge z zakonom dovoljene davke in dajatve.
III. ORGANI OBČINE
1. Splošne določbe
11. člen
Organi občine so občinski svet, župan in nadzorni odbor.
Občina ima volilno komisijo kot samostojni občinski organ, ki v skladu z zakonom o lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi akti skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov.
Organi občine lahko imenujejo komisije ali druga delovna telesa za obravnavo posameznih vprašanj.
Člani občinskega sveta, župan in podžupan so občinski funkcionarji.
Delovno telo občinskega sveta vodi član občinskega sveta. Članstvo v komisiji ali odboru občinskega sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi.
12. člen
Organi občine so dolžni na zahtevo poslanca Državnega zbora dati pojasnila, ki so mu potrebna v zvezi z njegovim delom v volilni enoti. Rok za izdajo pojasnila je 15 dni od dneva, ko je zahteva poslanca prispela na pristojni občinski organ.
13. člen
Občina ima občinsko upravo kot občinski organ, ki v skladu z zakonom, statutom in splošnimi akti občine izvaja upravne naloge iz občinske pristojnosti, odloča o upravnih stvareh na prvi stopnji, opravlja inšpekcijske naloge in naloge občinskega redarstva oziroma drugih služb nadzora ter strokovna, organizacijska in administrativna opravila za občinske organe. Organe občinske uprave na predlog župana ustanovi občinski svet z odlokom, s katerim določi tudi njihovo notranjo organizacijo in delovno področje.
14. člen
Organi občine se volijo za štiri leta.
15. člen
Delo občinskih organov je javno.
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, z navzočnostjo občanov in predstavnikov javnih občil na sejah občinskega sveta in občinskih odborov, preko občinskega glasila ter na druge načine, ki jih določa ta statut in poslovnik občinskega sveta.
Javnosti niso dostopne seje, dokumenti in gradiva občinskega sveta in drugih organov občine, za katere organi ugotovijo, da so zaupne narave.
Javnost dela nadzornega odbora se zagotavlja tako, da nadzorni odbor obvešča javnost o svojih ugotovitvah, pri čemer mora spoštovati dostojanstvo, dobro ime in integriteto posameznikov.
Nadzorni odbor sme obvestiti javnost o svojih ugotovitvah šele takrat, ko izdela končno poročilo.
16. člen
Občinski svet, nadzorni odbor, občinski odbori in druge komisije sveta so sklepčne, če je na njihovih sejah navzoča več kot polovica članov.
Komisije in odbori občinskega sveta ter vsak član občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali tem statutu določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.
2. Občinski svet
17. člen
Občinski svet je najvišji organ odločanja v občini.
Občinski svet ima komisije:
– za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja,
– za statut občine in poslovnik sveta,
– komisijo za vloge in pritožbe občanov, ki se imenujejo izmed članov občinskega sveta.
Občinski svet ima naslednje pristojnosti:
– sprejema statut občine,
– sprejema odloke in druge akte občine,
– sprejema poslovnik za svoje delo,
– sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine,
– potrjuje začasne nujne ukrepe,
– sprejema občinski proračun in zaključni račun proračuna,
– imenuje volilne komisije za občinske volitve,
– imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora ter člane komisij in odborov občinskega sveta,
– nadzoruje delo župana in podžupanov ter občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta,
– ustanavlja organe občinske uprave ter določa njihovo organizacijo in delovno področje uprave ter nadzoruje delo občinske uprave,
– odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, če ni z zakonom drugače določeno,
– odloča o najemu občinskih posojil, izdajanju garancij in poroštev,
– razpisuje referendume,
– daje pobudo za sklice zborov občanov,
– ustanavlja gospodarske in druge javne zavode ter javne gospodarske službe,
– daje koncesije,
– določa prispevke za opravljanje komunalnih storitev,
– daje soglasje k prevzemu opravljanja državnih nalog,
– imenuje in razrešuje predstavnike občine v sosvet načelnika upravne enote,
– imenuje in razrešuje člane sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin,
– odloča o drugih zadevah, ki jih določajo zakoni in ta statut,
– imenuje komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ter komisijo za pripravo statuta in poslovnika izmed članov občinskega sveta,
– imenuje tudi ostale komisije in odbore kot svoja delovna telesa iz članov občinskega sveta in občanov,
– imenuje častne občane Občine Žužemberk
– daje soglasje k statutom krajevnih skupnosti,
– odloča o pobudi za spremembo in dopolnitve statuta občine in poslovnika občinskega sveta,
– podeljuje domicilnost.
18. člen
Občinski svet daje mnenje k imenovanju predstojnika upravne enote.
Občinski svet odloča o vseh na občino prenesenih pristojnosti iz državne pristojnosti, če zakon ne določa, da o teh zadevah odloča drug občinski organ.
19. člen
Občinski svet ima petnajst članov.
Občinski svet se voli na podlagi splošne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem.
Občinski svet se voli po proporcionalnem načelu oziroma po določilih zakona o lokalni samoupravi.
Za volitve občinskega sveta se občina lahko razdeli na volilne enote, ki jih določi odlok občinskega sveta.
20. člen
Občinski svet se konstituira na svoji prvi seji.
Član sveta ni kazensko odgovoren za mnenje ali glas, ki ga je izrekel na sejah občinskega sveta ali na sejah njegovih delovnih teles, ki zadevajo vsebino delovnih teles ali organov občine.
Župan sklicuje in vodi seje občinskega sveta. Župan nima pravice glasovanja.
21. člen
Članu občinskega sveta, županu in podžupanu preneha mandat:
– če izgubi volilno pravico,
– če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije,
– če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev,
– če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta, župana in podžupana,
– če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta, župana in podžupana,
– če odstopi.
Članu občinskega sveta, županu in podžupanu preneha mandat z dnem, ko občinski svet ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata iz prejšnjega odstavka.
