Uradni list

Številka 13
Uradni list RS, št. 13/1999 z dne 5. 3. 1999
Uradni list

Uradni list RS, št. 13/1999 z dne 5. 3. 1999

Kazalo

630. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urejanja MM 9/1 Zadvor, stran 1209.

Na podlagi drugega odstavka 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, 43/89 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97) in 26. člena statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 32/95, 33/95, 71/97 in 13/98) je Mestni svet mestne občine Ljubljana na 2. seji dne 1. 2. 1999 sprejel
O D L O K
o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urejanja MM 9/1 Zadvor
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se sprejmejo prostorski ureditveni pogoji za območje urejanja MM 9/1 Zadvor (v nadaljnjem besedilu: prostorski ureditveni pogoji), ki jih je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod, Ljubljana, Vojkova 57, pod št. proj. 4531/2 v oktobru 1995.
2. člen
Sestavni deli odloka so:
– Izsek iz dolgoročnega plana (kataster), M 1:5000,
– Katastrski načrt, M 1:1000, 1:2880,
– Razmejitev na katastrskem načrtu, M 1:1000 1:2880,
– Regulacijski načrt, M 1:1000.
Prostorski ureditveni pogoji vsebujejo:
– Obrazložitev sprememb in dopolnitev prostorskih ureditvenih pogojev,
– Načrt primarnih komunalnih vodov, M 1:5000, 1:1000,
– Soglasja pristojnih organov in organizacij.
3. člen
Meja območja urejanja je določena z dolgoročnim planom in je razvidna iz regulacijskega načrta.
4. člen
Posegi v prostor morajo upoštevati regulacijske elemente prikazane na regulacijski karti.
Pomen regulacijskih elementov je:
– regulacijska linija (RL) omejuje površine v javni rabi, ki so dostopne vsakomur pod enakimi pogoji, od površin v nejavni rabi,
– gradbena meja (GM) je linija, ki jo novograjeni objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo, ali pa so odmaknjeni od nje v notranjost,
– gradbena linija (GL) je črta, na katero morajo biti z enim robom postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti. Dovoljeni so le manjši zamiki fasade (delov fasade) od gradbene linije. Objekt lahko presega gradbeno mejo ali gradbeno linijo le s funkcionalnimi elementi, ki bistveno ne vplivajo na oblikovni vtis gradbene mase. To so nadstreški, nastopne stopnice, vetrolovi in podobno,
– funkcionalna enota (F) je površina ene ali več parcel, za katere veljajo enaka določila za posege v prostor,
– cestni odsek (C) je površina, namenjena prometu, in ne predstavlja vedno površine v javni rabi,
– železniški odsek (Ž) je površina namenjena železniškemu tirnemu prometu,
– višina (V) je max. višina objekta ali dela objekta.
Če regulacijski elementi ne določajo odmikov med posameznimi objekti, veljajo naslednja pravila za odmike predvidenega objekta:
– minimalno toliko od objekta na sosednji parceli, kot določajo svetlobno-tehnične zahteve,
– minimalno toliko od parcelne meje, da je možna njegova normalna uporaba,
– minimalno toliko od parcelne meje, kot določajo požarnovarnostni predpisi.
5. člen
Območje urejanja MM 9/1 Zadvor je namenjeno servisnim dejavnostim in drugim gospodarskim dejavnostim: skladišča, trgovske, poslovne in storitvene dejavnosti ter gradnji stanovanj.
II. SKUPNA MERILA IN POGOJI
6. člen
Skupna merila in pogoji veljajo na celotnem območju urejanja, če ni v posebnih merilih in pogojih drugače določeno.
