Uradni list

Številka 70
Uradni list RS, št. 70/1998 z dne 16. 10. 1998
Uradni list

Uradni list RS, št. 70/1998 z dne 16. 10. 1998

Kazalo

3471. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto B9 Dol, stran 5344.

Na podlagi drugega odstavka 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, 43/89 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97) in 16. člena statuta Občine Dol pri Ljubljani (Uradni list RS, št. 43/95 in 27/96) je Občinski svet občine Dol pri Ljubljani na 34. seji dne 29. 9. 1998 sprejel
O D L O K
o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto B9 Dol
(prečiščeno besedilo)
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se sprejmejo prostorski ureditveni pogoji za plansko celoto B9 Dol (Uradni list SRS, št. 27/87-1320 in Uradni list RS, št. 27/92-1416), dopolnjeni v maju 1998 (Uradni list RS, št. 61/98).
2. člen
Prostorski ureditveni pogoji iz prejšnjega člena odloka določajo merila in pogoje za posege v prostor v ureditvenih območjih naselij z naslednjimi oznakami območij urejanja:
BM 9/1         Bencinski servis
BO 9/1         Dol
BS 9/1         Videm–Dol
BS 9/2-1       Zaboršt
BS 9/2-2       Zaboršt
BS 9/3         Zajelše
BS 9/4         Podgora
BS 9/5         Kleče
BP 9/2         JUB
BR 9/1         Grad Dol
BR 9/2         Videm
BR 9/3         Korant
Oznake pretežno gozdnih G in pretežno kmetijskih K območij so določene na grafičnih kartah TTN 5000, ki so sestavni del tega odloka.
3. člen
Meje planske celote in posameznih območij urejanja so določene v grafičnem delu sprememb prostorskih ureditvenih pogojev za plansko celoto B9 Dol, izdelanih leta 1998 in prikazanih v načrtih TTN in PKN v merilu 1:5000. Katastrski načrti v merilu 1:2880 oziroma 1:1000 (Uradni list SRS, št. 27/87) se uporabljajo v delih, ki so skladni s citiranimi spremembami.
II. SKUPNA MERILA IN POGOJI
4. člen
Skupna merila in pogoji, določeni v 4. členu odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto B8 Beričevo (Uradni list SRS, št. 27/87 in Uradni list RS, št. 27/92, 61/98) veljajo tudi za vsa območja urejanja v planski celoti B9 Dol, kolikor ni s posebnimi merili drugače določeno.“
III. POSEBNA MERILA IN POGOJI
5. člen
V območju urejanja BO 9/1 Dol veljajo naslednja merila in pogoji:
Območje BO 9/1 Dol se ureja na podlagi splošnih določil odloka, ki veljajo za morfološko enoto 3C. Za zagotovitev enotnega koncepta organizacije, oblikovanja in ureditve območja je treba izdelati urbanistično rešitev, ki bo podlaga za izdelavo lokacijske dokumentacije za posamični objekt. Na robnem delu območja je dovoljena dopolnilna gradnja posamičnih družinskih hiš.
Maksimalni gabarit javnih objektov je P+3 +M.
Urbanistično rešitev sprejme občinski svet na predlog občinske službe za urbanizem.
6. člen
V območju urejanja BS 9/1 Videm Dol veljajo naslednja posebna določila:
Za območja morfološke enote 4A/1 se izdela zazidalni načrt. Do izdelave zazidalnega načrta so dopustni posamezni posegi v prostor na obrobju morfološke enote, če novogradnja ne bo ovirala izvajanja zazidalnega načrta.
7. člen
V območjih urejanja BS9/2-1 Zaboršt, BS 9/2-2 Zaboršt in BS 9/4 Podgora veljajo naslednja posebna določila:
V morfoloških enotah 2A/2 je treba pred posegom v prostor izdelati urbanistično rešitev.
8. člen
V območju urejanja BP 9/2 veljajo naslednja merila in pogoji:
A) Glede vrste posegov:
a) Pred vsakim posegom v prostor je potrebno v postopku izdelave lokacijske dokumentacije preveriti celotno ureditveno območje in ugotoviti morebiten trenuten deficit potrebnih površin, potrebo po ekološki sanaciji obstoječih dejavnosti in tehnoloških izboljšav. Izpolnjevanje teh zahtev je pogoj za nove posege v prostor oziroma širitev obstoječih kapacitet.
Pri izdelavi lokacijske dokumentacije je treba upoštevati:
a) ugotovitve in zaključke Zavoda za varstvo pri delu, higiensko oceno Inštituta za higieno, oceno vpliva na kakovost zraka Hidrometeorološkega zavoda in dodatne ekspertize glede na konkretne okoliščine.