Ne glede na določbo 30. člena zakona o lokalnih volitvah v primerih prenehanja funkcije zaradi razlogov iz prve do pete alinee prvega odstavka tega člena, nadomesti člana občinskega sveta, ki mu preneha funkcija, naslednji kandidat z liste kandidatov. Če takega kandidata ni, ga nadomesti kandidat istoimenske liste v volilni enoti, v kateri je imela lista največji ostanek glasov v razmerju do količnika v volilni enoti.
22. člen
Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno.
Funkcija člana občinskega sveta in podžupana ni združljiva s funkcijo župana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon.
Funkcija člana občinskega sveta tudi ni združljiva s funkcijo načelnika upravne enote in vodje notranje organizacijske enote v upravni enoti, kot tudi ne z delom v državni upravi na delovnih mestih, na katerih delavci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorstvom nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela občine.
23. člen
Župan določi izmed zaposlenih v občinski upravi delavca, ki opravlja organizacijske, strokovne in administrativne naloge za občinski svet. Ta delavec pomaga županu pri pripravljanju in vodenju sej sveta, vodi zapisnik in opravlja druge zadeve po nalogu župana.
24. člen
Kandidature za funkcije v odborih ali komisijah občinskega sveta lahko vloži v pisni obliki skupina svetnikov ali posamezni svetnik.
Kandidat je izvoljen z večino glasov prisotnih članov sveta. Če pri prvem glasovanju noben kandidat ne dobi zahtevane večine, se glasovanje ponovi. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov.
25. člen
Občinski svet dela na rednih in izrednih sejah. Redne seje sklicuje župan. Na zahtevo nadzornega odbora ali na zahtevo najmanj tretjine članov sveta mora župan sklicati sejo sveta v roku 7 dni od prejema pisne zahteve; seja mora biti v 15 dneh potem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje. Če seje župan ne skliče v navedenem roku, jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali.
Dnevni red seje sveta predlaga župan po predlogu predlagatelja. Predlagani dnevni red lahko dopolni z novimi točkami.
26. člen
Župan, tajnik, predsedniki odborov in komisij sveta so se na zahtevo občinskega sveta dolžni udeležiti seje in odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta.
27. člen
Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov.
Občinski svet sprejema odločitve z večino opredeljenih članov, razen če zakon ali ta statut določa drugačno večino.
Glasovanje je javno. Tajno se glasuje le, kadar tako določa zakon, statut ali kadar se za tajno glasovanje odloči občinski svet.
28. člen
Občinski svet ima svoj poslovnik, s katerim podrobneje ureja način dela, postopek odločanja in razmerja do drugih občinskih organov.
Svet sprejema poslovnik z dvetretjinsko večino navzočih članov.
3. Občinski odbori
29. člen
Občinski svet ustanovi naslednje odbore:
– odbor za okolje in prostor, komunalo in promet,
– odbor za družbene dejavnosti,
– odbor za gospodarstvo, kmetijstvo, turizem, davčno politiko, proračun in finance,
– odbor za lokalno samoupravo.
Vsi odbori imajo pet članov.
Občinski svet po potrebi ustanovi tudi druge odbore. Člane odborov izvoli občinski svet izmed članov sveta in občanov. Občani, ki niso člani občinskega sveta in so bili izvoljeni v odbor, lahko predstavljajo največ polovico vseh članov odbora. Prvo sejo odbora ali komisije po imenovanju skliče župan.
4. Naloge občinskih odborov
30. člen
Odbor za okolje in prostor, komunalo in promet obravnava:
– urbanizem in prostorsko planiranje,
– varstvo naravne in kulturne dediščine,
– varstvo okolja,
– ustanavljanje, financiranje in nadzorovanje javnih služb na področju okolja in prostorskega urejanja,
– izgradnjo, vzdrževanje in upravljanje z energetskimi, vodovodnimi in drugimi komunalnimi objekti in napravami,
– izgradnjo, vzdrževanje in upravljanje z javnimi cestami, javnimi potmi, parkirišči, trgi, parki in drugimi javnimi površinami,
– urejanje prometa,
– izgradnjo, vzdrževanje in upravljanje s pokopališči, za organizacijo pogrebnih storitev ter za mrliško ogledno službo,
– ustanavljanje, financiranje in nadzorovanje javnih služb s področja komunalne dejavnosti,
– varstvo tal in vodnih virov,
– varstvo zraka, varstvo pred hrupom ter zbiranje in deponiranje odpadkov,
– področje požarne varnosti ter organizacijo dimnikarske službe.
31. člen
Odbor za družbene dejavnosti obravnava:
– razvoj zdravstva, socialnega skrbstva, predšolskega varstva, varstva otrok in družine, invalidov in ostarelih,
– razvoj vzgoje in izobraževanja na osnovni stopnji,
– razvoj kulturne, raziskovalne, knjižničarske, informacijsko-dokumentacijske dejavnosti,
– razvoj športa in rekreacije,
– promocijo občine, organizacijo promocijskih prireditev ter izdajanje ustreznih publikacij,
– varstvo naravne in kulturne dediščine,
– razvoj društvene dejavnosti v občini,
– predlaga nad standardne programe v osnovnošolskem izobraževanju.
32. člen
Odbor za gospodarstvo, kmetijstvo, turizem, davčno politiko, proračun in finance obravnava:
– sodelovanje med občino in gospodarskimi subjekti,
– problematiko zaposlovanja,
– pogoje za razvoj vseh gospodarskih in negospodarskih dejavnosti, vključno z malim gospodarstvom, katerih razvoj je v interesu občine,
– razvoj kmetijstva in dopolnilne dejavnosti na kmetijah, trgovine in turizma, razvoj demografsko ogroženih območij,
– stanovanjsko problematiko,
– delitveno bilanco občinskega premoženja,
– oblikovanje proračunskega memoranduma in proračuna,
– davčno politiko občine,
– financiranje porabnikov občinskega proračuna,
– gospodarjenje z občinskim premoženjem in sredstvi.