7. člen
Merila in pogoji glede vrste posegov
Na celotnem območju so, razen če je v posebnih določilih določeno drugače, dovoljeni naslednji posegi:
– tekoča vzdrževalna dela,
– gradnja nadomestnih objektov,
– rekonstrukcije in adaptacije (funkcionalne izboljšave) in nadomestne gradnje,
– spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru osnovne namembnosti funkcionalne enote. Nova dejavnost ne sme motilno vplivati na okolico,
– gradnja začasnih objektov, ki ne vplivajo motilno na sosednje objekte,
– gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, prometa in zvez,
– rušenja objektov in druga dela v zvezi s pripravo stavbnega zemljišča,
– vodnogospodarske ureditve,
– postavitev mikrourbane opreme,
– urejanje odprtih površin.
Posegi v prostor so dovoljeni, če so izpolnjene svetlobno-tehnične zahteve in če posegi ne motijo bivalnega okolja. Spremembe namembnosti v obstoječih objektih so dovoljene le, če velikost funkcionalnega zemljišča ustreza normativnim pogojem za novo dejavnost, če je na funkcionalnem zemljišču možno zagotoviti potrebno število parkirnih mest in če nova namembnost ne povzroča motenj v okolju.
8. člen
Objekte je možno na podlagi posebne urbanistične presoje, ki jo pridobi investitor, graditi tudi med gradbeno mejo in regulacijsko linijo, kadar to zahteva organizacija tehnološkega procesa.
9. člen
Začasni objekti na javnih površinah in reklamna znamenja se lahko postavijo na javnih površinah tako, da dopolnjujejo javni prostor, da se prilagajajo njegovi ureditvi in ne ovirajo vzdrževanja komunalnih in prometnih objektov ter naprav.
10. člen
Merila in pogoji oblikovanja novogradenj
Posebno pozornost je treba posvetiti oblikovanju zunanje ureditve in tistih fasad, ki posegajo v obcestni prostor Litijske ceste, Ulice heroja Trtnika in predvidene povezovalne ceste Zaloška – Vevška – Litijska cesta, podaljšek Zadobrovške ceste, tako da bo ustvarjena enotna obcestna podoba.
Ograje naj bodo praviloma lahke in transparentne (žične). Masivne (polne) naj bodo le tedaj, če je to posebej utemeljeno.
Pogoji oblikovanja pomožnih in začasnih objektov:
– pomožni in začasni objekti morajo biti oblikovno usklajeni z obstoječimi sosednjimi objekti,
Merila in pogoji za določanje gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč.
11. člen
Pri določanju velikosti gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč je treba upoštevati:
– namembnost in velikost objekta na parceli, poteke komunalnih vodov in druge omejitve rabe prostora,
– urbanistične zahteve (dostopi, intervencijske poti, mirujoči promet, zelene površine),
– sanitarno tehnične zahteve,
– pozidanost gradbene parcele naj ne presega 40% njene celotne površine.
12. člen
Merila in pogoji infrastrukturnega urejanja
Prometno urejanje
Javne prometnice so odseki obodnih cest, označeni s: C4, C5, C6, C7, C8, C9, C10, C11, C13, C14, C15 in C16.
Interne prometnice oziroma dostopi do posameznih funkcionalnih enot, ki omogočajo javno rabo so odseki, označeni s: C18, C19, C20 in C21.
13. člen
Prometno urejanje
Prometnice v območju urejanja so odseki, označeni s: C4, C5, C6, C7, C8, C9, C10, C11, C13, C14, C15, C16, C18, C19, C20 in C21.
Odseki, označeni s C13, C14, C15, C16 so skupni mejni odseki z območjem urejanja MP 8/1 Papirnica Vevče.
Javne prometnice so odseki obodnih cest, označeni s: C4, C5, C6, C7, C8, C9, C10, C11, C13, C14, C15 in C16.
Interne prometnice oziroma dostopi do posameznih funkcionalnih enot, ki omogočajo javno rabo, so odseki, označeni s: C18, C19, C20 in C21.
Prečni profil nove javne prometnice odsekov C10 in C11:
– cestišče za dvosmerni promet,
– enostranski hodnik za pešce z drevoredom na vzhodni strani in
– enostranska dvosmerna kolesarska steza na vzhodni strani.
