Uradni list

Številka 15
Uradni list RS, št. 15/1999 z dne 15. 3. 1999
Uradni list

Uradni list RS, št. 15/1999 z dne 15. 3. 1999

Kazalo

781. Odlok o spremembah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za Suho krajino v Občini Trebnje, stran 1515.

Na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93, 44/97), 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94, 57/94, 14/95, 20/95, 9/96, 44/96, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98) in 19. člena statuta Občine Trebnje (Uradni list RS, št. 50/95, 80/98) je Občinski svet občine Trebnje na 1. izredni seji dne 19. 2. 1999 sprejel
O D L O K
o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za Suho krajino v Občini Trebnje
1. člen
Ta odlok ureja spremembe in dopolnitve odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za Suho krajino v Občini Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 14/90).
1. Pogoji glede vrste posegov v prostor
A) OBMOČJA UREJANJA, NAMENJENA POSELITVI
2. člen
11. členu se dodata novi alinei, ki se glasita:
– Š – območja za šolstvo ter
– Z – območja zelenih površin.
3. člen
12. člen se spremeni tako, da se glasi:
V območjih za stanovanja in spremljajoče dejavnosti (območja S) so dovoljeni naslednji posegi:
– gradnja, dozidave ter nadzidave stanovanjskih objektov,
– gradnja objektov oskrbnih in storitvenih dejavnosti,
– gradnja objektov družbenih dejavnosti,
– gradnja objektov za potrebe drobnega gospodarstva,
– gradnja gospodarskih objektov, hlevov ter ostalih spremljajočih objektov namenjenih kmetijski dejavnosti,
– gradnja pomožnih in drugih objektov v okviru funkcionalnih zemljišč obstoječih objektov, ob upoštevanju veljavnega odloka o določitvi pomožnih in drugih objektov, naprav ter drugih posegov v prostor za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje,
– postavitev turističnih oznak, spominskih obeležij, reklamnih panojev in neprometnih znakov,
– postavitev začasnih objektov za prireditve,
– rekonstrukcije, adaptacije, rušitve, nadomestne gradnje, tekoča vzdrževalna dela in nujne funkcionalne dopolnitve obstoječih objektov,
– spremembe namembnosti obstoječih objektov kolikor predvidena dejavnost ne bo povzročala negativnih vplivov na okolje, velikost funkcionalnega zemljišča pa normativno ustreza predvideni dejavnosti,
– urejanje odprtih površin (otroška igrišča, vaški trgi, ploščadi, pešpoti, zelenice),
– gradnja komunalne in cestne infrastrukture.
4. člen
13. člen se spremeni tako, da se glasi:
V območjih proizvodne dejavnosti (območja P) so dovoljeni naslednji posegi:
– gradnja obrtnih, proizvodnih, servisnih ter ostalih poslovnih dejavnosti in drugih objektov, ki služijo osnovni dejavnosti,
– nadzidave ter dozidave obstoječih objektov,
– rekonstrukcije, adaptacije ter vzdrževalna dela obstoječih objektov,
– gradnja objektov za potrebe komunalne in cestne infrastrukture,
– postavitev ograj,
– ureditev površin za mirujoči promet ter
– postavitev neprometne signalizacije, reklamnih panojev, turističnih oznak ter spominskih obeležij.
5. člen
Poglavju se doda nov 13.a člen, ki se glasi:
V območjih za šolstvo (območja Š) so dovoljeni naslednji posegi:
– gradnja novih ter rekonstrukcije, dozidave, nadzidave in prenova obstoječih objektov za potrebe šolstva, zdravstva ter otroškega varstva,
– gradnja objektov za šport in rekreacijo.
– infrastrukturno opremljanje območij.
6. člen
Poglavju se doda nov 13.b člen, ki se glasi:
V območjih zelenih površin (območja Z) so dopustni naslednji posegi:
– urejanje zelenih površin,
– urejanje in širitev pokopališč ter znotraj njih, gradnja, rekonstrukcija ali adaptacija pokopaliških objektov,
– gradnja, rekonstrukcije in adaptacije sakralnih in spremljajočih objektov,
– urejanje utrjenih površin (parkirišča, pešpoti, ploščadi ipd.),
– postavitev spominskih obeležij,
– gradnja objektov in naprav za potrebe javne komunalne infrastrukture.
7. člen
14. člen se spremeni tako, da se glasi:
Za gradnjo pomožnih objektov veljajo določila veljavnega odloka o določitvi pomožnih in drugih objektov, naprav ter drugih posegov v prostor v Občini Trebnje za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje (Uradni list RS, št. 80/98).