33. člen
Odbor za lokalno samoupravo obravnava:
– lokalno samoupravo v občini,
– povezovanje občine v širše lokalne skupnosti,
– financiranje krajevnih skupnosti ali drugih delov občine,
– preoblikovanje občine.
5. Nadzorni odbor
34. člen
Nadzorni odbor šteje tri člane, ki svoje delo opravljajo nepoklicno.
Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov. Dva člana nadzornega sveta morata imeti vsaj pet let delovnih izkušenj na finančno-računovodskem področju. Predsednik nadzornega odbora mora imeti visokošolsko izobrazbo ekonomske smeri in najmanj tri leta ustreznih delovnih izkušenj.
Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupan, člani svetov ožjih delov občine, tajnik občine, delavci občinske uprave, člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev ter člani vodstev političnih strank.
Nadzorni svet ima svoj poslovnik, ki ga sprejme z večino glasov članov odbora.
35. člen
Nadzorni odbor:
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe proračunskih sredstev,
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
Nadzor vsebuje ugotavljanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja pristojnih organov, organov in organizacij porabnikov občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim javnim premoženjem in ocenjevanje učinkovitosti in gospodarnosti porabe občinskih proračunskih sredstev,
Nadzorni odbor najmanj dvakrat letno poroča občinskemu svetu o svojih ugotovitvah.
Če nadzorni odbor v okviru svoje pristojnosti ugotovi hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine, ki so opredeljene v poslovniku, mora o teh kršitvah v roku 15 dni obvestiti pristojno ministrstvo in Računsko sodišče Republike Slovenije.
36. člen
Za dosego namena iz prejšnjega člena nadzorni odbor:
– pregleduje pravne predpise in druge akte, s katerimi se določajo nameni proračunske porabe,
– od odgovornih oseb zahteva pojasnila ter določi rok za pojasnitev,
– pregleduje listinsko dokumentacijo (pogodbe, naročila, odredbe, naloge, račune, zapisnike ter knjigovodske listine in poslovne knjige in podobno),
– oblikuje in posreduje zahteve za izvedbo revizije Računskega sodišča Republike Slovenije,
– prijavlja sume storitve prekrška oziroma sume storitve kaznivega dejanja pristojnim organom.
Nadzorni odbor na začetku proračunskega leta sprejme letni program nadzora, s katerim seznani občinski svet in župana s svojim programom dela. V programu mora nadzorni odbor tudi podati oceno, ali člani glede na program nadzora razpolagajo s potrebnim znanjem ter v primeru, da ne razpolagajo z vsem potrebnim znanjem, opredeliti tudi sredstva, potrebna za pogodbene izvajalce.
37. člen
Nadzorni odbor o svojih ugotovitvah, ocenah in mnenjih izdela poročilo s priporočili in predlogi. Nadzorni odbor končno poročilo s priporočili in predlogi, skupaj s stališčem porabnika proračunskih sredstev, na katerega se poročilo nanaša, predloži v obravnavo občinskemu svetu. Občinski svet, župan ter organi porabnikov proračunskih sredstev so dolžni obravnavati končno poročilo ter upoštevati njegova priporočila in predloge v skladu s svojimi pristojnostmi.
38. člen
Nadzorni odbor predstavlja in zastopa predsednik, ki ga člani nadzornega odbora izvolijo izmed sebe na svoji prvi seji. Predsednik nadzornega odbora je izvoljen, če zanj glasuje več kot polovica vseh članov nadzornega odbora. Po izvolitvi predsednika izvoli nadzorni odbor tudi namestnika predsednika z večino glasov članov odbora.
Seje nadzornega odbora sklicuje predsednik. Nadzorni odbor se mora sestati vsaj na štirih rednih sejah letno, praviloma vsake tri mesece enkrat.
Prvo sejo nazornega odbora po imenovanju skliče župan.
Predsednik mora sklicati sejo, če to zahteva občinski svet ali župan. Če predsednik ne skliče seje v 15 dneh po podani zahtevi občinskega sveta ali župana, jo lahko skliče župan. O poteku seje se vodi zapisnik.
Občinski organi so dolžni na zahtevo nadzornega odbora poročati nadzornemu odboru in mu dajati vse podatke in informacije, potrebne za njegovo delo. Župan in občinska uprava so dolžni zagotavljati nadzornemu svetu strokovno in administrativno pomoč. Posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko opravi izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet.
Vsak član nadzornega odbora ima pravico zahtevati in dobiti podatke od občine, ki so mu potrebni pri opravljanju njegovih nalog, če teh podatkov na njegov predlog ne zahteva nadzorni odbor.
Občinski organi imajo pravico prisostvovati sejam nadzornega odbora in z dovoljenjem predsedujočega podajati mnenja in predloge, ki zadevajo delo in naloge, ki jih opravlja posamezni občinski organ, ki ga nadzorni odbor obravnava.
6. Župan in podžupan
39. člen
Občina ima župana in enega podžupana.
Župan opravlja svoje delo poklicno ali nepoklicno.
Župan je izvoljen na neposrednih volitvah, podžupana pa imenuje izmed članov občinskega sveta občinski svet na predlog župana.
40. člen
Župan opravlja naslednje naloge:
– predstavlja in zastopa občino,
– predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi seje občinskega sveta,
– občinskemu svetu predlaga sprejem sprememb in dopolnitev statuta, sprejem proračuna občine in zaključnega računa proračuna, odlokov in drugih splošnih aktov iz pristojnosti občinskega sveta,
– skrbi in odgovarja za izvajanje odločitev občinskega sveta,
– je predstojnik občinske uprave, ki jo tudi nadzira in usmerja,
– imenuje projektne skupine in komisije iz pristojnosti občinske uprave,
– skrbi za izvrševanje proračuna,
– skladno s statutom in proračunom odloča o najetju posojil med letom,
– skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine,
– opravlja tudi druge zadeve, ki jih določajo zakoni in ta statut.