Prečni profil novih odsekov javnih prometnic C13, C14, C15 in C16:
– cestišče za dvosmerni promet,
– dvostranski hodnik za pešce z drevoredom (na južni strani cestišča),
– dvostranska kolesarske steza.
Prečni profil internih prometnic odsekov C18, C19, C20 in C21:
– cestišče za dvosmerni promet,
– enostranski hodnik za pešce.
14. člen
V območju javnih in internih prometnic niso dovoljeni gradbeni posegi, vezani na dejavnosti v posamezni funkcionalni enoti.
15. člen
Javni peš promet je omogočen po peščevih hodnikih ob vseh javnih in internih prometnicah.
16. člen
Pri vseh novogradnjah ali spremembah namembnosti je treba zagotoviti zadostno število parkirnih prostorov v okviru funkcionalne enote oziroma parcele uporabnika.
Deficit potrebnih parkirnih površin je možno nadomestiti tudi v sosednji funkcionalni enoti, ob soglasju uporabnika te enote na osnovi prometne preveritve celotnega območja.
Vsa parkirišča morajo biti realizirana sočasno z načrtovanim gradbenim posegom.
Pri načrtovanju parkirnih površin je treba vključiti zasaditev oziroma ureditev tudi manjših zelenih površin.
Vse obstoječe površine za mirujoči promet je treba preveriti in sanirati glede zahtev varovanja okolja.
17. člen
Komunalno in energetsko urejanje ter telekomunikacije
Kanalizacija
Za gradnjo nove in rekonstrukcijo obstoječe kanalizacije mora pristojna strokovna služba izdelati programske rešitve.
Tehnološke odpadne vode, ki vsebujejo mastne, vnetljive, strupene ali agresivne snovi morajo biti pred priključkom na javno kanalizacijsko omrežje očiščene do dovoljene stopnje onesnaženosti, skladno z veljavnimi predpisi.
Površinske vode, ki lahko ogrožajo posamezna območja, je treba odvajati skladno z vodnogospodarskimi pogoji in jih ni možno priključiti na kanalizacijsko omrežje.
Kanalizacija mora biti zgrajeno vodotesno.
Kanalizacijski sistem v območju urejanja MM 9/1 Zadvor je ločen.
Odpadna voda je speljana v črpališče Papirnice Vevče. Od tu je predvideno prečrpavanje preko mostne konstrukcije v obstoječ kanal DN 500, ki vodi v zbiralnik A0 ter preko njega na CČN Ljubljana.
Pri načrtovanju izrabe prostora je treba upoštevati minimalne odmike od primarnega kanala (2 x 5m) in od sekundarnih kanalov. Poseg v varstveni pas primarnega kanala je dopusten le pod pogoji upravljalca kanalizacije.
Sekundarna kanalizacija poteka po prometnih površinah in intervencijskih poteh, tako da bo izvedno omrežje sekundarnih kanalov in hišnih priključkov možno vzdrževati v skladu z veljavnimi pravili.
Vse odpadne vode morajo po kvaliteti ustrezati veljavnim predpisom glede izpusta v javno kanalizacijo.
Vse delavnice in kurilnice centralnih kurjav na olje morajo imeti lovilce olj.
Neposredne priključke na kanalizacijsko omrežje je možno izvesti iz pritličij in nadstropij, odpadne vode iz kletnih etaž je treba prečrpavati.
Pred zasipom novo zgrajenih kanalov, mora biti izvršen preizkus vodotesnosti.
Padavinska voda iz manipulacijskih, utrjenih in cestnih površin, ki se odvaja v meteorno kanalizacijo mora biti predhodno očiščena v lovilcih olj.
Padavinsko vodo s strešin in ostale čiste padavinske vode je možno speljati v ponikovalnice, ki morajo biti zavarovane in ne smejo biti v vplivnih območjih voznih in skladiščnih površin.
18. člen
Vodovod
Za gradnjo novih vodovodov in za rekonstrukcijo obstoječih morajo pristojne strokovne službe izdelati programske rešitve.