b) Spreminjanje namembnosti je dopustno kot dopolnitev pretežne namembnosti, še zlasti za potrebe razvoja sodobnejših (čistejših) tehnologij. Nova dejavnost ne sme slabšati obstoječe izrabe območij in motilno vplivati na okolico.
c) Razmerje med pozidano in nepozidano površino naj načeloma znaša 40:60%. Ker je okvirni parameter zazidalnih površin 40%, naj bo manipulacijskih in parkirnih površin 30% in zelenih površin 30%.
d) Pomožni in začasni objekti se v okviru zgornjih pogojev dovolijo le izjemoma, in sicer za:
– tiste objekte, ki ne poslabšujejo pogojev rabe zemljišč sosednjih objektov in naprav in ne zahtevajo novih komunalnih in drugih priključkov ali bistvenega povečanja zmogljivosti teh priključkov,
– tiste objekte, ki zaradi enostavne konstrukcije in velikosti ne potrebujejo posebnega statičnega preverjanja.
B) Glede oblikovanja:
Območje označeno s 6 E/1:
Merila za oblikovanje objektov morajo upoštevati željo po kvalitetnem oblikovanju in po omejitvi t.i. vizualne emisije, ki nastaja zaradi relativno velikih obratov, neurejenih skladiščnih prostorov, deponij ali manipulacijskih površin.
Horizontalni in vertikalni gabarit se prilagajata tehnološkemu procesu dejavnosti in optimalni izrabi prostora v povezavi s funkcijo posameznih objektov in prostorskimi karakteristikami lokacije.
Fasade predvidenih objektov, ki mejijo ali bodo mejile na stanovanjsko območje, naj zaradi svobodnega izbora konstrukcijskega sistema gradnje ne bodo heterogene, naj se konstruktivni elementi ne uporabljajo kot poudarjeni likovni elementi pri oblikovanju fasad. Še najmanj vsiljivo se vklaplja ploskovno oblikovanje fasade v večjih ploskvah z ravnimi horizontalnimi in vertikalnimi zaključki brez izrazitih detajlov. Barve naj bodo svetlih tonov s ciljem po nevsiljivem vklapljanju v stanovanjsko okolje.
Predvidene ograje naj bodo praviloma lahke in transparentne. Masivne naj bodo le v primeru, če je cilj skriti vizualno emisijo ali če je ograja tudi protihrupno zaščitena.
C) Komunalno urejanje:
– Kanalizacija
Za obstoječe objekte in dopolnilno gradnjo je pogojena izgradnja interne kanalizacije s čiščenjem sanitarnih in tehnoloških odpadnih voda.
– Vodovodno omrežje
Za potrebe dopolnilne gradnje je dopolniti sekundarno območje.
– Električno omrežje
Potreba po odjemu električne energije je možna za 10%.
9. člen
Območje urejanja BR 9/1 Dol
Posegi so dopustni le v okviru rekonstrukcije starega parka z botaničnim vrtom, ribniki in reguliranimi potoki. Originalni načrti so še ohranjeni, tako da je možno nekdanji park natančno rekonstruirati. V objektu graščine je dopusten poslovno turistični gostinski oziroma kulturni program. Vsi posegi so možni le v soglasju s pristojnim zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine.
Območje urejanja BR 9/2 Videm
Dopustna je gradnja športno rekreacijskih programov. Programi morajo biti locirani tako, da ne motijo dejavnosti šole.
Pri gradnji objektov in naprav je treba upoštevati poplavno območje desetletne vode.
Območje urejanja BR 9/3 Korant
Športno rekreacijski in turistični center se ureja na podlagi splošnih določil morfološke enote 8. Pri posegih v gozd je treba pridobiti predhodne pogoje Zavoda za gozdove RS.
Objekti naj bodo enotno oblikovani. Gabarit največ P+M, kritina temna oziroma opečna, streha 35–45°. Obvezna je uporaba naravnih materialov: les, kamen, opeka.
IV. KONČNE DOLOČBE
10. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehata veljati urbanistični red za naselja in območja v Občini Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 20/74) in sprememba urbanističnega reda za naselja in območja v Občini Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 43/82).
11. člen
Prostorski ureditveni pogoji so stalno na vpogled pri:
– Občini Dol pri Ljubljani,
– Upravni enoti Ljubljana, Izpostava Bežigrad,
– Mestni upravi mestne občine Ljubljana, Oddelku za urbanizem in okolje.
12. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojna urbanistična inšpekcija.
13. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00303-6/98
Dol pri Ljubljani, dne 29. septembra 1998.
Predsednik
Občinskega sveta
občine Dol pri Ljubljani
Anton Silvester Zupan l. r.

AAA Zlata odličnost