41. člen
Župan mora zadržati izvajanje neustavnih, nezakonitih odločitev oziroma odločitev občinskega sveta, ki so v nasprotju s tem statutom ali drugim splošnim aktom občine. Svojo odločitev mora župan pojasniti na prvi naslednji seji občinskega sveta.
Če župan meni, da je splošni akt občine neustaven ali nezakonit, zadrži njegovo objavo. Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, je župan dolžan poskrbeti, da se splošni akt objavi. V tem primeru župan lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom.
Če župan zadrži odločitev občinskega sveta, za katero meni, da je v nasprotju s tem statutom ali drugim splošnim aktom občine, o tem opozori tudi pristojno ministrstvo. Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, mora župan poskrbeti, da se odločitev izvede. V tem primeru lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču.
Če se odločitve sveta nanašajo na zadeve, ki so bile z zakonom poverjene občini, mora župan opozoriti pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost odločitve.
42. člen
Občinski svet, občinski odbor in nadzorni odbor lahko v skladu z drugim odstavkom 15. člena tega statuta odloči, da pri posamezni točki dnevnega reda seje izključi javnost in nadaljuje delo na zaprti seji.
43. člen
Podžupan pomaga županu pri njegovem delu in ga nadomešča v odsotnosti. Župan lahko pooblasti podžupana za opravljanje posamičnih nalog iz svoje pristojnosti ter za nadomeščanje v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti.
Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot podžupan ne moreta opravljati svoje funkcije, nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši član občinskega sveta. V času nadomeščanja opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz pristojnosti župana.
Podžupan se lahko odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno, če tako predlaga župan. O poklicnem opravljanju funkcije podžupana odloči občinski svet.
7. Neposredne oblike odločanja občanov
44. člen
Neposredne oblike odločanja občanov o lokalnih zadevah so zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.
45. člen
Župan mora sklicati zbor občanov, če je tako predpisano z zakonom ali tem statutom ali če to zahteva najmanj 5% volivcev v občini oziroma njenem posameznem delu, lahko pa ga skliče na lastno pobudo ali na pobudo občinskega sveta.
S statutarnim sklepom se predpišejo:
– zadeve, ki jih obravnavajo občani na zboru, o njih oblikujejo svoja stališča, dajejo predloge, pobude in mnenja ali o njih odločajo,
– način vložitve zahteve in postopek odločanja o sklicu zbora občanov, če sklic zahtevajo volivci,
– način sklica zbora občanov,
– število volivcev, ki morajo sodelovati na zboru, da so stališča, predlogi, pobude in mnenja ali odločitve veljavno sprejete,
– kako sprejeta stališča, predlogi, pobude in mnenja ali odločitve zavezujejo občinske organe in
– druga vprašanja, pomembna za izvedbo zbora občanov ter za uveljavljanje njihovih stališč, predlogov, pobud, mnenj in odločitev.
46. člen
Zbori občanov predvsem:
– razpravljajo o delu občinskih organov,
– razpravljajo o povezovanju z drugimi občinami,
– razpravljajo o lokalni problematiki,
– razpravljajo o spremembah območja občine,
– razpravljajo in dajejo mnenja o zadevah v javni obravnavi.
47. člen
Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, razen o proračunu in zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve. Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo ali zavrnejo splošni akt občine ali njegove posamezne določbe.
Občinski svet lahko razpiše referendum na predlog župana ali člana občinskega sveta, mora pa ga razpisati, če to zahteva najmanj 5% volivcev v občini ali če tako zahteva zakon.
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta.
Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali. Odločitev o uvedbi samoprispevka je sprejeta, če je zanjo glasovala večina vseh volivcev v občini oziroma v delu občine, za katerega se bo samoprispevek uvedel.
Odločitev volivcev na referendumu zavezuje občinski svet do konca njegovega mandata.
48. člen
Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve.
Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanj, ki niso urejena v tem statutu, veljajo določbe zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, na njegovi podlagi pa se smiselno uporabljajo tudi določbe zakona o lokalnih volitvah.
49. člen
Pobudo za vložitev zahteve za razpis referenduma mora biti podprta s podpisi 3% volivcev na območju občine ali najmanj 100 volivcev na ožjem območju občine, na katerem je pobuda za referendum vložena. Seznam volivcev, ki podpirajo pobudo, mora vsebovati naslednje podatke podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva in naslov stalnega bivališča.
50. člen
Občinski svet lahko razpiše svetovalni referendum o posameznih vprašanjih posebnega pomena, da se ugotovi volja občanov.
Svetovalni referendum se lahko razpiše za vso občino ali za njen del.
Svetovalni referendum se mora razpisati na zahtevo najmanj 5% volivcev v občini, oziroma 10% volivcev v ožjem delu občine.
Svetovalni referendum ne zavezuje občinskih organov.
Glede izvedbe svetovalnega referenduma se smiselno uporabljajo določbe 48. in 49. člena tega statuta.
51. člen
Najmanj 5% volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.
Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občinskega sveta, mora ta obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih.
Če se zahteva nanaša na druge odločitve občinskih organov, mora pristojni organ o njej odločiti najkasneje v enem mesecu.
Glede postopka vložitve zahteve iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, ki urejajo ljudsko iniciativo.
IV. OBČINSKA UPRAVA
1. Organizacija občinske uprave
52. člen
Notranjo organizacijo in delovno področje občinske uprave določi občinski svet na predlog župana z odlokom. Sistematizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan.
53. člen
Občinsko upravo neposredno vodi tajnik občine, ki ga imenuje in razrešuje župan.
Tajnik pooblasti za posamezne naloge v zvezi z vodenjem organov občinske uprave predstojnike teh organov, katere imenuje in razrešuje župan.