Območje urejanja MM 9/1 Zadvor se nahaja izven obstoječih varstvenih pasov vodnih virov v Ljubljani.
Območje se oskrbuje z vodo predvsem s severne strani po vodovodu LŽ DN 200. Ta vodovod napaja tudi naselja Zadvor, Dobrunje, Sostro in del Bizovika. Na omenjeni vodovod se navezujeta še vodovod LŽ DN 200, ki poteka po Vevški cesti in po Poti heroja Trtnika in vodovod LŽ DN 150, ki poteka po Litijski cesti in ni zaključen v zanko.
Ob predvideni povezovalni cesti Zaloška – Vevška – Litijska cesta: podaljšku Zadobrovske ceste je načrtovan nov vodovod DN 300, ki bo zagotovil najkrajšo navezavo območja urejanja z omrežjem osrednjega vodovodnega sistema in ustrezne pogoje za oskrbo z vodo.
Obstoječe omrežje območja urejanja je treba zasnovati in dimenzionirati tako, da bo:
– nudilo požarno zaščito skladno z veljavnimi predpisi,
– omogočalo neposredno priključevanje potrošnikov,
– zagotovljen predpisan odmik od drugih objektov, komunalnih naprav, vodov in dreves.
19. člen
Za oskrbo območja urejanja MM9/1 Zadvor z zemeljskim plinom morajo pristojne strokovne službe izdelati programsko rešitev.
Oskrba območja urejanja MM9/1 Zadvor z zemeljskim plinom bo izvedena z navezavo na visokotlačni plinovod, s katerim je Papirnica Vevče kot potrošnik zemeljskega plina neposredno navezana na slovensko plinovodno omrežje. Za realizacijo oskrbe potrošnikov v območju urejanja MM9/1 – Zadvor je treba zgraditi regulatorsko postajo skupaj s primarnim in sekundarnim plinovodnim omrežjem.
20. člen
Električno omrežje
Električno omrežje v območju urejanja MM9/1 Zadvor se napaja iz razdelilne transformatorske postaje RTP Polje.
Preko območja poteka več obstoječih in predvidenih elektro energetskih koridorjev.
Gradnja objektov in saditev drevja v koridorjih daljnovodov ni možna.
Kakršenkoli poseg v daljnovodnih koridorjih je možno izvajati le v soglasju z upravljalcem daljnovoda.
21. člen
Obstoječe telefonsko kabelsko omrežje v območju urejanja MM9/1 – Zadvor je vezano na ATC Polje in ATC Zadvor.
Pri vseh nadaljnjih obdelavah in posegih v prostor je treba upoštevati predpisane odmike od obstoječega telefonskega kabelskega omrežja.
Za vključevanje novih telefonskih naročnikov mora pristojna strokovna služba izdelati projekt razširjenega telefonskega kabelskega omrežja.
22. člen
Za javno razsvetljavo ob javnih cestah in drugih javnih površinah v območju urejanja MM9/1 – Zadvor je treba zgraditi osnovno razdelilno omrežje.
Javna razsvetljava mora biti izvedena s tipskimi elementi.
23. člen
Merila in pogoji za varovanje okolja
Območje urejanja MM9/1 – Zadvor leži izven varstvenih pasov ljubljanskih vodnih virov.
Pri ekološko zahtevnih posegih mora investitor predhodno, pred izdelavo lokacijske dokumentacije, pridobiti presojo vplivov na okolje. Vrsto strokovnih presoj določi pristojna služba za urbanizem.
Pri ekološko zahtevnih dejavnostih je treba pri vseh posegih v prostor upoštevati sanacijo obstoječih dejavnosti in opuščanje neprimernih dejavnosti.
Upoštevati je treba normativne določbe glede varstva voda in zaščite okolja vključno z zajemom požarnih vod.
Pred gradnjo novih objektov je treba preveriti onesnaženost tal in izvesti ustrezno sanacijo.
Vse manipulativne površine, predvsem pa transportne poti, morajo biti utrjene, obdane z dvignjenimi robniki in kanalizirane preko tehnološke kanalizacije.