B) OBMOČJA UREJANJA, KI NISO NAMENJENA POSELITVI
8. člen
16. člen se spremeni tako, da se glasi:
1. Na območju kmetijskih zemljišč (1. in 2. območje) so poleg primarne rabe dovoljeni sledeči posegi oziroma gradnja objektov kolikor ni možno uporabiti zemljišč znotraj ureditvenih območij naselij:
– gradnja kmetijskih gospodarskih objektov vključno s stanovanjskim objektom v primeru zasnove nove domačije ter objektov za predelavo kmetijskih pridelkov,
– gradnja objektov za potrebe čebelarstva, vrtnarstva in vinogradništva,
– gradnja nadzemnih in podzemnih komunalnih vodov in naprav, pod pogojem, da ni motena normalna kmetijska obdelava zemljišča ter, da se zemljišče vzpostavi po končani gradnji v prvotno stanje,
– gradnja cest, poljskih poti ter dovoznih poti do obdelovalnih zemljišč,
– rekonstrukcije, adaptacije, vzdrževalna dela ter nujne funkcionalne dopolnitve obstoječih objektov,
– izvedba agrarnih operacij,
– ureditev pokopališč in potrebnih servisnih objektov,
– sanacije površinskih kopov mineralnih surovin,
– vodnogospodarske ureditve za potrebe varstva pred vodami in potrebe namakanja,
– vodnogospodarske ureditve za gospodarske dejavnosti,
– postavitev naprav za potrebe raziskovalne dejavnosti,
– gradnja čistilnih naprav,
– gradnja objektov za zaščito in reševanje v naravnih in drugih nesrečah.
2. Lokacija objektov iz prve in druge alinee tega člena, ki jih je izjemoma dopustno graditi na kmetijskih zemljiščih, mora poleg zahtev, ki jih določa zakon o kmetijskih zemljiščih, izpolnjevati tudi sledeče lokacijske pogoje:
– čim bližje zaselka oziroma naselja,
– ne sme posegati v strnjeni kompleks nepozidanih zemljišč,
– ne sme posegati v krajinsko izpostavljeno območje in v območje posebne krajinske vrednosti ter v druga zavarovana območja (vodni viri ipd.),
– zagotavljati mora minimalno komunalno opremljenost zemljišča (dostopna cesta, pitna voda, elektrika, ustrezno rešitev odvajanja odplak).
3. Na območjih razpršene gradnje, ki so določena z dolgoročnim planom, so dovoljene novogradnje stanovanjskih objektov, kadar gre za funkcionalne dopolnitve in zgostitve območja ter nadomestne gradnje, dozidave, nadzidave, rekonstrukcije in adaptacije obstoječih stanovanjskih in gospodarskih objektov. Gradnja objektov za potrebe oskrbne in storitvene dejavnosti ter sprememba namembnosti obstoječih objektov je dopustna pod pogojem, da ne poslabšuje osnovnih bivalnih pogojev. Sprememba namembnosti ni dovoljena, kadar gre le za posamezni gospodarski ali pomožni objekt.
9. člen
17. člen se spremeni tako, da se glasi:
Na območjih in robu območij vinogradov (območja V) so dopustni naslednji posegi:
– gradnja zidanic, pod pogojem, da investitor poseduje najmanj 1000 m2 zasajene vinogradniške, sadjarske ali robidniške površine, oziroma najmanj 600 m2, če širina parcele omogoča postavitev objekta ob upoštevanju ustreznih odmikov; gradnja zidanic je dopustna izven območij ob že urejenih starejših vinogradih s površino najmanj 1000 m2,
– dozidave, adaptacije, rekonstrukcije in vzdrževalna dela obstoječih zidanic ter sprememba namembnosti le-teh za potrebe turistične in gostinske dejavnosti,
– gradnja vinskih kleti za potrebe proizvodnje in predelave grozdja in sadja za trg,
– gradnja turističnih in gostinskih objektov,
– prenova in funkcionalne dopolnitve obstoječih kmetij in stanovanjskih objektov,
– gradnja nadzemnih in podzemnih komunalnih vodov in naprav,
– gradnja cest ter dovoznih poti do zemljišč.
Na območjih opredeljenih stavbnih zemljišč znotraj vinogradniških območij so dopustni posegi iz prvega odstavka tega člena ter prenova in funkcionalne dopolnitve objektov obstoječih kmetij.