O sporih o pristojnosti med organi občinske uprave odloča župan.
54. člen
Za delo občinske uprave je župan odgovoren svetu, tajnik pa županu.
55. člen
Upravne naloge občinske uprave opravljajo tajnik, predstojniki upravnih organov, višji upravni delavci, upravni in strokovno tehnični delavci.
Župan imenuje v skladu z načrtom delovnih mest uprave višje upravne delavce, upravne in strokovno tehnične delavce.
Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan.
O imenovanju oziroma sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi odloča župan oziroma po njegovem pooblastilu tajnik občinske uprave.
56. člen
Višji upravni delavci, upravni in strokovno tehnični delavci so upravičeni do plače, ki jo v skladu z zakonom ter načrtom delovnih mest in pravilnikom o nagrajevanju določi župan.
57. člen
Občinska uprava izvaja odloke, odredbe, pravilnike in navodila, ki jih izdajata občinski svet in župan po pooblastilu sveta.
Uprava izvaja tudi zakone in druge predpise države, kadar občinska uprava v skladu z zakonom odloča o upravnih stvareh iz državne pristojnosti.
58. člen
Posamične akte iz izvirne pristojnosti občine izdajajo tajnik in delavci občinske uprave, katere tajnik pooblasti za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih stvareh.
Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil, če ni z zakonom drugače določeno.
59. člen
O upravnih stvareh iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava, na drugi pa župan, če ni z zakonom drugače določeno.
60. člen
Občinska uprava opravlja nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi občina ureja zadeve iz svoje pristojnosti.
Za opravljanje nadzorstva iz prejšnjega odstavka lahko župan v okviru občinske uprave ustanovi občinsko inšpekcijo kot poseben upravni organ, ali pa jo ustanovi v sodelovanju z drugimi občinami.
Inšpekcijsko nadzorstvo neposredno opravljajo občinski inšpektorji kot delavci s posebnimi pooblastili, ki morajo izpolnjevati pogoje, predpisane z zakonom o upravi.
Občinski inšpektorji imajo enaka pooblastila, dolžnosti in odgovornosti, kot jih imajo inšpektorji po zakonu o upravi.
61. člen
Tajnik skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku ter zagotavlja vodenje evidence o upravnih stvareh v skladu s predpisi.
62. člen
O upravnih stvareh iz občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo uradna oseba, ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev in ima višjo ali visoko strokovno izobrazbo in opravljen preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku, v skladu s posebnim zakonom. V enostavnih upravnih stvareh lahko na prvi stopnji odloča tudi uradna oseba, ki ima srednjo strokovno izobrazbo in strokovni izpit.
63. člen
O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor.
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti in na osnovi javnih pooblastil na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča ministrstvo, pristojno za ustrezno področje oziroma njegov organ v sestavi.
64. člen
O izločitvi predstojnika organa občinske uprave ali zaposlenega v občinski upravi odloča tajnik občine, ki v primeru izločitve predstojnika občinske uprave o stvari tudi odloči, če je predstojnik pooblaščen za odločanje v upravnih stvareh.
O izločitvi tajnika občine ali župana odloča občinski svet, ki v primeru izločitve o stvari tudi odloči.
V. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE IN SKLADI
65. člen
Občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih sama določi in javnih služb, za katere je tako določeno z zakonom Opravljanje lokalnih javnih služb zagotavlja občina:
– neposredno v okviru občinske uprave,
– z ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij,
– z dajanjem koncesij, ki so v pristojnosti občine,
– z vlaganjem lastnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava.
66. člen
Občina organizira obvezne gospodarske javne službe, ki so določene z zakonom, na naslednjih področjih:
– oskrba s pitno vodo,
– odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda,
– ravnanje s komunalnimi odpadki in odlaganje ostankov komunalnih odpadkov,
– javna snaga in čiščenje javnih površin,
– urejanje javnih poti, površin za pešce in zelenih površin,
– pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka,
– na drugih področjih, določenih z zakonom.
67. člen
Občina organizira izbirne gospodarske javne službe, ki jih določi z odlokom za naslednja področja:
– oskrba industrijskih porabnikov z vodo ter oskrba naselij s požarno vodo v javni rabi,
– oskrba naselij s plinom iz lokalnih omrežij,
– urejanje pokopališč in oddajanje prostorov za grobove v najem,
– pogrebne storitve,
– javna razsvetljava v naseljih, ki obsega razsvetljavo prometnih in drugih javnih površin v naselju,
– gospodarjenje z javnimi komunalnimi objekti,
– urejanje javnih parkirišč,
– urejanje ulic, trgov,
– urejanje lokalnih cest,
– urejanje prometne in neprometne signalizacije in prometnih režimov,
– upravljanje, vzdrževanje in razvoj sistemov za kabelski prenos RTV signalov,
– plakatiranje in obveščanje,
– požarna varnost.
68. člen
Občinski svet lahko določi kot izbirno gospodarsko javno službo tudi na drugih področjih, kadar zagotavljanje proizvodov in storitev za javne potrebe ni mogoče zagotavljati na trgu, so pa ti proizvodi in storitve pogoj:
– za izvrševanje nalog občine,
– za izvrševanje gospodarskih, socialnih ali ekoloških funkcij občine,
– ali kadar občina prevzema subsidiarno sanacijsko odgovornost.
69. člen
Na področju družbenih dejavnosti zagotavlja občina javne službe za izvajanje naslednjih dejavnosti:
– osnovnošolsko izobraževanje,
– predšolska vzgoja in varstvo otrok,
– osnovno zdravstvo in lekarna,
– osebna pomoč družini,
– knjižničarstvo,
– veterinarsko službo.
70. člen
Občinski svet z odlokom o gospodarskih javnih službah določi vrste javnih služb ter načine in oblike njihovega izvajanja.