Vse dopustne ekološko nevarne dejavnosti in skladiščenje nevarnih snovih mora biti izvedeno nad površino terena.
Skladišča nevarnih snovi ne smejo biti zasnovana polivalentno. Skupni lovilni sistemi morajo zagotavljati kompatibilnost zajetih snovi.
Za energetsko preskrbo se uporablja zemeljski plin ali elektrika. Kjer se še uporabljajo drugi viri, jih je treba postopno opustiti.
24. člen
Pri vsakem posegu v prostor je treba ob izdelavi lokacijske dokumentacije izdelati strokovno požarnovarnostno oceno gradnje oziroma posega.
25. člen
Rešeno mora biti ekološko učinkovito razstrupljanje, varno začasno skladiščenje oziroma deponiranje vseh odpadkov.
Komunalne odpadke je treba zbirati v urejenih smetnjakih. Odjemna oziroma zbirna mesta morajo biti prometno dostopna, praviloma locirana znotraj gradbene parcele povzročiteljev komunalnih odpadkov.
Posebne odpadke je treba skladiščiti na za to posebno opremljenih in določenih mestih pred končno dispozicijo ali nevtraliziranjem.
Na lokaciji se ne sme skladiščiti večja količina posebnih odpadkov, kot je količina enkratnega odvoza. Prav tako se posebnih odpadkov ne sme zadrževati na lokaciji dlje kot tri mesece.
26. člen
Območje urejanja MM 9/1 Zadvor se nahaja v območju IV. stopnje varstva pred hrupom, delno pa v III. območju.
III. POSEBNA MERILA IN POGOJI PO FUNKCIONALNIH ENOTAH
27. člen
F1 RTP VEVČE
Vertikalni gabariti:
Izraba:
Možni posegi:           Območje funkcionalne enote je v celoti
                        namenjeno gradnji razdelilne
                        transformatorske postaje Vevče
                        110kV/20kV.
F2 MG
Vertikalni gabariti: Vmax = 6 m, P + 1
Izraba:                 Razmerje med pozidano in nepozidano
                        površino je lahko največ 40% : 60% v
                        korist nepozidane površine.
Možni posegi:           V enoti je, ob soglasju pristojne službe
                        za elektrogospodarstvo, dovoljena
                        gradnja objektov malega gospodarstva in
                        delavnic.
F3 SEJEM
Vertikalni gabariti: Vmax = 10 m, P + 2
Izraba:                 I = 0,8 max
Možni posegi:           Enota je namenjena gradnji objektov
                        mestnih servisnih služb.
                        Dovoljena je tudi gradnja objektov
                        obrtnih, servisnih, trgovskih in
                        poslovno-storitvenih dejavnosti ter
                        objektov malega gospodarstva.
                        Pred izdelavo lokacijske dokumentacije
                        mora investitor za območje funkcionalne
                        enote pridobiti celostno
                        urbanistično-arhitektonsko rešitev ter
                        pozitivno urbanistično mnenje pristojne
                        mestne službe za urbanizem.
F4 KPL
Vertikalni gabariti: Vmax = 10 m, P + 1
Izraba:                 I = 0,5 max
Možni posegi:           Dovoljena je gradnja objektov servisnih,
                        komunalnih in spremljajočih dejavnosti
                        in objektov malega gospodarstva.
                        Pred izdelavo lokacijske dokumentacije
                        mora investitor za območje funkcionalne
                        enote pridobiti celostno
                        urbanistično-arhitektonsko rešitev ter
                        pozitivno urbanistično mnenje pristojne
                        mestne službe za urbanizem.
F5 RIKO
Vertikalni gabariti: Vmax = 10 m, P + 2
Izraba:                 I = 0,8 max
Namembnost:             Enota je danes namenjena dejavnosti
                        proizvodnje vozil in naprav za komunalne
                        službe, servisnemu vzdrževanju vozil in
                        naprav, upravi podjetja ter
                        skladiščenju.