10. člen
18. člen se spremeni tako, da se glasi:
Poseganje v območja gozdov in gozdnega prostora (območja G) je dovoljeno, kadar ni v nasprotju z zakonom o gozdovih in ne ovira opravljanje osnovne dejavnosti. Poseganje v gozd je dovoljeno, če je poseg v skladu z veljavnim gozdnogospodarskim načrtom območja.
Na območjih gozdov je poleg primarne rabe dovoljena:
– gradnja objektov in naprav namenjenih gozdarski in lovski dejavnosti,
– rekonstrukcije, adaptacije ter nujne funkcionalne dopolnitve obstoječih objektov,
– gradnja objektov za potrebe komunalne in cestne infrastrukture, ki bistveno ne prizadanejo gozdnih sestojev (podzemni vodi, daljnovodi do 20 kV, vodna črpališča, vodohrani, čistilne naprave),
– sanacija površinskih kopov mineralnih surovin,
– postavitev obor za vzrejo živali prosto živečih vrst.
Posegi v območja gozdov v primeru golosekov morajo upoštevati karakteristike kulturno krajinskega vzorca in njegovih posameznih delov tako, da ohranijo:
– značilno razporeditev gozdnih mas v prostoru,
– ekološko ravnovesje,
– značilno oblikovanje gozdnega roba.
Za vse posege v območja gozdov je potrebna pridobitev soglasja Zavoda za gozdove ter obvezno upoštevati njihove pogoje.
Ravnanje z gozdovi je na območjih naravne dediščine potrebno prilagoditi predpisanim varstvenim režimom.
V gozdovih s posebnim namenom so dopustni posegi, ki jih predpisuje veljavni odlok o razglasitvi gozdov s posebnim namenom.
C) REZERVATI IN VARSTVENA OBMOČJA
11. člen
19. člen se spremeni tako, da se glasi:
V gozdovih s posebnim namenom, varstvenih območjih vodnih virov, v območjih varstva naravne in kulturne dediščine, v območjih zemljišč, ki so trajno namenjene kmetijski proizvodnji ter v območjih rezervatov in varstvenih pasov infrastrukturnega omrežja in naprav, je izvajanje posegov omejeno skladno z veljavnimi predpisi ter odloki.
2. Pogoji za oblikovanje posegov v prostor
12. člen
21. členu se doda odstavek, ki se glasi:
Strokovne rešitve v zvezi z arhitektonsko urbanističnim oblikovanjem sakralnih objektov morajo upoštevati predhodno izdelano krajinsko presojo ustreznosti lokacije.
Rekonstrukcije in adaptacije obstoječih sakralnih objektov se morajo izvajati v skladu s soglasji, strokovnimi mnenji in smernicami pristojnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine.
13. člen
24. členu se za prvim odstavkom doda novi odstavek, ki se glasi:
Razvoj naselij mora upoštevati izvorno mrežo naselja (parcelacija), odnos med pozidanimi in nepozidanimi površinami, podobo stavb, prostorske dominante, pomembnejša vaška drevesa ter pojavno obliko naselja v prostoru (stik z obdelovalnimi površinami, območja kozolcev).
14. člen
V 27. členu se spremeni tretji odstavek, ki se glasi:
Za oblikovanje zidanic velja:
– tloris: pravokotna zasnova z razmerjem stranic 1:1,5 in največjo tlorisno površino do 50 m2 z možnostjo dograditve kletne etaže bruto površine do 15 m2, ki predstavlja v celoti vkopano klet, zasuto z zemljino in neposredno dostopna iz kletne etaže osnovnega objekta. Odstopanja od predpisane tlorisne velikosti objekta obravnava strokovna služba za okolje in prostor Občine Trebnje; v primeru, da investitor izvaja dejavnost proizvodnje in predelave grozdja oziroma sadja za trg in je vpisan v register proizvajalcev grozdja, je dopustna gradnja vinskih kleti s površino do 120 m2,
– višinski gabarit: klet in pritličje; ležišče kapne lege neposredno na plošči pritličja.
– oblikovanje strehe: simetrična dvokapnica s čopi; naklon strešin in čopov 40° .
15. člen
30. členu se doda nov odstavek, ki se glasi:
Gradnja čebelnjakov je dovoljena na območjih iz 5. člena tega odloka pod naslednjimi pogoji:
– čebelnjak lahko obsega površino za panje, priročno skladišče ter sanitarije,
– objekt je pritličen ter nepodkleten, v leseni izvedbi, višina ležišča kapne lege nad urejenim terenom je največ 3 m,
– investitor mora predložiti mnenje pristojnega upravnega organa glede predlagane lokacije, velikosti objekta in pašnih razmer oziroma načina čebelarjenja.