Občinski svet z odlokom ustanovi javna podjetja, javne zavode in sklade.
Občina lahko zaradi gospodarnega in učinkovitega zagotavljanja dejavnosti gospodarskih javnih služb ustanovi javno službo v okviru zaokroženih oskrbovalnih sistemov skupaj z drugimi občinami.
Občina mora zagotoviti izvajanje tistih javnih služb, ki so po zakonu obvezne.
71. člen
Občina lahko z odlokom ustanovi organ občinskega pravobranilstva. Občinsko pravobranilstvo zastopa občino, njene organe in ožje dele občine, ki so pravne osebe, po pooblastilu pristojne osebe pa lahko zastopa tudi druge pravne osebe, katerih ustanoviteljica je občina, pred sodišči in drugimi državnimi organi.
V odloku o ustanovitvi občinskega pravobranilstva se opredeli status, organizacija, delovno področje in druge zadeve, pomembne za delovanje občinskega pravobranilstva.
Občina lahko ustanovi skupaj z drugimi občinami skupni organ občinskega pravobranilstva.
VI. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE
72. člen
Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice.
Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.
Župan odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja ter pridobitvi nepremičnega premoženja do vrednosti, kot jo določa zakon in po postopku in na način, ki ga določa zakon. O tem seznani občinski svet. Odločitev o odtujitvi nepremičnega premoženja občine sprejme občinski svet.
Prodaja in oddaja v zakup (najem) nepremičnin in premičnin se izvede na podlagi predhodno izvedenega javnega razpisa oziroma predhodno izvedene javne dražbe. Za zamenjavo nepremičnin in premičnin ter pravic javni razpis oziroma javno dražbo ni potrebno izvesti. Za prodajo in oddajo v zakup (najem) se izvede pravni promet nepremičnin in premičnin oziroma pravic brez predhodno izvedenega javnega razpisa oziroma javne dražbe v primerih, ko stvar oziroma pravica ne presega vrednosti 300.000 SIT, prodaje funkcionalnih zemljišč in v drugih primerih, ko tako odloči občinski svet oziroma skladno s prejšnjim odstavkom župan.
73. člen
Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov iz davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom.
74. člen
Prihodki in odhodki za posamezne namene financiranja javne porabe so zajeti v proračunu občine.
Proračun občine sestavljata bilanca prihodkov in odhodkov ter račun financiranja.
V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtovani prihodki občine po virih in vrstah, načrtovani odhodki pa v skupnih zneskih in po posameznih namenih.
V računu financiranja se izkaže odplačevanje dolgov in zadolževanje občine.
75. člen
Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom. V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene.
Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi s statutom in z zakonom predpisani pogoji za uporabo sredstev.
76. člen
Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan, če ni z odlokom občine drugače določeno.
77. člen
Proračun občine mora biti sprejet pred začetkom leta, na katerega se nanaša. Če proračun ni sprejet pred začetkom leta, na katerega se nanaša, se financiranje nadaljuje na podlagi proračuna za preteklo leto – po dvanajstinah proračuna preteklega leta.
78. člen
Če se med proračunskim letom zaradi nastanka novih obveznosti za proračun ali zmanjšanja prihodkov ugotovi, da proračuna ne bo mogoče realizirati, lahko župan zadrži izvajanje posameznih odhodkov proračuna, če s tem ne ogrozi plačevanja zapadlih zakonskih in pogodbenih obveznosti, ki dospejo v plačilo, ali prerazporedi proračunska sredstva.
O odločitvi iz prejšnjega odstavka župan obvesti občinski svet.
Če proračuna ni možno uravnovesiti, mora župan predlagati rebalans proračuna.
79. člen
Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva rezerve občine ali najame posojilo največ 5% sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta. O najetju posojila odloča župan.
80. člen
Občina oblikuje svoje rezerve, v katere izloča del skupno doseženih prihodkov, iz bilance prihodkov in odhodkov, ki se določi vsako leto s proračunom, vendar najmanj 0,5% prihodka. Odstotek izločanja sredstev določi občinski svet na predlog župana z odlokom o proračunu občine.
Izločanje v rezervo se praviloma opravi vsak mesec, vendar najpozneje do 31. decembra tekočega leta.
Izločanje prihodkov v rezerve preneha, ko dosežejo rezerve občine 2% letnih doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov za zadnje leto.
81. člen
Rezerva se uporablja:
1. za odhodke, nastale kot posledica izrednih razmer, kot so zlasti suša, potres, požar, poplave in druge naravne oziroma ekološke nesreče, epidemije oziroma preprečevanje epidemij, živalske kužne bolezni in rastlinski škodljivci;
2. za zagotovitev sredstev proračuna, kadar prihodki pritekajo neenakomerno,
3. za kritje proračunskega primanjkljaja.
Sredstva za namene iz 1. in 3. točke prejšnjega odstavka se dajejo praviloma brez obveznosti vračanja, sredstva iz 2. točke morajo biti vrnjena v rezerve do konca leta.
O uporabi sredstev iz 1. in 3. točke prejšnjega odstavka odloča občinski svet, o uporabi sredstev iz 2. točke prejšnjega odstavka pa župan. Župan lahko za odločanje o posameznih zadevah iz 2. točke pooblasti predstojnika občinskega upravnega organa, ki pokriva finančno poslovanje občine.
Župan odloča o uporabi sredstev za namene iz 1. točke prvega odstavka tega člena do zneska, določenega v odloku proračuna za tekoče leto.
82. člen
Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, sprejme občinski svet na predlog župana odlok o zaključnem računu proračuna za preteklo leto.
V zaključnem računu proračuna se izkažejo predvideni in doseženi prihodki, predvideni in doseženi odhodki ter predvidena in dosežena izvršitev računa financiranja.