Možni posegi:           Dovoljena je gradnja servisnih,
                        komunalnih in spremljajočih dejavnosti.
                        Pred izdelavo lokacijske dokumentacije
                        mora investitor za območje funkcionalne
                        enote pridobiti celostno
                        urbanistično-arhitektonsko rešitev ter
                        pozitivno urbanistično mnenje pristojne
                        mestne službe za urbanizem.
F6 REZERVA
Vertikalni gabariti: Vmax = 10 m, P + 1
Izraba:                 I = 0,5 max
Možni posegi:           Dovoljena je gradnja servisnih,
                        trgovskih, komunalnih in spremljajočih
                        dejavnosti in objektov
                        poslovno-storitvenih dejavnosti ter
                        objektov malega gospodarstva.
                        Pred izdelavo lokacijske dokumentacije
                        mora investitor za območje funkcionalne
                        enote pridobiti celostno
                        urbanistično-arhitektonsko rešitev ter
                        pozitivno urbanistično mnenje pristojne
                        mestne službe za urbanizem. Ob Cesti
                        heroja Trtnika je obvezna dodatna
                        zasaditev drevoreda.
F7 JAVNA RAZSVETLJAVA
Vertikalni gabariti: Vmax = 10 m, P + 2
Izraba:                 I = 0,8 max
Namembnost:             Enota je danes namenjena dejavnosti
                        proizvodnje in vzdrževanja javne
                        razsvetljave v Ljubljani, upravi
                        podjetja ter skladiščenju surovin in
                        gotovih izdelkov.
Možni posegi:           Dovoljena je gradnja servisnih,
                        komunalnih in spremljajočih dejavnosti.
                        Novogradnje v območju parkovnega nasada
                        ob Poti heroja Trtnika niso dovoljene.
F8 LITIJSKA
Vertikalni gabariti: Vmax = 6 m, P + 1
Izraba:                 Razmerje med pozidano in nepozidano
                        površino je lahko največ 40% : 60% v
                        korist nepozidane površine.
Možni posegi:           V enoti je dovoljena gradnja
                        stanovanjskih in spremljajočih
                        dejavnosti.
F9 LITIJSKA
Vertikalni gabariti: Vmax = 6 m, P + 1
Izraba:                 Razmerje med pozidano in nepozidano
                        površino je lahko največ 40% : 60% v
                        korist nepozidane površine.
Možni posegi:           V enoti je dovoljena gradnja
                        stanovanjskih in spremljajočih
                        dejavnosti.
F10 LITIJSKA
Vertikalni gabariti: Vmax = 6 m, P + 1
Izraba:                 Razmerje med pozidano in nepozidano
                        površino je lahko največ 40% : 60% v
                        korist nepozidane površine.
Možni posegi:           V enoti je dovoljena gradnja
                        stanovanjskih in spremljajočih
                        dejavnosti.
F11 LITIJSKA
Vertikalni gabariti: Vmax = 6 m, P + 1
Izraba:                 Razmerje med pozidano in nepozidano
                        površino je lahko največ 40% : 60% v
                        korist nepozidane površine.
Možni posegi:           V enoti je dovoljena gradnja
                        stanovanjskih in spremljajočih
                        dejavnosti.
IV. KONČNE DOLOČBE
28. člen
Prostorski ureditveni pogoji so stalno na vpogled pri:
– Mestni upravi mestne občine Ljubljana, Oddelku za urbanizem in okolje,
– Upravni enoti Ljubljana, izpostavi Moste-Polje.
29. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojna urbanistična inšpekcija.
30. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati določila odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto M9 Zadvor – Sostro (Uradni list SRS, št. 3/88 in Uradni list RS, št. 56/92), ki se nanašajo na območje urejanja MM 9/1 Zadvor.
31. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 005-27/98-3
Ljubljana, dne 1. februarja 1999.
Županja
Mestne občine Ljubljana
Viktorija Potočnik l. r.

AAA Zlata odličnost