16. člen
Za 30. členom se doda nov 30.a člen, ki se glasi:
Začasne objekte in naprave, namenjene sezonski turistični ponudbi ali prireditvam je dovoljeno postavljati na prometno dostopnem zemljišču, kjer je možno organizirati parkirne površine.
Začasni objekti sezonskega turističnega značaja morajo biti priključeni na javno vodovodno in kanalizacijsko omrežje, oziroma imeti ustrezno rešeno odvajanje odpadnih vod.
Začasni objekti morajo biti postavljeni tako, da dopolnjujejo javni prostor in ne ovirajo vzdrževanje komunalnih in prometnih objektov ob upoštevanju sledečih meril in pogojev:
– da se z njihovo razmestitvijo bistveno ne ovira odvijanje drugih dejavnosti v prostoru,
– da se z gradbeno izvedbo in morebitnim komunalnim opremljanjem ne spreminja namenska raba zemljišča,
– da se po njihovi odstranitvi vzpostavi na zemljišču prvotno stanje takoj po njihovi odstranitvi.
Postavitev premičnih objektov, kot so: premične stojnice, potujoče prodajalne, prodajni avtomati, kjer se trguje na drobno, je dopustna na javnih in drugih mestih ob upoštevanju meril in pogojev iz drugega odstavka tega člena.
17. člen
32. člen se spremeni tako, da se glasi:
Reklamni panoji, turistične oznake ter elementi zunanje opreme naselja morajo biti locirani tako da:
– niso ovirani prometni tokovi in prometna preglednost,
– se vklapljajo v okolje in ga dopolnjujejo,
– ne zastirajo značilnih pogledov,
– ne predstavljajo oviro za funkcionalno ovirane osebe,
– ni ovirano vzdrževanje infrastrukturnega omrežja.
Uporaba kozolcev za te namene ni dopustna.
18. člen
Za 34. členom se doda nov 34.a člen, ki se glasi:
Eksploatacije dobrin splošnega pomena (kamnolomi, peskokopi) se lahko izvaja na podlagi ugotovljenega obsega zalog oziroma perspektivnosti nahajališča (geološka primernost kamenine), presoja vplivov na okolje (ambientalne, spomeniške in krajinske vrednote), ocene možnosti sprotne sanacije ter pridobljeni koncesiji za izkoriščanje naravnih virov, v skladu z usmeritvami iz prostorskega plana.
Na obstoječih območjih eksploatacij je dopustno izkoriščanje naravnih materialov ter postavljanje objektov in naprav za izkoriščanje le-teh.
Vsa opuščena eksploatacijska območja je potrebno sanirati skladno s predhodno izdelanim sanacijskim načrtom, katerega idejna rešitev je sestavni del lokacijske dokumentacije.
3. Pogoji za določanje gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč
19. člen
36. člen se spremeni tako, da se glasi:
Velikost gradbenih parcel (stavbno zemljišče + funkcionalno zemljišče) se določi z lokacijsko dokumentacijo ob upoštevanju:
– namembnosti in velikosti objekta na zemljišču, zahteve glede pomožnih objektov, konfiguracije terena, trase komunalnih vodov ter drugih omejitev na zemljišču,
– urbanističnih zahtev (funkcionalni dostopi, parkirne in manipulativne površine, funkcionalne zelene površine),
– sanitarno tehničnih zahtev (vpliv bližnje okolice, osončenje v odnosu do gostote zazidave,
– zahtev po prostih površinah in intervencijskih poteh.
Funkcionalno zemljišče mora pri stanovanjskih, poslovno-stanovanjskih ter poslovnih objektih oskrbnih in storitvenih dejavnosti, vsebovati vsaj 2,5 m pas okrog objekta, potrebne parkirne ter manipulativne površine ter dostop do objekta širine najmanj 3 m. Pri kmetijskih objektih je širina pasu okrog objekta 2,5 m, širina dostopa pa najmanj 3,5 m.
Če je dejansko zemljišče pri objektih manjše od funkcionalnega zemljišča, ugotovljenega na osnovi navedenih meril se upošteva dejanska površina zemljišča (parcele).
Objektom večjega družbenega pomena se kot nujno funkcionalno zemljišče določi tudi zelenice oziroma parkovne ureditve.