Občinski svet sprejme hkrati z zaključnim računom proračuna tudi premoženjsko bilanco občine na dan 31. decembra za leto, v katerem se sprejema zaključni račun proračuna. Odlok o zaključnem računu proračuna predloži župan občinskemu svetu do konca marca tekočega leta za preteklo leto.
83. člen
Občina se sme zadolževati z izdajo vrednostnih papirjev, garancij, poroštev in z najetjem posojil.
Občina izda vrednostne papirje v skladu z zakonom.
Občina se ne sme zadolževati v tujini, razen na podlagi zakona.
84. člen
Občina se lahko zadolži le za financiranje investicij v infrastrukturne objekte in naprave, namenjene za opravljanje gospodarskih in drugih javnih služb.
O zadolžitvi odloča občinski svet.
O zadolžitvi občina obvesti Ministrstvo za finance.
Soglasje ministrstva je sestavni del pogodbe o zadolževanju.
85. člen
Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le s soglasjem ustanovitelja ali soustanovitelja. O soglasju odloča občinski svet.
Občina sme dajati poroštva za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je, vendar največ do 5% zagotovljene porabe v letu, v katerem se daje poroštvo.
86. člen
Prihodki občine za financiranje zagotovljene porabe so:
– davek na dediščine in darila,
– davek na dobitke od iger na srečo,
– davek na promet nepremičnin,
– upravne takse,
– posebna taksa za uporabo igralnih avtomatov zunaj igralnic.
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena z zakonom o njihovi uvedbi.
Za financiranje zagotovljene porabe pripada občini tudi del prihodkov od dohodnine v višini, ki je določena z zakonom.
87. člen
Sredstva za tekočo finančno izravnavo se zagotavljajo iz državnega proračuna v primeru, če občina ne more zagotoviti zagotovljene porabe iz prihodkov.
88. člen
Prihodki občine za financiranje drugih nalog so:
– davek od premoženja,
– nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča,
– krajevne takse,
– komunalne takse,
– pristojbine,
– odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda,
– prihodki uprave,
– prihodki, določeni z drugimi akti.
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena v aktu o njihovi uvedbi.
89. člen
Za odhodke občin za financiranje opravljanja nujnih nalog (v nadaljnjem besedilu: zagotovljena poraba) se štejejo:
– sredstva za delo občinskih organov in občinske uprave,
– sredstva za izvajanje dejavnosti na področju osnovnega izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, športa, socialnega, varstva, otroškega varstva, zdravstvenega varstva in drugih dejavnosti,
– subvencije in tekoči prenosi v gospodarske javne službe (komunalna dejavnost, stanovanjska, cestna dejavnost, gospodarjenje s prostorom, varstvo okolja, druge dejavnosti),
– sredstva za požarno varstvo in za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– sredstva za mrliško ogledno službo,
– sredstva za razvoj podjetništva, obrti, kmetijstva, turizma in trgovine.
90. člen
Finančno poslovanje opravlja upravni organ, pristojen za finance.
Finančno poslovanje občine izvršuje knjigovodska služba občine, občina pa si lahko zagotovi izvrševanje knjigovodskih opravil v ustrezni knjigovodski službi z drugimi občinami ali pri specializirani organizaciji.
VII. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE
1. Splošni akti občine
91. člen
Občinski svet sprejme statut občine in poslovnik za delo občinskega sveta.
Občinski svet sprejema odloke, odredbe, pravilnike in navodila kot splošne pravne akte.
Občinski odbori in komisije lahko sprejmejo poslovnik za svoje delo.
Občinski svet sprejema prostorske in druge plane razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun.
92. člen
Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme svet z dvetretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta. Po enakem postopku se sprejemajo tudi statutarni sklepi.
Spremembe in dopolnitve statuta občine lahko predlaga župan, komisija za statut občine in poslovnik sveta in vsak član občinskega sveta.
93. člen
S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta.
94. člen
Z odlokom ureja občina zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja ali soustanavlja javne službe, javna podjetja, javne zavode in sklade občin.
Proračun občine in zaključni račun proračuna se odreja z odlokom.
Z odlokom o proračunu občine se razporedijo vsi prihodki in odhodki za posamezne namene financiranja javne porabe v občini.
Občinski proračun se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s proračunskim letom za državni proračun.
Občinski proračun je sprejet, če zanj glasuje večina navzočih članov občinskega sveta.
Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.
95. člen
Z odredbo uredi občina določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah.
96. člen
S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njunega izvrševanja.
97. člen
Z navodilom se podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka.
2. Postopek za sprejem odloka
98. člen
Besedilo odloka lahko predlaga župan, vsak član občinskega sveta, občinski odbor in komisije ali najmanj 5% volivcev v občini.
Predlog odloka pošlje predlagatelj županu. Župan se je do predloga dolžan pisno opredeliti in tako dopolnjen predlog posredovati občinskemu svetu v obravnavo.
Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in obrazložitev.
Uvod obsega razloge za sprejem odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imel sprejem odloka.
Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta, tudi kadar on ni predlagatelj.
99. člen
Župan pošlje predlog odloka članom občinskega sveta praviloma 15 dni pred sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka.
100. člen
Občinski svet razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah.
V prvi obravnavi predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka, o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga odloka.
V drugi obravnavi razpravlja občinski svet po vrstnem redu o vsakem členu predloga odloka in o naslovu odloka. Ko občinski svet konča razpravo o posameznem amandmaju predloga odloka, člani občinskega sveta o njem glasujejo. Na koncu člani občinskega sveta glasujejo še o naslovu odloka in o predlogu odloka v celoti.
Amandma, člen odloka, naslov odloka in odlok je v celoti sprejet, če zanj na seji občinskega sveta, na kateri je navzoča večina članov sveta, glasuje večina navzočih članov.
Občinski svet lahko na seji odloči, da se odlok sprejme po enofaznem postopku.
101. člen
Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine ali naravne nesreče, lahko občinski svet sprejme odlok po hitrem postopku.
Po hitrem postopku se združita prva in druga obravnava predloga odloka na isti seji. Pri hitrem postopku je moč predlagati amandmaje na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka. O uporabi hitrega postopka odloči občinski svet na začetku seje pri določanju dnevnega reda. Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka.
102. člen
Statut, odloki, odredbe, pravilniki, navodila ter drugi predpisi in akti, s katerimi se določajo pravice in obveznosti občanov, morajo biti objavljeni v Uradnem listu Republike Slovenije in začnejo veljati 15. dan po objavi, če v njih ni drugače določeno.
3. Posamični akti občine
103. člen
Posamični akti občine so odločbe in sklepi.
S posamičnimi akti odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene pristojnosti.
Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh, in sicer:
– o upravnih stvareh iz svoje izvirne pristojnosti,
– o upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti.
VIII. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI
104. člen
Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi posega v ustavni položaj in v pravice občine, oziroma če se s predpisi pokrajine brez pooblastila ali soglasja občine posega v njene pravice.
105. člen
Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost.
106. člen
Župan lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sprožita tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine.
107. člen
Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni.
108. člen
Občinski odbori so dolžni za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine in širše lokalne skupnosti. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje državnemu zboru.
IX. MEDOBČINSKO SODELOVANJE IN POVEZOVANJE
109. člen
Občina se lahko poveže z drugimi občinami v širšo lokalno skupnost zaradi uresničevanja skupnih koristi.
Odločitev o vključitvi občine v širšo lokalno skupnost sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino vseh članov sveta.
S statutarnim sklepom o vključitvi občine v širšo lokalno skupnost se določijo okvirne naloge, ki jih bo občina prenesla nanjo. S potrditvijo statuta širše lokalne skupnosti občinski svet dokončno določi o prenosu občinske pristojnosti.
110. člen
Občinski svet lahko z dvotretjinsko večino vseh članov sklene, da se občina poveže v skupnost ali v zvezo dveh ali več občin, če je to koristno za urejanje in opravljanje zadev širšega pomena. Če zahteva večina navzočih članov občinskega sveta, se lahko o takem povezovanju izvede razprava med občani in ugotovi njihova volja na referendumu. Odločitev o vključitvi občine v širšo lokalno skupnost je na referendumu sprejeta, če se za to odloči večina volivcev, ki so glasovali.
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
111. člen
Krajevne skupnosti na območju nove Občine Žužemberk prenehajo z svojim delovanjem s 1. 1. 1999. S tem datumom preneha pravna subjektiviteta krajevnim skupnostim ter se ukinejo njihovi žiro računi. Premoženje in delavce krajevnih skupnosti prevzame Občina Žužemberk.
112. člen
V primeru, da se občinski svet odloči začeti postopek za ustanovitev krajevnih skupnosti ali drugih ožjih delov občine, sprejme statutarni sklep o ustanovitvi krajevnih skupnosti ali drugih ožjih delov v občini po poprejšnjih obravnavah na zborih krajanov.
113. člen
Županu, ki opravlja prvi mandat v novo nastali Občini Žužemberk, se dovoli, da se v roku šestih mesecev po izvolitvi opredeli o načinu opravljanja županske funkcije.
114. člen
Do sprejetja proračuna novo oblikovane občine za tekoče leto se financiranje občine začasno nadaljuje na podlagi proračuna Mestne občine Novo mesto za enake naloge oziroma namene kot v letu pred oblikovanjem nove Občine Žužemberk.
Financiranje občine iz prejšnjega odstavka se začasno nadaljuje preko ločenega računa proračuna občine, ki je ustanovljena na območju sedeža prejšnje občine.
S sredstvi na ločenem računu razpolaga župan. Za razpolaganje s sredstvi na žiro računu proračuna lahko župan pooblasti druge osebe in o tem obvesti Agencijo Republike Slovenije za plačilni promet.
115. člen
Dokler niso urejena premoženjsko-pravna razmerja po zakonu o lokalni samoupravi, se občina ne sme zadolževati, dajati soglasij in poroštev k zadolževanju.
116. člen
Dokler se Občina Žužemberk ne dogovori o izvrševanju ustanoviteljskih pravic do javnih podjetij, javnih zavodov in skladov, ustanovljenih za območje več občin, izvršujejo ustanoviteljske in soustanoviteljske pravice organi občine, v kateri je sedež javnega zavoda, javnega podjetja in sklada, do soglasja organov vseh občin na tem območju.
117. člen
Občinski svet občine Žužemberk mora v treh mesecih po prevzemu funkcije sprejeti odločitev o načinu sporazumne razdelitve premoženja med novo nastalo Občino Žužemberk, Občino Dolenjske Toplice in Občino Mirna peč, ki so se na zadnjih lokalnih volitvah 22. novembra 1998 izločile iz Mestne občine Novo mesto, in med Mestno občino Novo mesto.
118. člen
Predpise in druge splošne akte, predvidene s tem statutom, je potrebno sprejeti v roku enega leta po uveljavitvi tega statuta. Do sprejetja ustreznih aktov v skladu s tem statutom se uporabljajo predpisi in drugi splošni akti Mestne občine Novo mesto.
119. člen
V enem mesecu po sprejemu statuta občine občinski svet sprejme poslovnik o svojem delu ter akt o organizaciji in delovnem področju občinske uprave. Župan izda akt o sistemizaciji delovnih mest v občinski upravi v enem mesecu po sprejemu akta o organizaciji in delovnem področju občinske uprave.
120. člen
Za tolmačenje statuta je pristojen občinski svet.
121. člen
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati statutarni sklep o delovanju Občine Žužemberk št. 008-001/98-žbk z dne 11. 12. 1998.
122. člen
Ta statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.
Žužemberk, dne 26. marca 1999.
Župan
Občine Žužemberk
Franc Škufca l. r.