20. člen
Poglavju se doda nov 36.a člen, ki se glasi:
V območjih brez izrazito enotne gradbene črte obstoječih objektov in brez enotnega zazidalnega sistema morajo biti upoštevani sledeči odmiki:
– vsaj 5 m od roba utrjenega cestišča, kolikor ni s soglasjem upravljalca drugače določeno,
– vsaj toliko od parcelne meje, da je možno vzdrževanje in redna raba objekta (območje pasu funkcionalnega zemljišča določenega v 18. členu tega odloka),
– vsaj toliko od objekta na sosednji parceli, kot določa svetlobno tehnična ocena.
4. Pogoji za prometno urejanje in urejanje sistemov zvez
21. člen
38. člen se spremeni tako, da se glasi:
Na osrednjih vaških prostorih – trgih naj se predvideva ureditev površin za odvijanje javnih funkcij. Površine trga je treba urediti tako, da se s tlaki ločijo primarne vozne površine od drugih voznih in peš površin.
22. člen
Poglavju se doda nov 39.a člen, ki se glasi:
Pri objektih z javnim programom je potrebno v okviru funkcionalnega zemljišča zagotoviti ustrezne, skladno z normativi dimenzionirane, površine za parkiranje s potrebnim manipulativnim prostorom. Te površine so lahko zagotovljene tudi na skupnem funkcionalnem zemljišču za več objektov skupaj ali pogodbeno na drugem zemljišču.
Zagotovitev parkirnih prostorov v okviru javnih parkirišč je možno le s predhodnim soglasjem lastnika oziroma upravljalca in samo v primeru da javne parkirne površine niso kapacitetno preobremenjene ali da nosilec dejavnosti zagotovi sofinanciranje izgradnje novih parkirnih površin.
Parkirne površine morajo biti pred ali za objektom, kadar to dopuščajo prostorske možnosti. Večje parkirne platoje je potrebno členiti v več manjših enot in jih ločiti z zasaditvami.
5. Pogoji za komunalno in energetsko opremljanje
(oskrba z vodo)
23. člen
43. členu se doda nov odstavek, ki se glasi:
Za vse posege v območja vodnih virov je upoštevati veljavni odlok o varstvu virov pitne vode v Občini Trebnje in ukrepih za zavarovanje kakovosti in količine vode (Uradni list RS, št. 75/96).
(odvajanje odpadnih voda)
24. člen
V 44. členu se tretji odstavek nadomesti z besedilom tako, da se glasi:
Do izgradnje omrežja in naprav za odvod in čiščenje odpadnih voda je obvezna gradnja dvoprekatnih nepretočnih greznic, ki jih prazni in vsebino odvaža pooblaščena komunalna organizacija na čistilno napravo.
Vse meteorne vode z utrjenih površin, kjer se odvija motorni promet, je treba odvajati preko lovilcev olj in maščob v javno kanalizacijo ali ponikovalnico. Meteorne vode z drugih utrjenih površin, zelenih površin in streh se odvajajo v ponikovalnico ali odprte odvodne jarke.
6. Pogoji za varstvo in izboljšanje okolja
(varstvo pred požarom)
25. člen
48. člen se spremeni tako, da se glasi:
Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati pogoje za varen umik ljudi, živali in premoženja.
Objekti morajo biti ločeni med seboj tako, da je onemogočen prenos požara iz objekta na objekt. V primeru združevanja objektov je potrebna njihova medsebojna protipožarna ločitev.
Razpored objektov in dovoznih poti mora biti takšen, da omogoča nemoteno posredovanje intervencijskih vozil.
Na območjih, kjer je obstoječi vodovodni sistem takšen, da omogoča oskrbo s primerno količino vode za gašenje je nujna postavitev hidrantov po zahtevah protipožarnih predpisov. V območjih, kjer to ni mogoče mora biti zagotovljena zadostna količina vode za gašenje v kapnicah ali iz površinskega vodotoka preko primerno opremljenega odjemnega mesta.
26. člen
Kartografska dokumentacija prostorskih ureditvenih pogojev se spremeni tako, da se uskladi s spremembami in dopolnitvami dolgoročnega in družbenega plana Občine Trebnje za obdobje 1986–90–2000 (dopolnitev 1998) (Uradni list RS, št. 61/98).
27. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih ureditvenih pogojih za Suho krajino v Občini Trebnje (Uradni list RS, št. 35/93).
28. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.
Št. 003-03-2/99
Trebnje, dne 19. februarja 1999.
Župan
Občine Trebnje
Ciril Metod Pungartnik l. r.

AAA Zlata odličnost